Gosoodarstvo. Za prodajalce vina. Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru opozarja vse proizvajalce vina, da s» zavezani v roku 10 dni od dneva, ko so izprešali vino, prijaviti dobljeno količino vina pristojnemu oddelku fin. kontrole. Nadalje je vsak, kdor proda vino, dolžan, da prijavi pristojnemu oddelku fin. kontrole prodano količino vina, predno istega izroči kupcu. Na vsa-: ko tako prijavo dobi prodajalec vina od oddelka fin.. kontrole za nezalrošarinjeno vino kotrolni list, za zatrošarinjeno vino pa svobodnico. Konlrolpi list oziroma svobodnico mora prodajalec izročiti istočasno z vinom kupcu, ki pa mora kupljeno vino tekom 24 ur po prejemu prijaviti svojemu pristojnemu oddelku fin. kontrole ter izročiti isteniu tudi kontroln-i list, oziroma svobodnico. Če pa je dobil kupec vino s konirolnim listom, mora tudi v gori omenjenem roku 24 ur plačati odpadajočo trošarino in eventuelno obč. doklado k trošarini. Kdor ne prijavi tekom 10 dni svojega vinskega pridel-* ka ali opusti prijavo prodaje vina ,bo kaznovan po či. 85 trošarinskega pravilnika na denaro kazen 100 D. —¦ Kupc vina pa, ki ne prijavi tekom 24 ur prejetega vinft in ga ne zatrošarini v istem roku v slučaju, da je sprejel nežatrošarinjeno vino, se bode smalrala v smislu člena 77 tl. troš. praviinika kot tihotapec ter ga čaka kazen T dva do štirikratnem znesku prikrajšane trošarine. Tudi se mu zapleni vino, ki ostane tako dolgo zaplenjeno,, dokler ne plača prikrajšane Irošarine in kazni. RAVNANJE Z MOŠTOM DO NJEGOVEGA POKIPENJA. Ko smo pobrali grozdje ob lepem vremenu in ga sprešali v sladek mošt, tedaj še bodi naša skrb, da napravimo iz grozdnega soka čimpre_fe dobro in slanovitno vino. Ako mošta nismo kar od preše prodali, moramo stremiti za tem, da negujemo naš pridelek kar najbolje ter ga pripravljamo za poznejšo uporabo. Produkt naših vinogradov spraviti na višek svoje popolnosti bodi naša največja naloga' in dolžnost. Zategadelj razumen in previden vinogradnik ne prodaja rad svojega vinskega mošta, temveč ga neguje do zrelosti in potem kot kvalitetno vino proda potom vinarske zadruge ali naravnost potrošačem v roke. Da dosežemo dobro kvaliteto, se moramo držati vseh praktičnih izkušenj in pametnih navodil o ravnanju z vinskim moštom. Od preše naj teče mošt naravnost v sode, kjer b* pozneje kipel. Ob cnem ga preizkusimo na gostosti, o*. na množinii v njem se nahajajočega sladkorja. Za navadne potrebe so najboljše Klosterneuburške moštne tehtnice. V primerno posodico nalijmo mošt in v njega narahlo spustimo čisto obrisano tehtnico. Tehtnic« ima zaznamovane zareze s številkami. Do katere števil-' ke se je tchtnioa potopila, toliko odstotkov sladkorja se nabaja raztopljenega v moštu. Letos bo vagal mošt 16 do 20 odstot. V naših krajih vsebuje vinski moši normalno 18—24 stopinj. Od množine sladkorja v mošt* zav^si vrednost mošta ter se ga po njem tudi plačuje. Osnažene sode zažveplamo pred vlivanjem z žveplom in sicer na polovnjak cn pol do 1 in pol azbestne treščice. Druge vrste žveplo, katero kaplja pri gorenju, je za to svrho neuporabno, ker bi prišlo žveplo na dnu soda v dotiko s kipečim moštom in utegnilo pozneje vino pokvariti. Od tod izvira največkrat duh in oku& vina po gnilih jajcih. Z žveplanjem uničimo vse škodljive glivice, ki se nahajajo v sodu in deloma tudi T moštu. Mošt od močno gnilega grozdja (podbirina) pretočimo po preteku 2 dni v drugi, močno zažveplani sod. Primerno žveplanje prepreči škodljivo delovanje glivic plcsni in occtnib bakterij, obenem pa pospešuje razvoj korislnih, to je dobrih kvasnih glivic. Sode napolnimo različno po velikosti sodov in letnika. Dober vinski mošt od dobrega vinskega Ictnika kipi počasi in dalje časa, nego manj vreden mošt od slabega vinskega lelnika in kraja. Za kipenje pustimo pri polovnjaku do 15 cm, pri večjih sodih pa sorazmerno več praznega prostora pod pilko. Vso posodo, ki se uporablja pri napolnjevanju sodov, je večkrat izplaknili s čislo vodo, da se ne zarede ocet-ne glivice na njej. Pri razpošiljanju niošta je sod močno zažveplati, d* zadržimo kipenje za nekaj dni. Razen tega jc pustitl pod pilko tudi nekaj praznega proslora ter postaviti T sod polčevinaslo transporlno vehico. Za transporlc v bli žini lahko sod napolnimo in zabijemo, ako se vrenje it ni začelo. v Za kipenje se uporabljajo steklene, porcelanaste ali glinaste kipelne vehe. Vehe sicer niso neobhodno potrebne, toda za vrenje mošta zelo koristne. Kipelne vehe je postaviti trdno v sodc, da zrak ne more dohajati do mošta. Kipelne vehe omogočajo, da pri vrenju tvoreča se ogljenčeva kislina uhaja nemoteno na plan, zunanji, s škodljivimi glivicami nasičeni zrak pa ne more do mošta. Na Ia način lahko mošt gladko in v redu pokipi. Sodi z moštom za kipenje se naj nahajajo v posebnem prostoru ali kipelni kleti. Glavni pogoj za dobro pokipenje je primerna toplina, ki naj ne pade pod 12 stopinj in naj ne presega 16 stopinj C. Slabi mošt pokipi tudi pri nižji temperaturi od 12 stop. C, ravno tako tudi pri uporabi čistorejnih drož. Zelo sladki mošt kipi manj burno, a za to dalje časa. Potrebna mu je stalna in višja temperatura. Pri toplini pod 12 stop. C kipi takšen mošt prepoeasi in nepopolno, ali se celo ustavi ter ponavlja ob nastopu toplega vremena. Nepopolnoma pokipelo vino je podvrženo raznim boleznim, kakor ciku, vlečljivosti itd. Pri toplini nad 16 stop. C se vrši kipenje preburno. Ogljenčeva kislina, ki pri vrenju uhaja iz mošta, polegne seboj preveč alkohola in buketnih snovi, kar pomenja občutno izgubo na kvalifeti. Pri visoki temperaturi pa nastane lahko tudi cik. Naglo se tvo reči alkohol ovira drože v njih delovanju in to tembolj pri visoki temperaturi. Kipeči mošt je toplejši od zraka v kleti ter dvigne vsled tega tudi kletno temperaturo. Premrzlo klet je treba segrevati s kurjenjem. Kipenje pospešujemo z mešanjem drož v sodu. To je potrebno, če temperatura pade pod 12 stop. G. Boljše kipenje dosežemo tudi z dodatkom čistorejnih drož v primerni množini. Čistorejne drože zagospodujejo prav kmalu nad drugimi škodljivimi glivicami, kakor divjimi drožami, glivicami od plesni in kana in ocetnimi bakterijami, ki ovirajo pravilno kipenje. Vname se pravcat boj med čistorejnimi glivicami in zgoraj navedenimi škodljivimi bakterijami, v katerem neljubi vsiljivci podležejo. Zalo so vina, ki pokipe s pomočjo čistih drož proti boleznim tudi bolj odporna. V znamenitih vinorodnih krajih se nahajajo že v zemlji dobre plemenske k^*asne glivice, vsled česar tamkaj umetne čiste drože niso tolikega pomena. Čiste drože se dobijo pri kemičnih preizkuševališčih v Mariboru in Ljubljani v malih steklenih cevčkah (pipetah) konservirane na želatini. Uporabljajo se na sledeči način. Segrejemo 3 do 10 litrov mošta na 70 stop. C, da uničimo v njem vse žive organizme. Ko se je mošt nekoliko shladil, mu dodamo čistih drož, ki se v njem silno naglo razmnože in povzročijo kipenje. To se zgodi najbolje v veliki steklenici zamašeni z vato. Potrebna toplola je 16 do 17 stop. C. Ko je kipenje nekoliko ponehalo in so se začele drože sesedati na dno, je poslala tekočina ugodna za uporabo. Zmeša se do dna ter se pridene pol do 1 1 na 100 1 mošia. Moštu iz gnilega grozdja dodamo še več. Čiste drože je dodati moštu po napolnjevanju v sode, predno je začei sam vreti, ker le na ta način morejo zagospodovati nad slabimi drožami. Pripravili pa moramo čiste drože vsaj teden dni pred trgatvijo, da jih imamo ob nalivanju mošta uporabne. Ko je burno kipenje končano in se sliši samo še rahlo šumenje uhajajoče ogljenčeve kisline, tedaj odvzamemo kipelne vehe. Notranjost soda okoli pil-ke očistimo s posebno za to pripravno ščetko ter sod napolnimo po možnosti z enako kvaliteto. Nalo ga samo narahlo zadelamo, da more ogljenčeva kislina še naprej uhajati. Po končanem burnem vrenjli mešamo drože, ki so se sesedle na dno soda, ko s-mo ga že napolnili do vrha. Mešanje mladega vina je potrebno zlasti tedaj, ako so se vsled nizke kletne temperature začele drože sesedati na dno, predno je vino popolnoma pokipelo. Z mešanjem prisilimo drože k ponovnemu delovariju; tudi omogočimo uhajanje ogljenčeve kisline, ki vrenje zadržuje. Mešanje se priporoča tudi za to, da se mlado vino poprcj očisti. To je pripisovati okolnosti, da drože pri sesedanju po zakonu o privlačnosti telesc v vinu plavajoče snovi seboj vzamejo. Največje važnosti pa je mešanje pri kislih vinih. V drožah se nahajajo razven kvasnih glivic tudi organizmi, ki žive zgolj ob vinski kislini in jo porabljajo za svoj življenski obstoj. Z mcšanjem spravimo imenovane bakterije z vinom tesneje v dotiko in jih prisilimo k večji uporabi kisline. Prvotno kisla vina je torej mogoče na omenjeni način v okusu znatno zboljšali. Z mešanjem preprečimo tudi rjavelost vina. Vina s preinajh-no množino kisline ne mešajmo z drožami, ker bi izgubila prevcč kisline, ki je sicer potrebna za konserviranje vina. Mešanje se vrši s kakim zakrivljenim kolom, ali pa s posebno, za to pripravljeno kosilrno lato po razmerah vsaki drugi ali tretji dan in to skozi tri tedne. Za pokipelo vino je treba nižje kletne temperature to je 12 slop. C. Sodi naj se dolivajo vsakih 14 dni. Pri napolnjevanju obrišimo pilko, še bolje pa je, ako je z vročo vodo umijemo. Pilke naj bodo iz Irdega lesa in tako izstrngane, da raoli tretjina pilke iz soda, druga tretjina zapira odprtino, zadnja pa se nainaka v vinu. Samo takšne pilke so pravilne. Za napravo črnine moramo vzeli le popolnoma dozorelo in zdravo grozdje tcmnomddre barve. Gnilo grozdje nima več barvila. Prircja se na sledcči način. Groz- dje se dobro zmasti in zreblja. Peclji se prešajo posebej z gnilim grozdjem. Dobro zmešano drozgo pustimo ki- peti v kipelnih kadch ali sodih, ki jih postavimo na dno, zgornje dno pa odstranimo. Posoda ne sme biti do vrha polna. Mekine (jagodne lupine) zadržimo pod tekočino s posebnim premikajočim vmesnim dnom, ki je večkrat preluknjano in se prilrdi v primcrni višini. Kipclno posodo jc dobro pokriti, da zrak ne more dohajati do mekin Ln preprečimo tvorbo ocetne kisline. — Skozi deset dni drozgo dnevno po dyakrat premešamo. Xa ta način se odslraiii ogijenčeva kislina in barvilo se bolje izluži. Ako hočemo imeti dobro čraino, je vmesno dno, ki vzdržuje mekine pod kinečim moštom, neobhodno potrebno. Pod tem dnom se tvori vsied dviganja lupin nekak klobuk. Ko se začne sesedati, je glavno kipenje končano. Za kipenje je potrebna temperatura, kakor pri belein vinu. Boljša je še nekoliko višja, da se barvilo bolje izluži. Ko je glavno kipenje pri kraju, se drozga spreša. Ako rabimo čiste drcži, jih dodamo sveži drozgi pred početkom vrenja v kadi. Pred nalivanjem naj se sod le inalo zaivepla, ker bi žveplena sokislina razkrajala barvilo. Sod zadelamo narahlo, ali pa vtaknemo vanj malo kipel«o veho, ki omogočuje nadaljno liho in dobro vrenje v sodu. Nadalje ravnamo s črnino kot z belim vinom. — Ivan Štampar, ekonom, graščina Orniož. ŽGANJjbKUHA BO PROSTA. Naši poslanci nam poročajo: V Srbiji že od nekdaj kuhajo domače žganje iz sliv, drož in grozdja, trošarine prosto. Financarji nimajo tam z žgalnimi kotli nobenega opravka. Tam torej tudi ni sekalur in drugih silnosti, ki jih uganjajo pri nas mnogi neprijazni financarji. Slovenski poslanc i sino nepresiano protestirali proti razliki med Slovenijo in Srbijo glede žganjekuhe. V finančnem odboru smo neprestano zahtevali, da se morajo vse pravice in dolžnosti izenačiti. Finančni minister dr. Stojadinovič je hotel naložiti tudi srbskim kinetom enako trošarino, kot pri nas. A temu so se uprli srbski kmeli. Da pa bi samo Slovenija in Hrvatska plačevali trošarino, pa smo odločno protestirali slovenski poslanci. Zahtevali smo tudi odpravo nadziranja in pečatenja kotlov. Naši zahlevi se je moral finančni minister udati. Dne 9. oktoLra je predložil narodni skupščini predlog zakona, po lvaterem bo žganjekuha prosta trošarine. Ko bo ta zakon stopil v veljavo, financarji ne bodo irneli prav nobencga opravka več pri žgalnih pripravah. Konec bo s tem tudi vseh tozadevnih sekatur. Te dni bo finančni odbor razpravljal o tem zakonu. Če bo državni zbor zakon sprejel, bo ta stopil v veljavo okoli Novega leta. Počakajte do tedaj z žganjekuho. Trošarina se bo v bodoče plačevala samo od žganja, koje se proda. V «Slov. Gospodarju« bomo o tej zadevi še natančneje poročali. ODKOD, DA ŽRO KURE JAJCA? Golovo je vsaka gospodinja že slišala, ali jej je celo znaoo iz lastne izkušnje, da žre marsikatera kura jajca. Vprašati je: Odkod to? Kateri bi zamogli biti vzroki te nenaravne navade in lastuosti priljubljene kure? Redko kedaj je kura naravno tako izprijena, da poseže po tej slaščici ter se loti jajc. Ako opazuješ kuro, jo vidiš pogosto ob steni, kjer pridno pobira, kako marljivo išče po dvorišču in po pesku ter požira, čeravno si jej ponudila ravnokar zrnje, ki ga vsega ni niti pozobala. Ge slučajno najde jajčno lupino, jo zdrobi in pozoblje. Kaj torej išče in pobira ob steni, na dvorišču, v pesku in tako rada poseže po jajčni lupini? Ona išče in si pridobiva apnenih snovi, ki jih po svoji naravi poirebuje za dovolj trdno jajčno lupino. Pomanjkanje teh apnenih snovi je eden vzrok, zakaj si privošči jajca. Kura se bo nadalje privadila žreli jajea, če je zaprta, ako ne more na dvorišče, na trato, sploh v prostost. Dolg čas jej postane iakorekoč in spravi se nad jajca. Kura se potem navadi rada te grde laslnosti, ako je imela priložnost, priti do razbitih jajc. Ni jej zameriti, ako si privošči prijeten okus svojega lastnega proizvoda. Leže pa kura vsled pomanjkanja apnenih snovi mehka jajca, jajca brez trde lupine, takozvane mtčuše, se najhitreje in najraje privadi grde navade: žreti jajca. Iz tega že lahko sklepamo ria sredstvo, ki se naj rabi, da branimo kuro pred to nenaravno razvado. Svetovati je, da se zlasti po zimi, ko so kure bolj zaprte in si ne morejo priskrbiti same dovolj apnenih snovi, primeša zrnu nekoliko suhega apna. Na ta način zabraniš, da kura ni primorana posegati po izvanrednih sredstvih, v našem slučaju po jajcah, pridobiti si potrebnih apnenih snovi, koje rabi za trdo jajčno lupino. Da bi se dobro posušcne in razdrobljene jajčne lupine v ta namen ne smele podajati kuram, ker bi se od njih navadile kure žreti jajca, se ne uresničuje. Veliko več ravno to zabrani, da kure ne posegajo po jajcih, ker imajo priložnost, si pridobiti na ta način dovolj apnenih snovi. Nikakor ne bo gospodinja odvadila take kure omenjene nenaravne lastnosti, če napolnjuje prazno jajcc s poprom in z drngimi smrdečimi rečmi. Dobro stori hišna mati, kakor hitro je prišla pri kurah na to sled, da opazuje najhujšc požrešnice ter jih odvadi, dokler niso tolikanj navajcnc, če mogoče, naj jih opazuje, da, kakor hilro so zncsle- se jim odvzame jajce. (Prih. dalje. — Kurjerejec iz samostana.). ŠKODLJIVCI IN ŠKODL.IIVKE VRTNICE V NJENEM RAZVUJU IN CVETJU. Smo že omenili, da ima vrtnica sovražnike in še zelo nevarne. Teh sovražnikov jo je treba varovati ter branili. Dva sovražnika sla se že pred vsem imenovala: Rožna osa, ki napada vrlnico na kroni v vejicah samih, ter krtica, ki jo ogroža v koreninah, takorekoč V srcu. Omenile sta se te dve škodljivki vrtnice radi tega, da pravočasno opozorim ljubiteljice kraljice vsch vrtnih cvetlic, da jo varujejo in ubranijo pred tema dvema sovražnikoma, dokler je še čas in ni prepozno. Drugi škodljivci in žkodljivke, pred katerimi je trba braniti vrtnice, da se ne uničijo nade, koje gojimo glede nje, hočem natančneje opisati v naskdnji razpravi: Vsem, ki se bavijo z gojitvijo vrtnic, naj služi skrat ka načelo: kar se razun čebelice in črmlja nahaja živečega, lazi ter plazi po vrtnici, nima z njo dobrega namena. Komur je torej le količkaj ležeče na vrtnici, jej bo tuintam daroval pozornost, pobiral na njej nahajajoče se hrošče, kakor krilca (Rosenkafer), majnikovega hrošča ter njemu podobnega pri vejicah, popkih in v cvetju čepečega takozvanega junijskega hrošča ali prosnice. Te-le škodljivce lahko opazimo na vrtnici in imaš lahko delo, da jih pokončaš. Več skrbi in bolj dolgotrajnega truda bo treba, da pokončaš razne gosenice, ki vrtnico napadajo v svoji nenasitljivi požrešnosti ter jej uničujejo peresa iri to najrajši najbolj nežna, žro okoli popka in cvetja. Odrežeš si cvet od vrtnice ali zase ali za druge, če primanjkuje lepo zelenega peresca krog cveta, ne ugaja ne tebi, ne drugim, ker ni okrašen s potrebnim zelenjem. A vrh tega škoduje gosenica rasti vrtnice, ker uničuje peresca. Zatorej goscnice raznih vrst zasleduj, ako jih najdeš na vrtaici. Mudijo se na popkih in vejicah, ob gornji in spodnji strani peresc, pogosto tudi zavite v peresce. Da se znebiš tc golazni, ti ne prcostaja nič drugega, .kakor jih pobrati in pomandrati na tleh. Najbolje in najsigurneje nastopaš proti tem škodljiTkam, ako zasačiš zalego njihovih jajčic ter jo uničiš. Najdeš jo okrog vejic ob perescih in v peresce povito. Kaj pa z listno ušjo, ki je kar mrgoli ob konc.u nežnih vejic? Spreminja se vremc, sedaj toplo solnce, sedaj topcl dež, listno uš to hitro pomnoži in ni je vrtnice, na kateri bi v množini ne nastopila v zeleni in rujavi banri ter je zclo nadležna vsakteremu, ki se bavi z vrtnicami. Da vrlnico očistiš listne uši, deni staro obrabljeno rokavico na roko in zmečkaj to golazen. Ali pa skuhaj za'vojček tobaka v 6 1 vod? ter pomoči v to že ohiajeno tekočino od uši obdane vejice. Tekočino pa ohrani, ker jo mogoče šc potrebuješ ob drugih prilikah. Neka druga ušf se tesno drži stebelc in tudi vejic vrtnice. Izgleda kakor bela krasta. Sredstva zoper njo s« ščelka (krtača), tako močna, kakor se rabi za čcdenje obuvala, sok tobaka, ali pa se vrtnica rano prireže, predno so se izkgle uši iz jajčic. (Dalje prih. — Samostanski vrtnar.) Nelcaj o klinčku ali nageljčku. Ena najbolj priIjubljenih cvetlic, ki jih goji slovensko srce na oknih in na gredicah, je klinček. Razločujemo poletni nageljček in pa zimski, pravijo mu tudi cepljeni klinček. Poletni nageljček vzgojiš iz semena, ki ga nabiraš od ocvetelih cvetk ter ga useješ na gredice koj spomladi. To leto ti še ne bo cvetel, se bo le razvijal in prezimi ti na vrtu. V drugi spomladi ga zasadi na prostore, kjer g* hočeš imeti. Tam ti cveti v raznih priprostih cvetih (einfache Bliiten), a v raznih barvah in kaj dobro služi za šopke. Bolj imeniten in po sv-oji krasoti sloveč je klinček, ki ga imenujemo zimslu ali cepljeni. Njegor cvet je dvojen (doppelt) in se ga goji na oknih ter n« prezimi, če bi ga pustila v zimskem času na vrtu. Najraje ga gojilo v lončkih na oknih in zelo ponosno je dekle, če se ji dobro posreči gojitev te cvetke. Toda, kako ga pomnožiš? Odreži popolno dozorelo vejico, ki ima mogoče kakih 6—8 udov. Iz take vejici se lahko vzgojita že dva klinčka. Prereži vejico na dva dela, vsak del ima 3 ude. Tik pod udom odreži in ta ud položi v vlažno, s peskom premešano zemljo, ki je bolj t senci, nego na solncu. Položi ta ud tako globoko v zemljo, da drugi ud in ž njim tretji gleda iz zemlje. Skrbi, da bo zemlja vedno vlažna in kmalu zapaziš, da začne vejica poganjati iz obeh udov, izpod tretjega v zemlji pa ti zrastejo koreninice. Vejico razcepiti ter v iijo položiti oves in da vsled klijočega ovsa vejica požene korenine, je popolnoma prazna vera. Zatiranje predenice (grinte) v detelji. Ker je v zadnji šlevilki «Slov. Gospodarja« neki pisec zaprosil (ia Šalovec pri Središču), da bi naj kdo razložil, kako s« zatira grinta, zato hočem to nakratko navesti. Kakor hitro se zapazi predenica v detelji, mora se takoj ta pogubonosna zajedavka izlrebiti. Napaden prostor in še en meter naokoli se mora požeti, grintavo deteljo na raestu sežgati in praznino prekopati. Detelja okoli gnezda (en meter naokoli) pa se lahko da živini, če še predenica nima cvetja; mora pa se spraviti z njivc tako, da se nič ne raztrosi. Da grintava delelja rada pogori, pomešati jo je s slamo in nekoliko s petrolejem poškropiti. Vsekako pa ne kaže grintove detelje pokladati živini, ker seme pride kaljivo na gnoj in od tam zopet na njivo in tako se te kvarljivke ne rešimo nikdar. Ako se pojavi predenica med deleljo, ki traja več let (lucerna), naj se prekopana mesta zopct posejajo, da ni praznin. Tudi se priporoča, da se grinla poškropi z 15—18 odstot. železnim vitrijolom, ki uniči predenico in detelja pa se opomore. Vendar pa je zatiranje priporočljivejšc ter se je istega posluževali vsakomur, ki še z drugimi sredstvi nima skušenj. Predenira se razmnožuje s semenom in seme je od deteljnega težko razločiti. Priporočljivo je, da si naj vsaki nabavi deteljno seme od Kmelijske druž be, ker dotično scme je očiščeno. Ako pa sc potem kljub temu v deteljici predenica pojavi, ne sme to bili :ieraz, umljivo, kcr predenično seme jc lahko bilo že poprej več let v zeinlji, ali pa se tud.i raznosi po ptičih. — Nckaterim se namreč vidi vse takoj goljufivo in ncrazumljivo. Znan jc namreč daleč naokoli neki grajščinski oskrb nik blizu Ormoža, ki smatra to za nerazumljivo, če pride v preši, kjer se najprcj prešajo jabolke, potem pa grozdje, jabolkov zdrob (ali drobci) v vinski mošt. Val. Brumen. Kmetijska podružnica Maribor in okpliš ima stoj letošnji občni zbor v nedeljo, dne 4. novembra t dvorani okrajnega zaslopa (Koroška cesla) z nask-dnjim vsporedom: 1. Poročilo. 2. Volitev delegatov za skupščino. 3. Slučajnosti. 4. Predavanje gozd, svelnika g. Urbasa. Kmetijska podružnica na Frankolovcm ima poučni sbod v nedeljo, dne 4. novembra popoldiie po veeernicah v društveni dvorani. Govoril bo potovalni učitelj g. M. Zupanc iz Celja o svinjereji. Vabijo se vsi, zlasti žene, da se v najobilnejšem številu udeležijo iz domače in sosedhih župnij. ŽITM TRG. Porast vrednosti dinarja in občutno pomanjkanje gotovine sta precej spremenila položaj rfa žitnem trgu. Dočim smo v začetku žetve pričakovali, da bo mogoče celo količino za izvoz določencga žita izvoziti v dveh mescih, vidimo sedaj, da se je izvozilo iz naše države od 1. julija do 1. oktobra samo 14.600 vagonov žiia, za izvoz pa še ostano 55.000 vagonov. Ker pa je pričakovati, da bo dinar še nadalje rastel, naši pasivni kraji pa letos tudi ne bodo toliko rabili, kakor lansko lcto, zato hitijo vsi producenti žita, da kolikor mogoče hitro prodajo svoje blago. Konzum pa se vzdržuje večjih nakupov, ker bodo eene morale na vsak način pasti. Moka. Pri moki neprestano padajo cen, pa se dobi v Bački nularica že 100 kg po 550 D. Na zagrebški žitni borzi je bila moka dražja in sioer se je prodajala po 585—590 D. Pšenica. Ceuc pri pšeniei padajo, sicer ne tako naglo, kot pri moki, toda stalno. Prodajala se je v začetku po 355 D, proti koncu tedha pa je padla na 340D. Pa ludi na tej višini se ne bo mogla obdržati, ker jo ponekod v Banalu ponujajo že po 330 D. Po tej ceni bi se lahko prodala pšcnica v Gehoslovaško in Avstrijo, ki pa še čakata na nadaljni padec cen. Koruza. Trgovina s koruzo postaja živahnejša. — Producenti ponujajo v velikih količinah novo koruzo v klasju, pa.tudi že izluščeno, umetno posušeno. Stare koruze pa nihče ne kupuje, samo v Novora Sadu je bilo prodanih nekoliko vagonov. Gene novi koruzi v klasju za 100 kg 160—165 D. Nova, umelno sušena koruza se je prodajala po 240—250 D. Slara koruza po 255—265 D. , Oves se ponuja zlasti v Bosni in Slavoniji. Ker sc oves ne izvaža, ga malokdo kupuje. Cena 220—235 D za 100 kg. Fižol. Pri fižolu nam je začela resno konkurirati Rumunija, kjer zlasti Italija, vsled nizke rumunske valute kupuje velike količine fižola. Pisani fižol se prodaja 100 kg po 400 D, dočim je beli nekoliko dražji. Tržne cene v Mariboru. V Mariboru stane 1 kg govejega mesa I. 26.50 D, II. 24, III. 20. 1 kg teletine I. 32.50, 11.30. Svinjsko meso je po 35—40 1 kg. Konjsko meso je po I. 12—15, II. 8—10. Kože: 1 kom. konjske kože 150, goveje 240—22.50, lelečje 30—32.50, svinjske 7.50—10, 1 kg gornjega usnja 105—120, podplatov 100 do 140. Perutnina: 1 majhen piščanec 20—25. večji 30 do 40, kokoš 50—55, raca 30—40, gos 60—80. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 0 6.75, št. 1 6.50, št. 2 6. prosena kaša 7.50, ješpren 6.50, otrobi 2.25, koruzna mo- ka 4, koruzni zdrob 3—6.25, pšeniaii zdrob 7.50, ajde I. 16, II. 8.50. Krma: 1 mel. stot sladkega sena 75—100, otave 75, ovsene slame 65—75. Kurivo: 1 kub. meler Irdih drv 200, mehkih 110 dinarjev. Lesni trg. Na zagrebški lesai borzi so bile cene (v dinarjih) sredi lega nieseca za les, naložen na vagon v Sloveniji ali na Hrvatskem, sledeče: Hrastovi plohi za I. vrste 1900—2200, II. vrste 1300—1600. Hrastovi plohi ta. fuinir 2400—2700. Prvovrstne hrastove deske 2600 do 2800. Izbrana hrastova roba 4200—5000. Hrastove doge 1000 komadov 15.000—18.000. Bukovi plohi I. vrste 300—400; bukov rezan les, parjen, I. vrstc 1400—1800. Javorjevi plohi I. vrste 700—800; jesenovi plohi I. vrste 700—800. Mehki les, tesan 350—450; mchki les, rezan 600—700. Brzojavni drogi: hrastovi 60—80, smrekovi 60—70. Železniški pragi: hrastovi 35 do 75, bukovi 40 do 50. Drva za kurjavo: vagon prvovrstnih bukovih 2750—3200, drugovrslnih 2200—2400. Drva, mešana, vagon 2400—2700. Bukovo oglje, vagon 10.000—12.000. Vrednost dcnarja. Ameriški dolar stane 82—83 in pol D, 100 francoskih frankov stane 484—485 D, za 100 avstrijskih kron je plačali 0.1160—0.1170 D, za 100 čeho slovaških kron 246—247 in pol D, nemška marka ne notira več na zagrebški borzi in za 100 laških lir 370 do 377 in pol D. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.87 in pol cent. (1 centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost denarja poskočila za 23 in pol točk. P. n. občinstvo se opozarja, da pošta ne pošilja nobenih pošiljk naprej, ki se glasc na kakšnc črke kratice (šifre) in poštoležeče. Pri pošlo'ežeči~!> dopisnicah, lislili itd. mora biti ime spremljevaica popolnoma izpisano. Škoda za dcnar, ki ga nepotrebno izdale za «šil'rirane« poštoležeče pošiljke! — Upravništvo. V Slov. Bistrici sta na meslu prejšnjcga trgovca Slrassgiitll otvorila novo trgovino z mešanim biagom Jerman in Vajdič, ki se občinstvu toplo priporočata.