delu podal sliko p rese lje v an ja ljudstev, gledano ne z bizantinskega ali lango­ bardskega stališča, am pak z g;epidskega. Glede tega, kako nam pisatelj podaja vse navedene misli in podatke, bi omenil, da bi delo neprim erno mnogo pridobilo, ako bi Sevin n av ajal vse citate pod črto in v originalnem tekstu. Z iskanjem po delih, ki^ so sicer v seznamu literatu re natančno navedena po številkah, izgubim o veliko časa, pa tudi citirana dela niso vsakom ur dostopna. J. Klemenc Jaro Sašel, Vodnik po Emoni, L ju b ljan a 1955, 98 str. francoski prevod (59—52), 4 slike v tekstu 11 slik v prilogi. P red nam i je knjižica, ki jo je založil in izdal M estni m uzej v L jubljani. Po obliki je zelo dobro oprem ljena, lahko rečemo, da celo bogato. T iskana je na dobrem p ap irju in glede na velikost in p ap ir odlično ilu striran a. K lišeji so izborni in tudi tisk je odličen. Tako je ta knjižica kak o r p o zunanji obliki, tako tudi po tisku in po ilu stracijah zelo p rik u p n a. V endar se m oram o pa z vso pravico vprašati, k a j je pravzaprav hotel izd aja te lj s to knjižico. P ublikacija ima nam reč naslov »Vodnik po Emoni«. K er pa imamo pod pojm om »vodnika« vedno neko določeno predstavo, je vsekakor upravičeno v p rašan je, ali »Vodnik po Emoni« zasluži to ime. Po vsebini p red sta v lja knjižica le k ratk o , poljudno­ znanstveno starejšo zgodovino L jubljane, niti ne Emone. Tako bi bil glede na širino, ki je bila om enjena »in glede na obravnavo veliko p rim ern ejši naslov »Nekaj iz n ajsta re jše zgodovine L jubljane«. K asneje sta b ila »Vodniku« dodana še dva lista, ki n a j bi nudila nekak vodnik po arheoloških zb irk ah M estnega m uzeja. V endar je to podano v zelo skopih besedah, tako da je le neka splošna registracija glavnega m ateriala. V sekakor je prem alo, da se v neki vitrini registrira m aterial na način, kot v tej knjižici, na pol drugi strani za vse zbirke. Tudi tu se p o jav lja vprašanje, čemu je sploh to natisnjeno, ko v resnici ne m ore nikom ur služiti. V prašanje je tudi, ali je na m estu, om enjati fragm ente keram ike kot »črepinje«, k er pod črepinjam i razum em o m arsik aj. Še resnejša opomba pa je, da bi bilo želeti, da bi naj bila registracija objektov točna. D oslej v L ju b ljan i slovanskih žar nam reč sploh ne poznamo. Ne glede na to, kakšen cilj je zasledovala pričujoča p ublikacija, je pa potrebno pokazati tudi n ek aj momentov, ki zadevajo predvsem av to rja in za­ devajo njegovo znanstveno podajanje. V celoti lahko rečemo, da je »Vodnik« pisan zelo lepo in tekoče. Avtor ima zelo lep slog. Razen tega je avtor uporabil tudi slog, ki je razum ljiv ne samo suhoparnim znanstvenikom , tem več tudi drugim . V endar je pa k lju b tem u treba paziti na znanstveno resnico in znan­ stvena dognanja. Ne gre si ustvariti n ekakšno svoje m nenje, ki še ni n ik jer dokazano, in ga p o d ajati javnosti kot zadnji k rik arheologije. Posam ezna m nenja avtorja, ako so tudi še tako zanim iva, ostanejo toliko časa osebna m nenja, dokler niso na d rugih m estih znanstveno dokum entirana in jih ne gre vsiljevati drugim, celo ne pod nekim splošnim videzom takšnega arheološkega stanja. Poleg tega je pa avtor zagrešil tudi še vrsto napak, ki jih v takšni publikaciji, še zlasti, k er je poljudno-znanstvena, ne bi n ik a k o r smel. D otaknili se bomo samo n ek aj n ajb o lj izrazitih prim erov, čeprav bi se o m nogih stvareh dalo razpravljati. Avtor postavlja prvo sled človeškega živ ljen ja na lju b ljan sk em ozem lju v t. i. kulturo L jubljanskega b arja. Čeprav je mogoče slediti živ lje n je tudi še v čas paleolitika, ko je lju b ljan sk o področje predstavljalo obširen areal tedanjih lovcev (najdba n a V rhniki), imamo prvo doslej ugotovljeno naselitev res v k ulturi L ju b ljan sk eg a b arja . Toda avtor p ostavlja to k u ltu ro v čas od 1900 do 1500, m edtem ko jo vse kronologije p o sta v lja jo v čas od 1900—1700, včasih pa tudi v čas od 1800—1600. Kje je avtor dobil svoje letnice, ni jasno, posebno k er v tekstu izrecno pravi, da je to ribiško lovska k u ltu ra n a prehodu m lajše kam ene v bronasto dobo. D alje deli avtor k u ltu ro L ju b ljan sk eg a b a rja na »starejšo« in »mlajšo« dobo. Res lahko bi m u bili hvaležni, ako bi mu uspelo dokazati to delitev (v Vodniku je žal le n ek a j splošnih fraz), k a r je doslej vsem raziskovalcem B a rja spodletelo. Zanim ivo je, da avtor šele v m lajšo fazo svoje k u ltu re L ju b ljan sk eg a b a rja postavlja uporabo »bakra in brona«. Toda, kolikor danes vemo, so se b ak re n i predm eti u p o rab ljali že na samem začetku nam znane kulture, o »bronastih« pa žal ni n ik je r sledu. V m lajši dobi, m eni avtor, so prebivalci prešli od lovsko-ribiškega načina preživ ljan ja na m otično polje­ delstvo. Yzrok Vidi v k rče n ju jezera in v kosih žrm elj, ki, kakor m eni, niso služili le za m letje obvodnih lešnikov in podobnih sadežev. Ta njegova trditev je ravno tako sam ovoljna, kakor tudi ona, da n a j bi se v te j dobi začel uve­ lja v lja ti p atriarh at. A vtor sklepa dalje glede na glinaste idole, ki so bili najdeni na B arju, na razvit k u lt plodnosti. Žal je pa bil najden le en tak idol. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, k je in kdaj so bili n ajd en i v naši k u ltu ri m eči in bojne sekire. Sam ovoljna je d alje trditev, da je te d an je ljudstvo prvo spoznalo »ljub­ ljan sk i prostor kot strateško in ekonom sko pomemben«, k a r pa povezuje tudi s pom em bnostjo »trgovsko-prom etne smeri«. Zanimivo je, d a so a v to rju n erešljiva vprašanja tudi, »kakšna so bila naselja«, m edtem ko d ruga res nerešljiva rešu je s takšno lahkoto. Toda ravno v tem prim eru bi mogel dobiti precej podatkov, na tem elju katerih je mogoča vsaj približna slika (Arheološki vestnik 1954, 5 sl., 95 sl.). H iatus v naselitvi lju b ljan sk eg a prostora vidi avtor m ed koncem prehod­ nega časa iz kam ene v bronasto dobo in železno dobo. Sam hiatus tolm ači zopet s svojim i hipotezam i in ekskurzi. Med takšne sodi sicer zelo vabljiva, toda tudi zelo dvom ljiva ugotovitev, da je staro prebivalstvo bilo v erje tn o absorbirano »v valu nove ku ltu re in novih ljudi, ki so p ro d irali sem z vzhoda«. Z drugim i besedam i so na zahodni del B alkana prišla ilirsk a plem ena z vzhoda. Zanimivo E a je dalje, da av to rju sploh niso znane bronastodobne najdbe na področju ju b ljan e in okolice, kot so kolišče pri P re serju (Arheološki vestnik 1953, 256 sl.), kolišče p ri Blatni Brezovici (Arh. vest. 1954, 18.— G radivo sicer v celoti ni ob jav ljen o toda je dostopno); dalje meč trstaste oblike na kolišču pri Igu (GMDS 1942, 93), n ajd b e bronastih suličastih osti v L jubljanici, itd., itd. N aslednje predzgodovinske periode so nekoliko točneje podane, vendar samo v obrisih splošnega značaja, k a r glede n a nam en tudi zadostuje. K ar pa zadeva rim ski, t. j. p rav i em onski del, se av to r om ejuje le n a k ra tk o zgodovino, ki ima pa k lju b tem u, da je to še najboljši del vendar m noge pom ankljivosti. Tako je tu nesorazm erje m ed posam eznim i razlagam i. M edtem ko avtor posa­ m ezne pojm e ali im ena p o jasn ju je relativno obširno, drugih sploh ne pojasni. Misliva pa, da gre to bolj na račun om ejevanja prostora. V endar bi pa avtor glede tega m oral le n a jti neko pravilno rešitev. Tako n. pr. nim am o nik jer om enjenih niti glavnih doslej ugotovljenih n ajd en ih spom enikov iz časa rim ske Emone. Takšnih m om entov je pa še več, ki jih pa tu n e gre naštevati. Od tistega pa, k a r je podano, bi om enila n ek a j točk. Tako avtor n. pr. sodi, da je Ijybljansko ozem lje bilo »stičišče Keltov, Ilirov in Venetov«, vendar pa m u n i jasno, h k ateri etnični skupini je to naselje pripadalo pred rim sko zasedbo. M edtem pa Strabo om enja, da so tu bili K elti ozirom a Tauriski. A vtor bi vse­ k ak o r m oral omeniti, da je del em onskega področja, preden je prišel pod Panonijo, pripadal N oriku. Točno je sicer n. pr., da so Tegulae bile žigosane, toda ne »navadno«, tem več le včasih ali večkrat. N ovejša raziskovanja na področju Emone, ki so pa om ejena le na sondažna dela in raziskovanja, so pokazala, kakor p rav i avtor, povprečno 8 plasti. Po vsej p rilik i pa tu ne bo šlo za 8 k u ltu rn ih plasti, tem več le za 8 gradbenih sprem em b n a posam eznih m estih, k i jih pa nikakor ne m orem o posplošiti n a vso Emono. V prašanje je celo, ali so tudi na teh m estih res sprem em be, k ak o r jih vidi avtor. A vtor misli, da so M arkom ani uničili Emono, k a r naj bi nekako do­ kazovala močna p last žganine, ugotovljena n a nekaterih m estih p ri sondiranju. Toda ta dom neva ni za sedaj n ik je r niti zgodovinsko niti arheološko dokazana. N ejasno je tudi, k ak o si avtor zam išlja delitev parcel uglednim m eščanom po m estni upravi za postavitev nagrobnikov in za pokop. D oslej vem o pač, da so bila grobišča zvečine ja v n a ob cestah in da je bil tu pokopan pač vsak, ki je živel na področju m esta, naselja. Seveda im am o pa tudi bolj p riv atn a grobišča. Malo je pa verjetno, da so v Emoni o b sta ja la v večji m eri ta k šn a privatna grobišča, oddana od m estne uprave. N erazum ljivo je tudi, kako si av to r pred­ stavlja, da je em onsko področje bilo poleg Emone upravljano tu d i iz »poštnih postaj«. P rvič je tu d i tu postavljena trditev, da je em onsko upravno področje segalo do Kolpe. S čim to avtor u tem elju je, ni znano. D vom ljiva je tudi domneva, da bi mogli v Emoni na temelju kipca nekega gladiatorja in žrtvenika Nemezi pričakovati že am fiteater, itd. Staroslovansko dobo obravnava avtor upravičeno zelo kratko. Toda tudi to žal ni brez napak. Na dvorišču SAZU vkopani silosi niso »starejši« od tu n a jd e n ih ’ grobov, tem več kasnejši (Arh. vest. 1951, 164). Še veliko več napak imamo pa pri tolm ačenju sl. 15, na k ateri so objekti slovanske periode. Avtor jih tolm ači kot: »Staroslovanski predm eti belobrdske k u ltu rn e skupine, najdeni v inhum acijskih grobovih na dvorišču SAZU leta 1951. Lonci-žare, zapestnice, Î mlmesecna uhana, železen kresilnih, ovratnice«. Y resnici bi se pa m orala egenda glasiti: staroslovanski predm eti kottlaške in prehodne skupine (ljub­ ljanske nekropole so bile doslej štete v kottlaško, ne pa belobrdsko kulturno skupino), najdeni v skeletnih grobovih na dvorišču SAZU in ostalih grobiščih v L ju b ljan i te r v silosih: lonci, najdeni v silosih (nerazum ljivo, k ak o so sedaj po­ stali grobne žare — glej Arh. vest. 1951, 165 sl.), obsenčna obročka, luničasta uhana, belobrdski uhan, nož, kresilo, ogrlica in zapestnice iz grobov v L jubljani. To so neke splošne opombe. Mestni m uzej je z izdajo tega vodnika želel nekako preskočiti »Zgodovino m esta L jubljane«, ki se p rip ra v lja in tiska žal že v nedogled. Čudno je, da se avtor v svojih citatih sklicuje na to edicijo, ki jo je mogel videti sam o v rokopisu. In ravno s tem in v zvezi z avtorjevim i citati drugih člankov in razprav, katere, bodimo dosledni, ni niti prečital. je Mestni m uzej napravil sebi in drugim s to svojo izdajo k aj slabo uslugo. Sklicevanje, sicer splošno, vendar pa za nedokazane in napačne trditve, na druge avtorje, pom eni tudi nesolidnost takih avtorjev. T ako imamo poleg izrazite znanstvene površnosti v tem delu tudi še lepo število znanstvenih napak. Želeti bi pa bilo, da take in podobne publikacije tako avtorji, kak o r izd ajatelji v bodoče jem ljejo veliko bolj resno, k ak o r je pričujoči »Vodnik«, ki ga je žal M estni m uzej izdal celo v francoskem prevodu. Jos. K orošec_Jos. Klemenc Radomir Pleiner, V y r o b a železa ve slovanské h uti u Želechovic na Uničovsku (Rozpravy Československe akadem ie ved, Ročnik 65, Rada SV, sešit 6, P rah a 1955), 52 str., 11 slik v tekstu, T. I—XIV, 1 p ri­ loga, ru sk i in nem ški povzetek. Č eškoslovaška akadem ija znanosti je v svojih R azpravah izdala zanim ivo razpravo R adom ira P leinera, ki obravnava slovanske topilnice za železo v Že- lechovicah. Del teh topilnic je bil odkrit že leta 1930. V kasnejših letih so pa našli še nekoliko topilnic. T edaj jih je Schirm eisen (V erhandlungen des N atur­ forschenden V ereines, 1931, 128 in Sudeta XI, 1935, 104 sl.) n a jp re j d atiral v prvo polovico I. tisočletja n. e., kasneje pa od IX.—X. stoletja n. e. glede na tam n a j­ deno keram iko, v en d ar pa označil kot germ anske. Nova raziskovanja na tem m estu so bila zopet začeta leta 1950, v glavnem , da bi se k o n tro lirala starejša. O b te j p rilik i so bile odkrite tudi še druge peči (sum arni rezu ltati so bili o b ja v lje n i v A rcheologickÿ rozhledy 1954). Topilnice, ki so bile približno 1,0—1,5 m dolge, so bile v v rstah in vkopane v zem ljo ali v puhlico. P red pečmi je bil ja re k okoli 0,60 m globok ter 1,0 do 1,50 m širok. D olg je bil pa okoli 21 m. O d ja rk a je v vsako peč vodil predor. Iz same peči je bil izdelan lijak ast predor. Za pečjo je bila m an jša vdolbina. Med njo in rovom, ki je vodil iz peči, je bil ozek kanal, ki je im el v prem eru 3—4 cm in ki je rab il za um etno d ovajanje zraka. N otranjost peči, k ak o r tudi samo ognjišče, je bila obzidana na poseben način. Plašč, ki jih je obdajal, je bil izdelan iz plasti gline, ki se je držala puhlice; nato je sledila bela peščena plast in končno svetlo rdeča peščena plast. N otranja dolžina peči, p ri prim erih, ki so se mogli točno izm eriti, je bila okoli 119 cm, širin a pa 64—84 cm, m edtem ko je im el predor, ki je vodil iz rova peči, 30—28 X 52 cm v p rem eru; a rov, ki je vodil iz peči, 25—27 cm v prem eru. Poleg ugotovitve lege in oblike peči je pom em ben tudi način ta lje n ja rude, ki so jo pridobivali tako rekoč v neposredni bližini. G lede n a relativno m ajhne peči se je v času enega ta lje n ja moglo iztaliti približno le 5 kg težki kos kovine ali železa. U gotovljeno je tudi, da je p ri tem dosegla tem p eratu ra 1400— 1450° C , čeprav se je začela železna ruda taliti že p ri tem p eratu ri okoli 500° C. V endar so pa pokazale analize, da je te m p eratu ra dosegla om enjeno višino. Nova datacija, ki jo glede teh peči postavlja P leiner, n a j bi padala v čas od VIII. do prve polovice IX. stoletja. To d atacijo je Pleiner ravno tako napravil na tem elju tu n ajd en e keram ike, ki jo om enja že Schirm eisen, a ki jo je našel