Pottnina plačana v gotovini.

| . Q • 3 * I
A	IZDAJ A-ZV6ZA
FAKTOR|GV ZA SLOV6NIJ O V LJUBLJANI
*
REVIJA »SLOVENSKI TISK" IZHAJA 10KRAT NA LETO
IZDAJATELJ ZA »ZVEZO FAKTORJEV V SLOVENIJI" FRANCE ŠTRUKELJ, LJUBLJANA UREDNIK MIROSLAV AMBROŽIČ, LJUBLJANA, AŽBETOVA ULICA 1 TISK DELNIŠKE TISKARNE, D. D. V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK MIROSLAV AMBROŽIČ)
LETNA NAROČNINA DIN 70—. POSAMEZNE ŠTEVILKE PO DIN 7 —
OGLASI PO DOGOVORU
VSE PRAVICE Sl PRIDRŽUJE UREDNIK
PAPIR ZDRUŽENIH PAPIRNfC VEVČE, GORIČANE IN MEDVODE D. D. V LJUBLJANI
MERCINA IN DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA
KOLODVORSKA ULICA 8
TELEFON ŠT. 2232
GLAVNO ZASTOPSTVO IN SAMOPRODAJA ZA SLOVENIJO VSEH IZDELKOV TOVARNE ZA DOKUMENTNI IN KARTN1 PAPIR
BRATJE PIATNIK, RADEČE
OCARINJENJE
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pofiilfk oskrbi hitro, skrbno in po na|nižji tarifi
RAJKO TURK
carinski posrednik
LJUBLJANA
Masarykova časti It. 9
(nasproti oarlnarnioe)
Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno
RAAB & GROSSMANN
MONCHEN 2 NW 6 ROTTMANNSTRASSE9-13iaSi^^^^M^M STARA, V NAJVEČJIH TISKARNAH IN KNJIGOVEZNICAH UVELJAVLJENA TVRDKA - STROKOVNA TRGOVINA ZA USTANOVLJENO	VSE POTREBŠČINE
18B6	KNJIGOVEZNIC

V Ljubljani, dne 15. marca 1951. — II. knjiga, št. 2.

rrrrr
IZ ZGODOVINE SLOVENSKIH TISKARN
JANKO GLAS E R
ZGODOVINA MARIBORSKIH TISKARN
Prvi. ki je pisal o tiskarstvu v Mariboru, je bil Leopold Stiefvater: njegov «Beitrag /ur Geschichte des Buchdruckes und Buch-handels in Steiermark», ki je izšel v «Oesterr. Buchhandler-Correspondenz» 1887 (razen tega v ponatisu), poroča na kratko tudi o vseli do-lakratnih mariborskih tiskarnah. Izčrpnejši je anonimni članek «E i n h u n d e r t j ii h r i g' e s J ubila u m», ki ga je prinesel «Marburger Kurzweil-Kalender» za 1.1895.; tiče se takratne Krulikove (sedanje Mariborske) tiskarne. Zgodovino prve slovenske tiskarne v Mariboru je (anonimno) napisal dr. Kr. Kovačič v sestavku «Katoliško tiskovno društvo (in Cirilova tiskarna v Mariboru)», ki je izšel kot priloga k «Slov. gospodarju* 20. decembra 1917, obenem pa tudi kot ponatis. Vsi navedeni članki so mi pri sestavljanju te zgodovine dobro služili kot vir. Uporabil pa sem poleg njih tudi dolgo vrsto drobnih podatkov, nabranih deloma iz časopisja in knjig, deloma iz zapisnikov, matrik in drugega arhivalnega gradiva, zlasti na magistratu v Mariboru in v namestniškem arhivu v Gradcu. Samo tako je bilo mogoče vsaj nekoliko izpopolniti vrzeli, ki so jih gornji članki pustili odprte, ter popraviti razne netočnosti.
1. Mariborska tiskarna.
Prvo tiskarno je dobil Maribor leta 1795. Ustanovil (oziroma preselil v Maribor) jo je Frane Anton Schiitz. ki ga moramo
smatrati sploh za prvega tiskarja na ozemlju bivše Spodnje Štajerske. Na oljnatem portretu, ki je sedaj last Študijske knjižnice v Mariboru in ki kaže energičnega moža z odločnimi potezami, izrazitega podjetnika, je v levem spodnjem kotu prilepljen listič z zanimivimi tozadevnimi podatki; natisnjena je nanj (v frakturi, brez dvoma v Schutzovi lastni tiskarni) sledeča avtobiografija:
lch Franz Schiitz ward in kiirnthen den 4ten Sept. 1755 gebohren, kamni im 12tcn Jahre meines Alters in die Lehre zur Buchdruckerey, lehrnte durch 7 volle Jahre, hali’ schon als Subject 1771 die erste deutsche neue Buchdruckerey zu Lemberg in Pohlen erriehten. Im Jahre 1788 erriehtete ich abi Faktor von Laibach, nach Zilli die erste Buchdruckerey,allwo ich mir 1791 eine eigene neue Buchdruckerey anschufte, und 1792 diese erste Buchdruckerev nach Pettau fiihrte, und 3 Jahre da blieb. 1795 erriehtete ich wieder zu Marburg die erste, und fiir mich die letzte Buchdruckerey. Ich wurde von Herrn Fridr. Daber den 23ten Sept. 1806 in meinem Alter von 54 Jahren gezeichnet und gemahlen.
Vlogo, s katero je Schiitz prosil za dovolitev tiskarne v Ptuju, je rešila deželna oblast dne 24. septembra 1791 pod štev. 15.086, in sicer ugodno. Z dopisom z dne 5. oktobra istega leta mu okrožni urad v Mariboru poroča razveseljivo vest*, da se mu je ustanovitev tiskarne v Ptuju dovolila, ker je «vermbg allerhochster Entschliissung vom I I ten.Gubernial-Kurrende vom 23ten August 1788, die Buchdruckerey ohnehin fiir ein freves Gewerb erkliiret».
Franc Anton Schiitz
Mišljen je s tem dvorni dekret z dne II. avgustu 1788, razglašen v Notranji Avstriji dne 23. avgusta istega leta, s katerim sta se knjigo-trštvo in tiskarstvo proglasila za svobodno obrt, oziroma umetnost, vendar z izrecnim dostavkom, da sta podvržena policijskim in cenzurnim zakonom.1 To omejitev okrožni urad v svojem dopisu posebej poudarja in zlasti opozarja na odlok z dne 20. januarja 1790. s katerim se za vsako knjigo brez cenzurnega dovoljenja predpisuje kazen 30 goldinarjev ter razen tega še izguba obrti.2
Nekaj nadaljnjih dopolnil k Sclnitzovemu življenjepisu nudi namestniški arhiv v Gradcu (citiram NAG), vendar le v skromnem obsegu, ker so do leta 1830. ohranjeni samo reperto-riji, (ločim so akti sami po večini uničeni. Leta 1792. je Schiitz prosil, da bi se mu dovolilo prodajati peresa, pečatni vosek in svinčnike,3 čemur se je brez dvoma ugodilo; kajti nekateri poznejši vpisi ga ne imenujejo samo «tiskarja», ampak obenem tudi «knjigolržca». Leta 1793. je prosil, da bi smel izdajati časopis («Inn- und erblandische Zeitung»)4: dovoljenja pa najbrž ni dobil, ker ni znano, da bi
bil v tej dobi izhajal v Ptuju kak časopis. Istega leta je prišel tudi v navzkrižje z zgoraj citiranim odlokom glede cenzure: natisnil je «samovoljno», brez cenzurnega dovoljenja pesem na čast «g. dvornemu svetniku pl. Os-walderju» in bil zato obsojen na 23 goldinarjev globe; vendar se mu je na posebno prošnjo čez dve Jeti denar vrnil, oziroma kazen črtala.5
V Ptuju je ostal Schiitz le tri leta. ker za tiskarno očividno ni bilo dovolj zaposlitve. Od njegovih tamkajšnjih tiskov sta znana doslej dva v slovenskem jeziku: bibliografsko še nezabeležena izdaja «Hitre inu glatke poti»8 iz leta 1793. in Volkmerjev «Te Deum lau-damus»7 iz leta 1793. Istega leta je izšla pri njem («vu Optuju pri Ferenczu Shiiczu») tudi kajkavska knjižica «Nebezki paztir pogub-lyenu ovczu ischc*. nabožna pesem, ki jo je spesnil kapucinec Gregur Malevac, rojen leta 1732. v belokranjski Vinici.
Že leta 1794. je prosil Schiitz za preselitev iz Ptuja v Maribor, kjer je bil sedež okrožnega urada. Istočasno se je za to mesto ter za tiskanje cirkularjev, kurend in tabel potegoval tudi celjski tiskar in knjigar Franc Jenko. Ko je Schiitz za to zvedel, je v posebni vlogi prosil, naj se Jenku prošnja odbije”; in to se je tudi zgodilo. Jenko pri guberniju ni bil na najboljšem glasu, ker je ponovno omalovaževal cenzurne predpise, razen tega pa ravno leta 1794. zagrešil prestopek, ki je po takratnih
1 Prim. Handbuch aller unter... Joseph II.... er-gangenen Verordnungen und Gesetze. Wien 1789. Zv. 15., str. 883.
5 V resnici grozi tisti odlok z izgubo obrti šele takrat, če se prestopek ponovi (o. c. zv. 18., str. 571): okrožni urad je torej predpis samovoljno poostril.
:l NAG, pod fase. 40, 15.086, 1791.
4	NAG, fasc. 40, 18.585, 1793.
5	NAG, fusc. 40. 303, 1793; fasc. 40, 8095, 1794; fasc. 40. 1851, 1795.
" Naslov gl. na sliki. Knjiga je tiskana v 12°; v izvodu, ki ga hrani g. prof. Gabr. Majcen v Mariboru, je ohranjenih le prvih 238 strani, dočim konec (najbrž približno ena tretjina) manjka.
7 Glaser J.. ČZN 1928, 60, opomba 6.
s Prim. Šafarik, Geschichte der siidslavv. Literatur, II, 290, 372; Valenčak D., SN 1875, št. 170 in 194; Valjavec M., 8N 1875, št. 175. — Simonič, 136. citira netočno.
" NAG. fasc. 53. 13.765. 1794.
pojmih skoraj že mejil na upornost: uprl se je eksekuciji zaradi zaostale cestne tlake ter pri tem žalil cestnega asistenta pl. Brandenaua in eksekutorja prostaka Vidiča.10 Skoraj gotovo so ta dejstva soodločala, da se je z odlokom gubernija z dne II. oktobra 1794 priznala prednost Schiitzu. V rešitvi, ki jo je Schutzu po nalogu okrožnega urada sporočil dne 8. novembra 1794 ptujski magistrat, se mu dovoljuje preselitev tiskarne «v celoti ali deloma*, in sicer pod istimi pogoji, pod katerimi se mu je leta 1791. dovolila ustanovitev.
Njegovi prošnji, da bi obenem s tiskarno smel preseliti v Maribor tudi svojo čitalnico (Biicherlesekabinett), pa gubernij ni ugodil, ampak odredil, da se mora «kabinet» ukiniti, knjige pa prodati11; stal je namreč na stališču, da se more dovoliti taka naprava edino v glavnem mestu, «keincswegs aber in einem Kreise*.12 Vendar pričata dve poznejši vlogi, da je imel Sehiitz svoj «Lesekabinett» tudi še v Mariboru, vsaj do leta 1797., ko je nad petimi njegovimi knjigami bil izrečen damnatur in se je znova odredila ukinitev.13
Kakor vemo že iz avtobiografije in je razvidno tudi iz zadnjih dveh zgoraj navedenih ptujskih tiskov, se je preselil Sehiitz v Maribor šele leta 1795.; da pa gotovo že tega leta, priča tiskovina «Danksagung an Se. Excellenz Grafen von Prandis... Marburg I795*14 * *, ki je brez dvoma eden prvih mariborskih tiskov; razen tega in nad vsak dvom zanesljivo pa dokazujejo to vpisi v NAG. kjer je Sehiitz v letu 1795. označen deloma še kot tiskar v Ptuju, deloma pa že kot tiskar v Mariboru. Puli navaja napačno letnico 17971 r’; zavedel ga je k temu pač «Biirgerbuch» mesta Maribora, ki na strani 52 b resda omenja Schiitza pod to letnico, vendar samo kot novozaprise-ženega meščana; prisegel je dne 15. decembra 1797 na podlagi «osebne tiskarske pravice, podeljene mu od visoke deželne oblasti*. Iz istega vira zvemo tudi, da je bil Sehiitz rojen v Celovcu.
Zanimivo je. da je leta 1795., torej istega leta, ko je prišel v Maribor, prosil Sehiitz še za eno koncesijo: da sme ustanoviti tiskarno v Judenburgu: gubernij pa je prošnjo zavrnil.10
V	Mariboru si je uredil Sehiitz tiskarno v prvem nadstropju hiše na oglu Glavnega trga in Dravske ulice, ki je imela takrat številko 189 (v Puffovi monografiji številko 212) in je stala (do zgraditve novega mostu) približno tam, kjer je sedaj Velika kavarna. Prvo nadstropje je obsegalo 6 sob, 2 čumnati, kuhinjo in predsobo.17 Oprema tiskarne je bila zelo skromna, tiskarski stroji leseni. Tiskarsko črnilo so izdelovali v domačem obratu in kadar so v ta namen na ulici ali na trgu v kotlih kuhali firnež, je bil to za mladino vedno velik in privlačen dogodek. Kljub skromnim sredstvom pa je izvrševal Sehiitz svoje tiske v relativno dobri opremi, ki priča ne samo o potrebnem strokovnem,znanju, ampak tudi o okusu.
V	tej. kakor pravi sam, «za n j zadnji* tiskarni je obratoval Sehiitz do svoje smrti dne 27. marca 1809, ko je umrl za jetiko (Lungen-suclit).18 * Podrobnejših podatkov iz te dobe skorajda ni. Leta 1796. je zabeležena njegova prošnja, da bi smel tiskati registraturne ščitke (Registraturs-Schildl) za upravne urade v mariborskem in celjskem okrožju10; eno leto pozneje se poteguje za naslov okrožnega tiskarja in za pravico, da bi smel izobesiti cesarskega orla, vendar brez uspeha.20 Kljub temu pa je glavni odjemalec tiskarne brez dvoma bil okrožni urad s svojimi kurendami in raznimi uradnimi tiskovinami. Od neuradnih21 Schiitzovih tiskov iz Maribora zaslužijo omembo njegove slovenske knjige: natisnil je leta 1807. Volkmerjevo «Hvalo kmetizhkega stana ino tobazhie trave*22, okoli leta 1808.
10	NAG, fasc. 253, 6652, 1794.
11	NAG, fase. 40, 6813, 1795.
12	NAG, fasc. 40. 6043, 1795.
1:1 NAG, fasc. 40, 2806, 1797.
14 Schlossar A., Die Literatur der Steierinark 1886, 89.
10 Puff R. G., Marburg in Steiermark, I, 53; II, 207.
1B NAG, fasc. 40, 11.562, 1795.
17	Stara zemljiška knjiga mesta Maribora, zv. 38. str. 481.
18	Mrtvašku knjiga mestne župnije Maribor. II, 181.
10 NAG, fasc. 40, 235, 1796.
211 NAG, fasc. 53, 1071, 1797.
21	«Correspondent fiir Untersteiermarkt* 1862, št. 27. beleži kot njegov tisk vabilo k dobrodelnemu koncertu, ki se je vršil 22. aprila 1805 v korist mestni bolnišnici.
22	Simonič, 571 in 610. V nadaljnjem Simoniča ne citiram posebe.
mariborsko izdajo Breznikovo «Vezhne pratike*28, leta 1809. drugi natis «Malega besedi-sha»22 — vse tri za mariborskega knjigoveza in knjigarja Jožefu Merzingerja. Po tipu črk je verjetno, da jo tudi apokrifna, bibliografsko doslej nezabeležena «Prava ino Refnizhna My ra nafhiga lubesnivign Gospoda J osasti Kristusa*2'* izšla iz njegove tiskarne, bodisi v Mariboru bodisi že prej v Ptuju.
Po Schiitzovi smrti je prevzel podjetje njegov pastorek f g n a o i j D u n s c h e g g20, rojen neznano kje20 okoli leta 1787., torej takrat šele 22 let star. Morda je to bil vzrok, da je šole dve leti pozneje bil sprejet med meščane: prisegel je dne 30. decembra 1811. in sicer kot «okrožni tiskar*.27 O njegovem delu ne vemo drugega, ko da ga jo nadaljeval v istih prostorih in v istem skromnem obsegu. Leta 1810. je registrirana njegova prošnja, da bi smel zvišati ceno tiskovinam o pripregi.28 Iz
H I T R A
GLATKA POT,
P R U T I
N E B E S S A M.
Tu je
Kratki imi lahki iiavuki, tudi vse potrebne andohti sa eno Duflio, katera fhcly po temo rcunimo fhiuleino enkrat tu Nebel ko veflelje dofhezi.
P’ t u j u ,
Pritizkana peV Franz Antoa Schvitzu.
* 7 9 3-
istega leta je tudi edini njegov tisk, ki je znan: 1. izdaja Verdinkovega «Vsakdanjega kruha*.20 Že 29. avgusta 1817 je Dunschegg umrl, star komaj 30 let; pobrala ga je griža.80
Njegov naslednik je postal Jožef (Karl)
J u n soh i t z. iz stare mariborske rodbine, ki so je že v 13. stoletju priselila v mesto iz sosednega Pobrežja.81 Rodil se je dne 17. marca 1794 v isti hiši. ki je v njo eno leto pozneje Schiitz vselil svojo tiskarno, in sicer kot sin registratorja pri okrožnem uradu.82 Izučil se je tiskarstva pri Dunscheggu, služil pozneje nekaj časa pri vojakih v Pragi, a bil kot nad-številen koncem leta 1816. odpuščen ter je spomladi leta 1817. stopil znova pri Dunscheggu v službo. Že par mesecev nato je njegov mojster umrl; ker je bil neporočen, je v oporoki izročil tiskarno pomočniku Jansehitzu, ki naj bi kot odškodnino za to izplačal 3000 goldinarjev njegovim sorodnikom, janschitz je takoj prosil za podelitev tiskarske pravice in še tekom istega leta dobil rešitev, ki jo kot primer navajam v celoti in v izvirniku:
Nr. 9717.
An J o s e p h J u n s c h i t z, Provisor der Dunseheggisohen Buchdruckerey in Mnrburg.
In Anbetrachte, daB das Kreisamt mit der kislici igeu Besorgung der Buchdruckerey des Joseph Janschitz besonders zufrieden zu seyn sich er-kliirte, derselbe durch Uibertragung dieser Ge-rechtsame an einen Andern die ganze Universal-Erbschaft — weil er die Bedingungen des Teata-
23	KidriC, ČZN 1924, 112—116. — Tamkajšnjo trditev, da nahajamo ilustracije samo v 2. oddelku knjige, je treba popraviti: v originalno vezanem izvodu, ki mi je na razpolago, so slike planetov razdeljene čez vso knjigo, vendar niso vštete v paginacijo; slika, ki predstavlja zvezdoglede, pa je pred naslovno stranjo.
24	Tiskovina obsega samo en list v velikosti 40-5 cin X 33 cm, natisnjen samo po eni strani. Na koncu stoji sledeča (fingirana) označba: Leto je drukano v. Kolin 1700 Sdaj je pak dol spifano, ino Shegnano.
23 NAG, fasc. 53, 6608, 1809.
211 Mariborski «Biirgerbuch» ga označuje kot «gebiirtig aus Gonobitz»; vendar ga ne poznajo ne matrike v Konjicah ne v Šmihelu pri Pliberku, kamor spada kraj Konobec.
• 27 Biirgerbuch, 43 b.
25	NAG, fasc. 57, 437, 1810.
*’» Glaser J., ČZN 1925, 154.
30 Mrtvaška knjiga mestne župnije Maribor, II, 228.
81 Puff, o. c. I, 53.
32	Krstna knjiga mestne župnije Maribor, IV, 151.
inentes nicht erfiillen kihnite — verlieren vviirde, sich also auch bey ihm um Abwendung eines Schadens handelt, die hinterlasseneii Miindel des verstorbenen Buchdruckers gleiehfals Iciden wiir-den, das Kreisamt die 30jahrigen guten Dienste seines Vuters anriihmt, und endlich der Magistrat und das Kreisamt denselben den iibrigen Coinpe-tenten vorgezogen h at, so wurde ihm Joseph Jan-schitz die gebetene Buchdruckerey-Gerechtsame in Marburg mit hohen Gubernial-Dekret vom 26. November d. J. Zahl 28982 verliehen.
Dieses wird ihm in Erledigung seines Gesuches vom 1. September d. J. unter RuckschluB der Bey-Iagen, mit dem Beyfiigen erinnert, man versehe sich zu demselben, dafi er sich die schleunige Befbrderung der kreisamtlichen Druckarbeiten so \vie ibisher auch in Hinkunft besonders angelegen seyn lassen, und die genaue Beobachtung der be-stehenden Zensursvorschriften sich stets gegen-wartig halten werde.
K. k. Kreisamt Marburg am J3. Dezember 1817.
K reuzberg.
Peer.
Naklonjenost, ki jo je užival Janschitz pri okrožnem uradu (v precejšnji meri gotovo zaradi očeta), je razen iz gornje rešitve razvidna tudi iz kurende št. 8459 z dne 27. septembra 1819, s katero se vsi uradi mariborskega okrožja pozivajo k prenumeraciji kurend in drugih okrožnih tiskovin za 1. 1820. ter se jim najodločneje (nachdrucksamst) predpisuje, da do 1. novembra pošljejo predplačila okrožnemu tiskarju Jožefu Janschitzu. Da je ta več ali manj stalno — vsaj do približno 1850 — tiskal za urade, zlasti konskrip-eijske tiskovine, je razvidno tudi iz raznih vpisov v NAG. n. pr. v letih 1822, 1826 in 1829.
Dne 14. junija 1818 se je Janschilz poročil z Ano Leberjevo, 30letno hčerko mariborskega mesarja.83 Meščan je postal 12. januarja 1823.34
Izmed izprememb, ki so se v teku njegovega več ko 40letnega lastništva izvršile v tiskarni, je najvažnejša ta, da je dobila nove prostore. Od svojega svaka, mesarja in gostilničarja Leberja, je 1828 kupil Janschitz hišo v Drav-
33	Poročna knjiga mestne župnije Maribor, 1, 343.
34	Biirgerbuch, 49.
33 Puff, o. c. I, 93.
311 Stara zemljiška knjiga mesta Maribora, zv. 39., str. 1.
37	Stara zemljiška knjiga mesta Maribora, zv. 36.. str. 241.
ski ulici št. 208 (pri Puffu št. 214) in v njo preselil tiskarno. Bila je to ena najstarejših hiš v Mariboru, s stisnjenimi oboki in težkimi železnimi vrati; služila je svojčas kot ječa86 in stala približno tam, kjer je sedaj prvi viadukt mostu. Prostori v njej za tiskarno najbrž niso bili primerni, zato je Janschitz 1. julija 1838 hišo zopet prodal (za 5500 goldinarjev),80 sam pa se preselil v Poštno ulico, v hišo št. 79 (sedaj Jurčičeva ulica št. 4), katero je že nekoliko prej (20. maja istega leta) kupil za 8000 goldinarjev.33 34 * * 37 V tej hiši z lepim starim portalom iz leta 1609. je ostala tiskarna do danes. Janschitz jo je namestil v prvem nadstropju, ki je obsegalo takrat pet neobokanili in dve obokani sobi ter po dve obokani kuhinji in čumnati.37
Prilike za tiskarno so se medtem radi kon-kurence graških tiskarjev znatno poostrile.
|. HVALA (F. IjKMETIZHKEGA STANA?'
't

X iv
f OB AZHlE TRAVE!
V-DVEti PESMAH |
SAP9JENA;	|
> j **
-	. V-LETI	«
A , . • 'r * -. -	*
V MAHBVRCl, r ,' J
eide per' Jofenhu Martinuj J :inger Bukvariu.^' ^ v
MV	» I	—	,-
Metzinger Bukvarju.A
Priti fkanapri Fr. Schfitzi;.'
Jasno sc čuti to že iz voščila, ki ga je razposlal Janschitz k novemu letu 1830. V njem obljublja, da hoče tudi v bodoče izvrševati naročena tlela «hitro, korektno, na dobrem papirju in poeeni», zato upa, da ga slavni uradi, «obschon tlie Griitzer Buchdrucker und Lythographen durch alle nur mdgliche Art ihre Ankiindi-gungen im Kreise in Wirksamkeit zn setzen trachten», vendarle ne bodo prezrli, ker na noben način ne bo dal povoda, «da bi naročali potrebščine od drugod». Zaključuje s sklicevanjem na svojstvo okrožnega tiskarja, češ, «lassen Sie mich also als Kreisbuchdrueker mit denen Kreisesarbeiten bittlich anemp-fohlen seyn». Zlasti huda je bila konkurenca v tridesetih in štiridesetih letih, ko so graški tiskarji v medsebojnem tekmovanju tako znižali cene, da skoraj sami niso mogli več izhajati. V tej dobi je tudi mariborski okrožni urad svoje tiskovine (vsaj deloma) nabavljal iz Gradca.
Izboljšale so se razmere šele po letu 1848. in šele takrat se je začela tudi tehnična obnova tiskarne. Leta 1830. je bil kupljen železen tiskalni stroj, leta 1837. prvi veliki tiskalni stroj (Schnellpresse).
Izprememba se je izvršila medtem tudi v vodstvu tiskarne: leta 1832. je Janschitzov sin Edvard postal solastnik podjetja, ki se je odslej imenovalo « Janschitz & sin*. Ostalo je pri tem do leta 1830.. ko je Jože! Janschitz — sredi priprav, da tiskarno premesti v pritličje in jo popolnoma prepusti sinu, sam pa se umakne v pokoj — dne 18. decembra za srčno kapjo
umrl.as Istega leta je podjetje izgubilo tudi naslov «okrožna tiskarna*, ker so se okrožni uradi ukinili.
Število Janschitzovih slovenskih tiskov je neznatno: Verdinkov « Vsakdanji kruh*, izdaje 1824, 1841 in 1847ao, Kremplov «Nemfhko-flovenlki Kate.kismufh* 1826*°, Zabukoškov «Sveti krish» 1843, Castellijev oklic «Kaj pa le sdaj godi v’ Bezhu» 1848, Lahove «Du-hovne pesine za šolsko mladost* 185041, ter «Venec pobožnih molitev* s prilogo «Venec cerkvenih pesmi* 1838. Za razdobje štirili desetletij je 1o presenetljivo majhna žetev in kaže, da je bil Maribor v tej dobi za Slovence kulturno skoraj popolnoma mrtev. Vendar moramo pri tem upoštevati, da je del takratnih mariborskih knjig, tako nemških kakor slovenskih (med temi zlasti Ferlinčeve), bil tiskan v Gradcu. Tehnično je zanimivo, da sc od leta 1830. naprej pojavi tisk v gajici, da pa je tiskarna v ta namen posebe nabavila le nekatere tipe črk. dočim si je pri drugih (večjih) pomagala tako, da je strešice dostavljala.
Kot donesek k zgodovini javnih knjižnic pri nas bodi tu še omenjeno, da je Jožef Janschitz prosil leta 1840. za dovolitev izposojevalce knjižnice in z odlokom gubernija z dne 10. decembra 1840, št. 21.920, to dovolitev tudi dobil. Knjižnica je obratovala tudi še pod njegovimi nasledniki.	(Se bo nadaljevalo.)
38	Mrtvaška knjiga mestne župnije Maribor, lil, 27.
39	Glaser J., ČZN 1925, 155.
*" Tlešič, ČZN 1905, 84.
« Ilešič, ČZN 1907, 174: Glaser J., ČZN 1928, 59.
O RAZLIČNIH TEHNIKAH TISKA
IN NJIHOVIH
VIII.
PREGLED REPRODUKCIJSKEGA POSTOPKA S TREMI BARVAMI
Dokler ni prevzela odločilne vloge v reprodukciji fotografija, so tiskali slike po barvastih originalih najbolj uspešno z litografijo. Tudi najtežje originale so razdelili v mnogo barv in nijans ter jih tiskali tolikokrat, kolikor-krat je bilo potrebno, da so dobili v reproduk-
POSEBNOSTIH
(iji barve originala, tiskane barvo poleg barve, ali barvo čez barvo. Ta postopek je težaven, dolgotrajen in drag. Doseženi uspehi so večkrat prvovrstne umetnine.
Današnji prevladujoči postopki so vedno bolj mehanični in se poslužujejo različnih in mnogoštevilnih sredstev, med katerimi je najvažnejša fotografija.
Temeljno načelo reprodukcijskega postopka je v dejstvu, da imamo tri normalne pisane
barve, iz katerih nastanejo vse druge barve, odnosno vsi odtenki barv. Izvzete so tu zlata in srebrna barva, deloma pa tudi črna in siva; belo barvo daje podloga, na katero tiskamo. Na tem načelu je nastal reprodukcijski postopek s tremi barvami, ki naj, tiskane ena na drugo, dajo vse barve originala. Če je potrebna še zlata ali srebrna, je treba ti dve barvi še dobska ti; za dosego popolne točnosti je treba do-liskati večkrat tudi črno (postopek s štirimi barvami) ali kako drugo, ki jo tri «normalne» barve ne prinesejo popolnoma čisto.
Normalne barve: rumena, rdeča in modra, tiskane ena na drugo, dajejo različne barve in njihove odtenke po količini posameznih barv, ki se ob tisku medsebojno «mešajo».
Primer: Na rumeno rdeča da oranžno, neznatno modre v tretji barvi to oranžno nekoliko potemni; več modre v pravem razmerju z rumeno in rdečo da rjavo; rdeča in modra, če izostane pri tem rumena, dasta violetno, ki vleče tem bolj na rdeče, čim večji je pri tem del rdeče, odnosno bolj na modro, čim več je modre itd.
Za vsak tisk s tremi barvami je torej treba treh tiskal; vsako izmed teh tiskal mora imeti: prvo vso rumeno barvo, ki jo ima original mešano z drugimi barvami z enako vrednimi odtenki na celi ploskvi; drugo na enak način rdečo barvo in tretje na enak način modro barvo. S treh teh tiskal tiskamo potem: najprej rumeno, na rumeno rdečo, na to pa še modro. Postopek je izvedljiv s tiskom z vzbok-line, s tiskom iz izdolbenine in deloma tudi s tiskom s ploskve(offsetni tisk in tisk z želatine).
Tiskala za tisk s tremi barvami napravimo s fotomehaničnim postopkom, ki pa potrebuje mnogo spretno izvedenih popravil.
Original fotografiramo s tremi različnimi filtri, torej trikrat, in sicer na pankromatične
plošče, ki so občutljive za vsako barvo. Na ta način iščemo tri* izvlečke barv: izvleček rumene, rdeče in modre barve. Violetni filter zadržuje rdečo in modro barvo, z njim izvlečemo rumeno; zeleni filter zadržuje rumeno in modrc barvo, z njim izvlečemo modro. Toda kljub velikemu tehničnemu napredku v tem pogledu nismo še tako daleč, da bi mogli dobiti popolnoma čiste izvlečke. Vsak izvleček ima še kolikor toliko drugih barv, kar je treba popraviti z retušo na negativu, na pozitivu in deloma tudi na gotovem tiskalu, če je tu popravljanje tudi mogoče. Za popravila je treba spretnih, prvovrstno šolanih moči.
Dovršen fotografski posnetek prenesemo na snov, iz katere naj nastane tiskalo ter nadaljujemo postopek, dokler tiskalo ni izgotovljeno: nato napravimo odtiske ter popravimo še, če se da popravljati.
Postopek s tremi barvami uporabljamo danes največ pri tisku z vzbokline, kjer je tiskalo iz-jedkana ploskanica, ali pri tisku iz izdolbenine, kjer je tiskalo izjed kana bakrena plošča ali valj. Postopek za tisk z vzbokline je toliko ugodnejši, kolikor so popravila na ploskanici še vedno mogoča, dočim so popravila pri drugem omenjenem postopku skoro popolnoma izključena. Dovršen tisk s ploskanic je mogoč samo na prevlečeni papir za umetniški tisk, dočim se s tiskom iz izdolbenine tiska lahko tudi na druge, manj drage vrste papirja. Postopek pri tisku iz izdolbenine je mnogo težavnejši, toda dobro doseženi uspeh ima pa velike prednosti: zaradi tega, ker so pri tem postopku barve nanesene druga na drugo v različnih debelinah, so globine in odtenki barv briljantnejši in dosežemo večjo plastiko, dosežena črna barva je mnogo jačja.	Miroslav Ambrožič.
Največ je svetu vredna tista knjiga, ki n zlatem vezu skriva nauke zlate.
Shakespeare.
Najlepši trenutki dneva so tisti, ko se razgovarjam s knjigami in njih avtorji, bodisi da jih berem, bodisi da v mislih še enkrat preživim, kar sem bral. Če nima kdo na vsem svetu prijatelju, svetovalca in tolažnika, vsaka dobra knjiga mu je prijateljica, najboljša, vedno zvesta prijateljica, svetovalka in tolažnica.	Meško.
SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJA
SESTAVIL J. ŠLEBINGER ZA LET 19 3 0
11. Knjige in brošure. 2. del.
37.	Albreht Ivan: Začarana bukev. Samozaložba. Natisnili brata Rode & Martinčič v Celju. 1930. 48 str. 16°.
38.	Berndorff H. R.: Vohuni. Prevedel Josip V a n -d o t. Ljubljana. Tisk in zuložba: Tiskarna «Slovenija». 1930. (111)+220 str. 8°.
39.	Bevk France: Gospodična Irma. Izdala in založila Vodnikova družba. Ljubljana. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. 1930. 115 str. 8".
60.	Bevk France: Julijan Sever. Trst. Književna družina «Luč». Tiskala tiskarna «Edinost». 1930. 112 str. 8°.
61.	Bjedrich Miklavž:	Ponesrečena zaroka in
' druge povesti. Iz lužiške srbščine prevel
France Bevk. Trst. Književna družina «Luč». Tiskala, izdala in založila tiskarna «Edinost». 1930. 107 str. 8°.
62.	Bradač Fran: Slovensko-nemški slovar. Slove-nisch-deutsches VVbrterbuch. S sodelovanjem dr. Iv. Preglja. Ljubljana. Založila Jugoslovanska knjigarna. Natisnil J. Krajcev nasl. v Novem mestu. 1930. XXI V +625 str. M. 8°.
63.	Breznik Pavel: V senci nebotičnikov. Ljubljana. Izdala in založila Vodnikova družba. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. 1930. 120 str. 8°.
64.	Bučar Josip: Zgodovina srednjega veka. Za višje razrede srednjih šol. Druga popravljena in skrčena izdaja. Odobrilo ministrstvo prosvete v Beogradu z odlokom S. N. br. 46.459 z dne 16. decembra 1929. Ljubljana. Založila Jugoslovanska knjigarna. Natisnila tiskarna J. Krajec nasl. v Novem mestu. 1930. VI + 267 str. V. 8°.
63. Cankar Ivan: La mia vita. Traduzione dallo sloveno, studio critico e note di Burtolomeo Ca I vi. «Mussolinia» Edizioni Paladino. Mantova. 1930. 268 str. V. 8°.
66.	Čehov Anton P[aviovič]: Anjuta — Novele. Prevedel Josip V i d m a r. Ljubljana. Založba Modra ptica. Načrt za platnice izdelal Ivo Spinčič. Tiskala tiskarna Merkur. 1930. 333 str. 8°.
67.	Černejeva Anica: Metuljčki. |Mludinske pesmi. | Založila in tiskala Zvezna tiskarna v Celju. 1930. 56 str. 8°.
68.	(Debevec Josip:] Stric Jaku, vzor popotnega junaka. V 137 slikah in skovanih verzih priredil Misijonski stric. Tisk in zuložba Misijonske tiskarne v Grobljah. 40 str. M. 4°.
69.	Devetdnevnica pred prvim petkom vsakega meseca. Izdala in založila Družba sv. Klaverja v Ljubljani. (B. k. in t.) 1930. 32 str. 16°.
70.	Dimnik Stanko: Logaritmično računalo. Samostojna priloga k izvestju tehniške srednje šole v Ljubljani za šolsko leto 1929/1930. Ljubljana. Založilu tehniška srednja šolu. Natisnila Učiteljska tiskarna. 1930. 44 str. V. 8°.
71.	Dolžun Franc: Mineralogiju in geologija za višje razrede srednjih šol. Z 274 slikami in 1 prilogo. V Ljubljani. Izdala in založila Tiskovna zadruga. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. 1930. 208 str. V. 8".
72.	Dražba, Velika javna, premičnin v grudu Szu-pary v Murski Soboti od 4. avgusta 1930 naprej. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. 100 str. 8°.
73.	Ekskurzija Jugoslovanskega šumarskega udru-ženja v Kamniško Bistrico dne 9. septembra 1930. Ljubljana. Tiskala Jugoslovanska tiskarna. 1930. 23 str. s slikami in orijentacijsko skico. V. 8°.
74.	Fakin Anton: Šolski botanični vrt in botanične ekskurzije. Kratko navodilo za napravo šolskega botaničnega vrta s posebnim ozirom na prirodopisni pouk v osnovnih, meščanskih in nižjih srednjih šolah v smislu delovne šole. Ljubljana. Založila Banovinska zaloga šolskih knjig in učil. Tiskarna «Merkur». 1930. 64 str. M. 8°.
73. Film. Kulturu, vpliv, zabava. Priredil, izdal in založil Franjo Aleš. Ljubljana-Glince. Tiskal Makso Hrovatin. 1930. 96 str. 16".
76.	Galsworty John: Temni cvet. Prevedel Oton Župančič. Ljubljana. Založba Modra ptica. Načrt za platnice izdelal Ivo Spinčič. Tiskala tiskarna Merkur. 1930. 303 str. 8".
77.	Grum Slavko: Dogodek v mestu Gogi. Igra v dveh dejanjih. Samozaložba. Natisnila Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani. (1930.) 64 str. 8°.
78.	Humek Martin: Boj sadnim škodljivcem! Kako zatirajmo zajedavce sadnih rastlin. V Celju. Izdala in založila družba sv. Mohorju. Natisnila Mohorjeva tiskarna. 1930. 96 str. V. 8".
79.	Ideja, Ciril-Metodijska, v luči vere in kulture. |Uredil prof. dr. Fr. Gri v e c.| Ljubljana. Natisnili J. Blasnika nasl., univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. 1930. 55 str. 4".
80.	Imenik, Telefonski, kraljevine Jugoslavije V Ljubljani. Izdala in založila direkcija pošte in telegrafa. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. 1930. 120 str. in inserati. V. 8°.
81.	Industrija, večje trgovine in obrti v dravski banovini. Trgovski kompas. Izdala in založila «Reklama Saturn*. Ljubljana. Tiskala Ljudska tiskarna v Mariboru. (1930.) 208 str. 8°.
82.	Kalan Janez Ev.: Mir Vam — Slovenci! Glas z Nemškega. Pismo rojakom iz tujine. Ljubljana. Založil pisatelj. Tiskala Jugoslovanska tiskarna. (1930.) 168 str. M. 8".
83.	Katalog perutninarske in kuncerejske razstave. Prireja odsek za perutninarstvo in kun-cerejo Kmetijske družbe v Ljubljani. Tiskala Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. 1930. 12 str. 8°.
84.	Katalog razstave sodobne grafike. Uredil Miha M a 1 e š. Ljubljana. Tiskarna «Slovenija». Maj 1930. (24) str. V. 8".
83. Katekizem, Katoliški. Nauk in molitve. Priredilo ljubljansko in mariborsko katehetsko društvo. Ljubljana. Založil škofijski ordinariat ljubljanski. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. 1930. 192 str. 8".
86.	|Kleinmayr Ferdo] psevd. Plemič Ferdo: Zadnji Lutrovci na Vipavskem. Povest iz minulih časov. Trst. Književna družina «Luč». Tiskala, izdala in založila tiskarna «Edinost». 1930. 120 str. 8°.
87.	Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Cenik učil. Natisnila Učiteljska tiskarna. 1930. 40 str. V. 8°.
88.	Kolar Ivan Janez: Preporodov«. 1912—1914. (1914—1918.) Založila in tiskala tiskarna Ant. Slatnar v Kamniku. (Ovitek opremil inž. arh. Janko Omahen.) 1930. 170 str. s slikami. 8°.
89.	Koncert v čast udeležencem III. kongresa slovanskih geografov in etnografov v Ljubljani. Izvaja pevski zbor Glasbene matice v Ljubljani. Tiskali Blasnika nasl. (1930.) 10 str. M. 8".
Slovensko besedilo s francoskim prevodom.
90.	Kovačič Fran: Kritika ali noetika. Nauk o spoznanju. Tiskala in založila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1930. VIII + 172 str. 8°.
91.	Kovačič Fran:	Občna metafizika ali onto-
logija. Druga, pomnožena izdaja. Maribor. Tiskala in založila tiskarna sv. Cirila. 1930. Vlil+ 233 str. 8°.
92.	Krajina, Julijska. Nacionalno-kulturni pregled. LTredio dr. Lavo Čermelj. Prilikom kulturne izložbe Julijske Krajine u Beogradu 27. IV.—7. V. 1930. Izdala Organizacija jugo-slovenskih emigranata u Jugoslaviji. Štampala Delniška tiskarna, d. d. u Ljubljani. 1930. 76 str. z zemljevidom |ulijske krajine. V. 8°. (Cir.)
93.	Križ, Rdeči. Čemu je, kako deluje. Ob prvi desetletnici ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa. Ljubljana. Izdal in založil ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa. Učiteljska tiskarna. 1930. 28 str. 8°.
94. Lavtižar Josip:	V Kartago! Potopis s tremi
podobami. Samozaložba: Rateče-Planica. Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. 1930. 63 str. 8".
93. Lazar Štefan: Kraljica Estera. Roman. Iz madžarščine prevedel Fr. Kolenc. Murska Sobota. Samozaložba. Tisk Prekmurske tiskarne. 1930. 174 str. V. 8".
96.	Leben Stanko: Italijanska vadnica. Za šole in samouke. 1. in II. del. Ljubljana. Založila Jugoslovanska knjigarna. Natisnila jugoslovanska tiskarna. 1930. (V) + 135 + 158 str. 8°.
97.	Lesjak Anton: Božjepotnu kapelica Naše ljube Gospe Lurške v Bukovniku p. Št. Jerneju. Natisnil J. Krajčev nasl. v Novem mestu. 1930. 32 str. in 3 slike. M. 8°.
98.	Lokar Janko:	Ptičarji. Njihova odreja in
vzgoja. Ljubljana. Založilo društvo ljubiteljev ptičarjev. Tiskali J. Blasnika nasl. 1930. 280 str. 8°.'
99.	Lupša Ferdo: V džunglah belega slona. Doživljaji in vtiski s pohodov po notranjosti Zadnje Indije. Ljubljana. Izdala in založila Vodnikova družba. Natisnila Delniška tiskarna d. d. 1930. 113 str. in zemljevid Zadnje Indije. 8".
100.	Matko Ivan: Protituberkulozni dispenzar v službi socialno-higienske borbe proti jetiki kot ljudski in kužni bolezni. L del. Maribor. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1930. 344 str. — II. in 111. del. Str. 345—810. 23 tabel, 42 slik in 24 vzorcev tujih tiskovin. V. 8°.
101.	Menice, menični protesti in drugo po novem meničnem zakonu z dne 28. novembra 1928. Kratka navodila z obrazci. Sestavil Kramer Rudolf, javni notar v Brežicah. Samozaložbu. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. (1930.] X1V+178 str. M. 8°.
102.	Merimee Prosper: Šentjernejska noč. (Chro-nique du regne de Charles IX.) Roman. Poslovenil Oton Župančič. Ljubljana. Založila Modra ptica. Tiskala tiskarna Merkur. 1930. 281 str. 8°.
103.	Mravljak Josip: Šolstvo v Vuzenici. Založil J os. Mravljak v Vuzenici. Tiskala Mariborska tiskarna v Mariboru. 1930. 34 str. 8°.
104.	M|ulaček| l|van|: Učbenik angleškega jezika. Ljubljana. Založila Jugoslovanska tiskarna. 1930. (Vlil)+ 296 str. M. 8°.
103. Načrt, Podrobni učni in vzgojni, za osnovne in meščanske šole. Izdalo ljubljansko in mariborsko katehetsko društvo. Ljubljana. Založil škofijski ordinariat ljubljanski. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. 1930. 112 str. 8°.
106. Navodila za vzdrževalna dela na cesti. (Sestavil pomočnik bana: dr. Otmar P i r k m a j e r.) Ljubljana. V samozaložbi. Natisnila 'tiskurna «Merkur . 1930. 8 str. 8°. (Se bo nadaljevalo.)
Jjj|| FOTOGRAFIJA
Moderna smer v fotografiji.
Strokovni listi kakor tudi številne ilustrirane revije in maguzini zadnjih dveh let priobčujejo vedno pogosteje slike, katere je prav za pra(v težko uvrstiti v do sedaj običajne oblike posnetkov. So to različna tihožitja, drobni detajli v zvezi s svetlobnimi učinki, zarisane perspektive, dalje posnetki z višine, prirodoslovne slike in še vse polno najrazličnejših domislekov. Iz vseh teh slik odseva nova, povsem moderna smer, ki je vidno popolnoma prelomila tradicijo dosedanje umetnostne fotografije. Prav tako. kot se je godilo pred desetletjem v vseh panogah umetnosti.
Prijatelj, ki je nedavno ogledoval veliko mednarodno razstavo fotografije na Dunaju, mi je pripovedoval med drugim, da je razstavni odbor do sedaj toliko priljubljene ^pokrajinske motive» menda sploh odklanjal. Na tej razstavi, pri kateri so sodelovali najrazličnejši narodi Evrope kakor tudi Amerike in celo Japonska, je bilo videti zelo mnogo lepih in učinkovitih posnetkov v vseh mogočih tehnikah, pa je bilo tudi obilo slik v svojem bistvu docela nepojmljivih. Pretežna večina razstavljenih slik je bila v tehničnem pogledu na toliki višini, da tega niti ni mogoče opisati.
Bistvo te moderne smeri v fotografiji leži v tem, da fotograf ne išče motivov več v lepoti prirode,
lemiveč skušo z naravno ali umetno svetlobo doseči svetlobne učinke v velikih ploskvah, pri čemer se poslužuje za kompozicijo slike najpreprostejših sredstev. Razdelitev prostora v sliki in svojevrstna ubranost premih črt so poleg dobro spajajočih se senc in svetlih polj najznačilnejša svojstva te moderne smeri. Za notranje razumevanje pa je največkrat potrebno osebno prisostvovanje pri vodstvu razstave ali pa izčrpen komentar. Seveda je pa tudi mnogo posnetkov, ki na prvi pogled prav ugodno učinkujejo na opazovalca, ne glede na to, da vzroka tega ugodja ni mogoče takoj vsaj približno označiti.
Nedvomno je, da fotografija ne bo ostala na svojih starih potih, pa tudi današnja nova smer ne bo obveljala v vsem; lepe pokrajine z nekoliko moderno kompozicijo bodo prej ko slej zadovoljevale oko in srce vseh prijateljev narave. Poživelo pa bo zanimanje za naravoslovne posnetke kakor tudi za preproste, a močno naturalistične slike iz vsakdanjega življenja. Resne strokovne revije prinašajo v sliki in besedi prav različne primere o moderni fotografiji ter njih ocene in mnenja, nik jer pa ni opaziti kakršnihkoli podrobnejših navodil za posnemanje v novi smeri; vsakdo naj sam išče vsebine in učinkov svojih kompozicij.
Pogoj vsemu fotografovemu udejstvovanju,zlasti še pri posnetkih modernejše smeri, pa je popolno obvladanje tehnične strani fotografije; kajti številni svetlobni učinki zahtevajo vzorno razvite plošče in še predtem nedvomno točno osvetljenje.
Zima in sneg.
Kakor je -bila do nedavna zima strašilo za stare in mlade, tako in še bolj se je danes veseli mladina; kajti dandanašnja zima nudi mladim in starim obilo možnosti za razvedrilo, pa tudi prijateljem prirode, kamor prištevam domala vse ljubitelje fotografije. Smelo trdim, da je zimska pokrajina bodisi na ravni, bilo v vasi, mestu uli pa v gorah zdaleka lepša in slikovitejša kot iv ostalih letnih časih. Zasnežena polja in hiše, od robu katerih vise debele ledene sveče, dalje kupi snega po cestah, pobeljene strehe, rahla megla, skozi katero jedva prodira šibka solnčna svetloba, ivja polno grmičje in drevje, ki se kakor biseri blešče v solncu in končno nepopisno veličastje zimske prirode v gorah, .vse to nudi ljubitelju prirode in fotografu še posebej neštete možnosti udejstvovanja. Kako lepi so posnetki dreves, obloženih s snegom, ali tudi samo posameznih vejic, in kako mehke so snežne ploskve s svojimi modrikastimi sencami! Ne zamudimo torej nobene prilike in pohitimo s kamero v zimsko prirodo; kajti kdor fotografira, ima več od življenja. Pa ne samo v prirodi, tudi doma je pozimi lepo.
Zimska fotografija.
Pri pokrajinski fotografiji vobče, zlasti še pri posnetkih vode, ledu ali snega so neobhodno potrebne barvnoobčutljive plošče ali film, od česar največ zavisi pravilna podaju barvnih odtenkov. Zlasti je upoštevati to pri sneženih ploskvah z mnogimi modrikastimi sencami; kajti od vseh barv je bromosrebrna emulzija ravno za modro barvo najobčutljivejša. Da pa se še bolj izognemo ravnovesju tonov modrega neba in modrega snega ter njega senc, bomo pri zimskem posnetku neobhodno uporabljali svetlobni filter. Modri svetlobni žarki, ki prodro do filtra, izgube tu na svoji jakosti, ker rumeno zeleno steklo rumenice izenači modro z ostalimi svetlobnimi barvami, predvsem z rumeno. Ne uporabljajmo pa prejakih rumenic, ker sicer slika trpi na zračni perspektivi in tudi barvo neba podaja pretemno. Priporočati je za zi insko pokrajino pri visoko stoječem solncu srednje-jako, pri nizko stoječem pa šibkejšo rumonico.
Bela barva snega omogoča kratka osvetljenja, ki se z uporabo rumenice sicer nekaj zdaljšajo, a vendarle se je še varovati premočnega osvetljenja, ker se sicer izgube na snegu vsakršne podrobnosti. In prav te podrobnosti — kakor snežni kristali, osenčene vdrtine itd. — so najbolj važne in dajejo vso prelest posnetku snega. Na vsak način pa mora imeti tudi najoddaljenejše polje snega v sliki vsaj deloma opažen ton ter se mora odražati od belega roba slike.
Za dosego takega negativa je priporočati pri razvijanju prav previdno postopanje. Razvijalo naj bo primerno razredčeno, da je mogoč primeren nadzor pri razvijanju. Začetnik naj torej
budno pazi, da bodo plošče rajši bolj kot manj prozorne.
Snaga rnzvijalne posode.
Po večkratni uiporabi postanejo sklede za razvijalo umazano rjave, kar mora imeti za posledico zameglen negativ in še več drugih napak. Zato je neobhodno potrebno, da te sklede večkrat osnažimo. Najprej poudarimo, da je sklede po vsaki uporabi dobro izplahniti, če mogoče s toplo vodo. Kljub temu se pa sčasoma, posebno če rabimo sturo razvijalo, nabere na skledi nesnaga, katero je težko odstraniti. Ako je posoda ste-klcnu, je to mogoče mehaničnim potem s kakim ostrim sredstvom, ako pa je porcelan ali email, bi bilo to za posodo lahko kvarno. Tedaj si pomagamo na ta način, da posode umijemo s krtačico in zato uporabimo tole raztopino: vode 100 cm3, kalijevega bikromata 5 g, koncentrirane žveplene kisline 10 cm3. Za uporabo treba močno razredčiti! Po čiščenju s to raztopino je pa posode dobro umiti v vodi, ker bi sicer preostale kisline mogle kvarno vplivati na želatino plošče ali filma.
Naša nazorna predavanja.
Ljubljana je imela zadnje čase precej raznih predavanj, združenih s slikami na platnu. Omeniti
nam je predvsem gospoda K. Koranek-Lumen-steina z Dunaja, ki k svojim predavanjem stalno privablja mnogo prijateljev prirode, gotovo pa vse ljubitelje lepe fotografije. V novembru nam je pokazal celo serijo svojih jesenskih posnetkov, v megli, dežju, nadalje nam je pričaral na platno velemesto ponoči itd. Njegove slike so dovršene v vsakem pogledu in navdušujejo gledalce do najvtišjega priznanja. Tehnična izdelava kakor tudi kompozicija in vsebinska utemeljitev so na višku. V početku decembra nas je pa zadivil s svojimi slikami iz kraljestva Korošice in drugih vrhov v Kamniških planinah.	J. M. K.
JEZIKOVNO
REŠETO
UREJUJE DR. KOLARIČ RUDOLF
Svit dneva.
Večkrat sem že čital to napako, posebno pogosto pa v nekem koledarju. Človek se pri tem nehote vpraša, ali imamo morda tudi svit noči. Kdor piše ali govori svit dneva, misli seveda samo na nemške izraze Tagesanbruch, Tages-grauen, Tagesschimmer. ali pa je prelen, da bi pomislil, da pomeni svit že sam vse to, kar nemški sestavljeni izraz. Ljudstvo pa govori samo: ml svita do mraka, pred svitom, s (prvim) svitom, ob svitu, svit se pozna itd. Prav je besedo rabil tudi A. Aškerc v baladi «Mejnik : A čudno prineso mu vsi novico, ko sine svit...	Kč.
Na lem mi je.
Pako izražanje je neslovensko. Sam preprosti narod pravi: d o t ega m i j e. Sploh izraža predlog d o razmerje do reči. Tako je pravilno: p r a-v i c a d o p I a č i I a, d o lov a, nepravilno pa: pravica na plačilo, na lov. Nemec rabi v takih primerih predlog a u f in naš n a je prevod tega auf.
A. M.
Podanik ali poddanik?
Po nemškem Untergebener so suženjski skovali Čehi svoj p o d d a n y, Poljaki p o d d a-n y, R usi pod d a n n y j in p o d d u n n i k. Sledu j i izraz so si izposodili Srbohrvati kot podanik. (Vuk te besede ne pozna!) In Slovenci? Iz slovanske vzajemnosti smo seveda šli za njimi in prevzeli podanik (Pleteršnik ga nima!), misleči, da tako ne bomo več podložniki. Ta slepilni izraz bi morali prav za prav pisati poddanik, kakor ga pišejo severni in vzhodni Slovani, kajti Slovenci ne pišemo od dvojnih soglasnikov samo enega, kot do delajo Srbohrvati, prim.: slov. oddati, oddaljiti.
oddehniti, oddelek, oddojiti, poddel in shrv. odati, odaljiti, odahnuti, odeljak, odojiti, podavati (= podmetati).
S tem pa bi tudi vedeli, da je poddanik res tuj, napravljen iz glagola pod + dati = un-ter -f g e b e n. d oda nam ni potreben niti podanik niti poddanik, dokler imamo svojo domačico podložni k.	S. B.
Vsled = infolge.
Mogoče hodimo baš vsled tega mimo njih.— Otrok je postal vsled trpljenja nervozen. — Moč izraza, ki grabi vsled svoje žive neposrednosti. — To je nastalo vsled asimilacije. — Tri osamel jene gospodične žele vsled razvedrila dopisovati.
Skoro neverjetno je, kako zelo se je razpasel predlog vsled, ki je pruv očit prevod nemškega i n - f o 1 g e (in Folge) = v - s 1 e d, in začel izpodrivati pristne domače: zaradi, radi, zavolj o, od, po, z bog in še neke druge (iz, s, za).
Naši stavki se bolj slovenski glasijo: Mogoče hodimo prav radi (zaradi) tega mimo njih. — Otrok je postal o d trpljenja nervozen. — To je nastalo po asimilaciji. — Moč izraza, ki grabi s svojo živo neposrednostjo.—Tri osamljene gospodične žele za razvedrilo dopisovati. — S. B.
Financar je umrl na kolodvoru r»a. kapi.
Predlog na je postal miljenec vseh tistih slovenskih peresarjev, ki imajo kakršenkoli opravek s svojo boleznijo ali z najraznovrstnejšimi boleznimi svojih junakov in junačic ter drugih oseb in osebic.Ti ljudje mislijo,da morajo vsak nemški a n prevesti s slovenskim na. Zato pišejo: obolel je n a vročici, zbolel na mrzlici, trpel na neki bolezni, bil bolan na pljučnici, bolehal na kamnu, umiral na j etiki in umrl na kolodvoru na kapi. Ne zadovoljijo se s tem, da njihovi varovanci trpijo na nepoučenosti, da hirajo na lakoti in ginejo na kugi, ampak hočejo biti bogati na čudeži h in n a zlatu, zakaj potreba na s p o s o b n i h ljudeh je velika.
Te «salonske bolezni» nam je rodila tista slovenska modrost, ki ima iz hlapčevstva in klečepla s tva pristni slovenski govor za kmetskega, t. j. za «ordinarnega in manj nobeI», torej za njih nevrednega, in visoko ceni vse nedomače, četudi se sk riva za bleščečo zunanjostjo n a j o g a b n e j š i tuji izrastek.
, Ker so se taki ljudje vedno bolj odtujevali živi ljudski govorici in se nehali naslanjati nanjo, so polagoma izgubili slovenski jezikovni čut in začeli misliti po nemško. Zato so delali nove tvorbe in sklade p o n e m š k i h vzorcih i n nemški glav i.
skratka, začeli so oblačiti nemščino v slovensko obleko. Človeku pa, ki je kdaj živel med ljudstvom in poslušal,kako se izraža,je nemogoče, da bi vsak nemški a n slovenil z n a, marveč bo rekel: obolel je za vročico, zbolel za mrzli-c o, trpel za neko boleznijo, bil bolan z a pljučnico, bolehal za kamnom, umiral za jetiko in umrl za kapjo (ali od kapi). Tudi peresarji se lahko zadovoljijo s tem, da so njihovi nebogljenci nepoučeni, da hirajo od la-k o te in ginejo za kugo, če hočejo biti bogati s čudeži in z zlatom, zakaj potreba sposobnih ljudi je res velika, da ne bo ubogi financar zopet umrl na kolodvoru ji a kapi, ampak recimo rajši, za kapjo na klopi.
S.B.
Zoperstaviti se, zoperstavljati se.
Slovenščina, ki rabi besedo z o p e r kot prislov (zoper mi dela) in kot predlog (zoper voljo božjo ravnati), ne pozna predpone z o p e r. Nemščina pa ima glagolov, zloženih s predpono w i d e r (= zoper), kolikor hočete.
Zoperstaviti se, zoperstavljati se sta v slovenščini nemogoči zloženki in povsem skladna posnetka nemških w i d e r s t e h e n, s i c h vv i d c r s e t z e n, za katere imamo več pristno domačih izrazov: ustaviti se, upreti se, po robu se postaviti, ustavljati se, upirati se, braniti se.
Mimogrede bodi omenjeno, da nahajamo ta nestvor celo v naj novejšem slovensko-nemškem slo-vurju, ki skušu cuveljaviti pristnost izraza* in noče «zanemarjati stilistično samorast slovenskega jezika*. Da ga sestavijalca nista označila s križcem (f), sta ga najbrž imela za {knjižno pravilno besedo*. Sicer pa je slovar vprav v označevanju književno nerabnih besed tehnično zelo slabo in pomanjkljivo izdelan.	S.B.
Umberto je oženil belgijsko princezo.
To je nemški mišljeno: h e i r a t e n j e m a n -d e n, zakaj pri nas oče in mati ženita sina in možita hčer, a sin se more sam oženiti in hči sama omožiti. Mladenič (ženin) torej ne more oženiti dekleta, ampak jo more samo vzetizaženo ali s e o ž e n i t i ž njo, in dekle (nevesta) ne more omožiti mladeniča, marveč ga more damo vzeti za moža ali se omožiti ž nji m. Višek nesmiselnosti pa je to, da so Marijo oženi 1 i z J a n e z o m in da je Urša oženil a Jožeta!	S. B.
Jožko ali Joško.
Neštetokrat je citati to ime v obliki: Joško. Zlasti pogostoma se dobi oblika s š na raznih napisnih tablah. Tako pisati to ime pa je napačno. Res je sicer, da izgovarjamo le Joško; a pisati ga ne smemo s š, dokler imamo zgodovinsko-
etimološki pravopis, ki zahtevu b' pisavo z ž v vseh sklonih in seveda tudi pri pridevniku. Zato je treba prav pisati: Jožko, Jožka, J o ž k u, J o ž k o v klobuk itd., kakor pišemo prav samo: J oži' C, J o ž a, J o že, Jože k. Koren za vsa ta imena je namreč Jož-, ki ostane kljub raznim obrazilom, katera se mu lahko pridevajo, ne-izipremenjen.	Kč.
DROBIŽ
Izpremcmba besedila tiskarniške firme. Firma: Tiskarski in iitografični zavod, knjigoveznica in založništvo J. Blaznikovi nasledniki, delniška družba v Ljubljani, je izpreinenila na osnovi sklepa rednega občnega zbora z dne 1. marca 1930. besedilo družbene firme tako, da sc glasi odslej: J. Blaznika nasl., uui-verzitena tiskarna, litografija in kurtonažu, d. d. \ Ljubljani. To izpreinembo je odobrila kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani na podlagi Š 19. akcijskega rcgulativa in § 42. zakona o banski upravi dne 31. maja 1930. potil št. Vlil No. 3305.
Encyclopaedin Britannica, ki je bilu dotiskaua v minulem letu, je do sedaj uajvečje in najiobširnejše tiskano delo svetu. Obsega 24 zvezkov, katerih vsak imu nad 1000 struni. Za stavek, ki je bil izvršen na stavnem stroju Linotype, so porabili 250.000 kg svinca. V besedilo je vdelanih 7000 slik. Celotno delo obsegu 35 milijonov besed. Pri tem so zanimive številke, ki nam pričajo o napredku tehnike v stavku: za 9. izdajo te enciklopedije, ki je izšla 1889., so potrebovali 14 let: 10. izdaja, ki je bila dopolnitev 9. in je štela 11 zvezkov, je bila dokončana v štirih letih, 11. izdaja leta 1911. pa v šestih letih. 12. in 15. izdaja sta bili zopet dopolnitvi. Najnovejša gori omenjenu 14. izdaja pa je zagledala luč sveta v dveh in pol leta. Staviti so jo pričeli 1928., v tisk pa je šla januarja 1929. in izkazuje stanje do leta 1929. — Brez dvoma sijajen dokaz tiskarskega tehničnega napredka.
50 najlepše opremljenih knjižnih del. Razsodišče nemške ustanove za knjižno umetnost je minulo leto (ob obletnici Goethejeve smrti) izmed več kot 60.000 knjižnih del, ki so izšla v prejšnjem letu v Nemčiji,izbrala 50 knjig, ki jih je ocenila za najlepše opremljene. Ta najvišja instanca nemške knjižne umetnosti, ki ima med svojimi člani izkušene in na raznih vodilnih mestih stoječe osebnosti, ima namen, da poleg vsakoletnega ocenjevanja izišlih knjižnih del vzbuja in dviga med občinstvom zanimanje za tiskarjevo delo in delo v tiskarnah sploh ter obenem oživlja veselje do lepe knjige. Med izbranimi knjigami je velik del takih, katerih stavek je bil izvršen na stavnem stroju, iti toi raznih sistemov. So pa med njimi tudi dela, ki so bila izvršena s tako zvanim ročnim tiskanjem. Posebnost teh ročnih tiskov je njih umetniška in tehniško prvovrstna oprema. Naklade so običajno zelo majhne, ker je ročno tiskanje jako zamudno, zato so taki tiski tudi dragi in tako rekoč domena estetskih bibliofilov. Prav za prav ne spadajo več v običajno proizvodnjo knjig in so za sploš-nost skoraj da brez pomena. Res, da je v negi te stare rokodelske tradicije mnogo vrednosti, vendar pa je z današnjimi modernimi stroji mogoče doseči docela mehanično enake prvovrstne izdelke. Dovoljno nam to tudi potrjuje veliko število izbranih tiskov, ki so bili
izvršeni na mehaničen način. — Pri ocenjevanju razsodišče ni imelo bnš lahke naloge. Saj ni imelo oceniti morda le posameznih točk, temveč knjigo kot celoto. Uvaževati je moralo v enaki meri tako skladnost vsebine z izbiro črk in razporedim stavka kakor tudi uredbo ilustracij, dalje soglasje stavka s stranjo knjige, dovol j skrbno priredbo tiska ter nje uspelost kakor tudi primerno izbiro papirja. Najmanjša pogreška, ki bi jo zagrešila tiskarna ali založnik v katerikoli omenjenih točk, bi izključila delo od nadaljnjega ocenjevanja, pa najsi bi bile vse ostale točke brezhibno ocenjene, škoda le, da razsodišče ni navedlo razlogov, ki so odločali pri izbiri posameznih del, ker bi take navedbe strokovnjaku mnogo koristile. Bile bi mu v izpodbudo za podrobno delo v bodoče. V teh 50 izbranih delih je zastopanih 29 tiskarskih podjetij Nemčije, tako da odpade na posamezna podjetja po več del. — Končno še nekaj naslovov izbranih knjig: Traven, Brucke im Dschungel, balada v prozi; Preczang, Im Strom der /eit, pesmi; Viksten, Abenteuer im Eisineer, pripovedke; Schwarz.enski-Schilling, Die illustrierten Iland-schriften, itd. — Koristno in v čast naše domače tiskarske umetnosti ter v izpodbudo Gutenbergovim učencem bi bilo, ako bi tudi naša domovina keduj sledila nemškemu zgledu z enako ustanovo.	gav
IZRAZOSLOVJE
barva, poltna — Fleischfarbe drugoredna — Sekundiirfarbe belina, svinčena — Bleivveiss, Kremser VVeiss črke, dvojnolike — Bastardschrift
očrtkane — Azureeschrift, schraffierte Schrift risane s čopičem — Pinselschrift risane s peresom — Federschrift črta, črtkasta — Azureelinie
spodnja likovna — Schriftlinie temeljna (fig.) — Grundstricli tenka (fig.) — Haarstrich valovita — gewellte Linie debelost zrna — Kornstarke dedec — Gegenstempel, Konterstempel, Patrize deskovnik — Bretterregal dolžina (črke), spodnja — Unterliinge
srednja (črke) — Grundliinge, Mittelliinge zgornja (črke) — Oberlange dvopičje — Doppelpunkt, Kolon glava, pisemska — Briefkopf globina obojke — Muffentiefe grizice — Einspannklammer izboljšava — Retusche (in der Photographie) izpran, čist — geschlammt
izpustitev (pri stavljenju) — Auslassung. «Leiche» jedkati, izboklo — tiefiitzen vzboklo — hochatzen jedkovina — Scheidewasser kamen, kresilni — Feuerstein kainenotisk, barvasti — Chromolithographie kislina, ščavna — Kleesiiure, OxaIsaure knjigarstvo — Buchgewerbe
knjigotrštvo — Buchhandel kreda, rdeča — lliitel kremen — Kiesel kremenjak — Quarz
križec, priložili — Passerkreuz (in der Litho-graphie) leča — Linse
lepkast, lepka v — gummiert, klebrig lesorez — Holzschnitt linorez — Linoleumschnitt loj — Ta lg
mera za stran — Ausmass, Kolumnenmass
nabiti (na les) — aufholzen, aufklotzen
namazati (z barvo) — einvvalzen, einschwarzen
(na)prašiti — (ein)pudern, einstauben
naslovnica — Rubrikzeile
nesomernost — Asymetrie
nova vrsta — a linea
obod, goščilni — Dichtungsring
obojka — M u f le
obrniti — kontern
očrtek — Konturzeichnung
odkrušek — Bruchstiick (des Steines)
odprtina obojke — Muffenweite
slike pri črki — Punzcnvvcite (offener Raum) ogljikovo kisel — kohlensauer oklepaj — Klammer, Parenthese
sestavljeni — Doppelklammer, Akkolade okrajšava — Abbreviatur, Abkiirzung olje, kameno — Erdbl, Kaiserbl ozrnjen (kamen) — gekbrnter (Stein) ožigalka — Brcnil lum pe ožigati — anbrennen papir, zrnoast — Kornpapier papirji, prevlečeni — gestrichene Papiere plošča, vrhnja steklena brusilna; vrhnjak — Glas-ltiufer
podoba črke, slepa — Eliegenkopf podpičje — Strichipunkt, Semikolon praska (v k amen u) — Riss predalnik — Kastenregal pripomba —- Anmerkung, (Fuss)Note priporočil niča — Adresskarte punec — 1’unze
radiranka — Radierung (Produkt) raznosreden — exzentrisch razvrstitev, prosta (vrst) — Zeilenfall risanje na baker — Radierung na kamen — Steinradierung z litografsko kredo — Kreidezeiehming rogovila — Gabel ruihenica — Gelbfilter saje — Russ salovec — Federweiss
sipulnik — Schiittelmaschine (in der Litho-grapliie)
sklopljenka — kuppelvvort slika (črke) — Auge, Biki (des Buchstabe®) slog, zaprti — Blockmanier smola — Harz sol, ščavna — Kleesalz somernost — Symetrie sostavek — Passform stavek, vrstični — Reihensatz staviti brezhibno — fehlerlos setzen, «Jungfer eno in isto dvakrat — «Hochzeit stran, zaključna — Spitzkolumne stroj s čelnim izlaganjem pol — Frontbogen-maschine
z enoobratnim valjem — Stoppzylinder-maschine
sukno (platno), povoščeno — Wachstuch sušilnik — Trockenkasten, Trockenregal širina, svetlobna — liehte Weite tehnika risanja s čopičem — Pinseltechnik, s peresom — Federtechnik
tiskarstvo — Buchdruckgewerbe, Buchdrueker-kunst
tiskovina, trgovska — Merkantil-Drucksorte valj, tiskalni — Impressionszylinder (in derLitho-graphie)
valjar, klobučinast — Filztampon, Tupfballen v črti biti (spodnji, črke) — A linearen, Linien-halten
vezaj — Bindezeichen, Divis vijak z matico — Mutterschraube višina črk — Schrifthohe
enotna, normalna — Normalhohe višinomer — Hohenmesser vrhnjak, stekleni — Claslaufer vtisniti — abformen
založiti (z založki) — anschlagen (Stege) zaponka, knjižna — Buchschliesse zdrobiti v prah — pulverisieren znamenje, priložilo — Passerzeichen (in der Litho-graphie)
zrcalast — spiegelglatt zrnovec — kornsand
FRANZ WALDMANN
TOVARNIŠKA ZALOGA PAPIRJA
WIEN IV., BRUCKNERSTRASSE 6
BOGATA ZALOGA VSEH VRST PAPIRJA V RAZNIH VELIKOSTIH IN DEBELINAH BARVASTI IN OVOJNI PAPIRJI POSNEMALNI PAPIRJI IN PAPIRJI ZA RAZMNOŽEVANJE PLATNO ZA KNJIGOVEZE
ZDRUŽENE
PAPIRNICE
VEVČE, GORIČANE IN MEDVODE
D. D. V LJUBLJANI
NAJVEČJA PAPIR PROIZVAJAJOČA INDUSTRIJA V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI
GLAVNO ZASTOPSTVO IN SAMOPRODAJA V SLOVENIJI
KASTELIC & DRUG, LJUBLJANA
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO Aleksandrova cesta 9
BRZOJAVI: KASTELIC DRUG LJUBLJANA
TELEFON 21-50
«PAPIROGRAFIJA»
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA CESTA 10
PRODAJA PAPIRJA NA DEBELO
STALNA ZALOGA VSEH VRST PAPIRJA
KONKURENČNE TVORNIŠKE CENE
Ll PA MILL!
TOVARNA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA ZAGREB, Maksimirska cesta 10
T»l*on 6-87 KUVERTE	Talafon 6-87
navadne, trgoveke, alužbena, danarna iz platnenega papirja poaabna vall-koatl Izdalujamo v roku oamlh dni
PISALNI PAPIR
v mapah In ftkatlahodnajoenejiega Izvoznaga do na|flnaj!ega modernega blaga, poaetnloe, porodna oznanili, trgovaka knjiga, raglatrl, beleinloe, vzorčna knjiga, zvezki, oamrtnloe, nota Itd.
SIEGWERK
INDUSTR1E-GESELLSCHAFT
M. B. H.
SIEGBURG, RHEINLAND
dobavlja barve za tisk iz izdolbenine za vse vrste tega tiska v svetovno-znanih, povsod priznanih kakovostih
KARL Funder
TVORNICA PAPIRJA IN LESE-NINE, LESNA INDUSTRIJA Č R E S L A R N I C A
MOLBLING
poStaTREIBACH-ALTHOFEN, KOROŠKO, AVSTRIJA
JOSEF LOWIT, WIEN
IX. KOLINGASSE 4
*
UMETNO USNJE KNJIGOVEŠKO PLATNO PLATNO ZA VEZAVO POSLOVNIH KNJIG
Linotype s štirimi matičniki
je stavni stroj, ki še nikoli ni razočaral svojega gospodarja
•
je vedno zanesljiv, vsestransko uporaben za vsa, tudi najtežja dela
•
ie dovršen v svoji sestavi, nedosegljiv v zmogljivosti, prvovrsten v kakovostnem delu
NI NADOMESTILA ZA STROJ
L I N O T Y P E
O (D * 8
il
■ ■
o < o:
o
o
UJ
ffl
OS
2|
V) m
24
i ■?
ffl
UJ
oc
o
<
N
GUTENBERG-HAUS GEBR. GEEL, WIEN VII.
«CHROMOS»
D. D.
Tvornica grafl6nlh barv, flrnežev, ma*e za valjarje, regalov In ostalih potrebščin TVORNICA SAMOBOR ZAGREB
Frankopanska ulica 12 Telefon 5965
BEOGRAD
Topličin venac 4—6 Telefon 4108
LASTNA TVORNIC/
SKLADIŠČA:
Maks Dachs Ljubljana Prule 23
Petrovič &. Comp. Sarajevo Koroščeva ulica 16
Jakša Szekler Osijak I.
Anina ulica 8
za izdelovanje regalov in omar za črke kakor tudi vseh vrst lesenega pohištva za tiskarne
GLAVNA ZASTOPNIŠTV/
BOGATA ZALOG/
največjih In najbolj slovečih svetovnih tvornic za celokupno grafično, knjigoveško in kartonaško industrijo
vseh potrebnih pomožnih sredstev za tiskarne, litografije, offset, knjigoveznice in kartonaže
ZAHTEVAJTE PONUDBE IN PRORAČUNE