MOJCA BERTONCEL Arha. katere form je iz Vodnikovega časa. Narodna noša na Škofjeloškem nekoč in danes Imam oblačilo domačga padvdna, ženica /KI krilu izpravga mezlana-. se srcli na lice kopirh moj škrldt nje šapelj. iglice. nje moderc je zlat. I Vodnik. Zadovoljni Kranjec Z načinom oblačenja na škofjeloškem so tesno povezane številne obrti, ki so bile na tem območju vsaj od 13. stoletja dalje zelo razširjene, na dobrem »lasu po svoji kvaliteti in kot izdelovalke materialov, namenjenih izdelovanju oblek tudi zelo pomembne za razvoj oblačilne kulture na tem področju. Ena najstarejših obrti na loškem ozemlju je bilo tkalstvo. Lan je v urbarju ome njen že leta 1291.' /a kranjsko gospodarstvo je bilo še v 18. stoletju značilno, da Družina Ivanke in Janeza Kozjek. slikana okrog leta 194 S. Od leve proti desni. Zala. Ivanka t v naročju drži Ivanko). janež, janež (v naročja drži Jožeta). Marija. 179 /OSA/ KA/.aUilll M dežela risi na niti in vozu.- Središče kranjskega platnarstva je bilo prav na freisin- škem loškem gospostvu, saj je na tem območju imela skoraj vsaka kmečka hiša statve. Platnarska obrt torej ni bila omejena samo na mesto, ampak tudi na podeže lje. Domačega prediva je velikokrat zmanjkalo, zato so hodili ponj na Koroško. Platno so uporabljali za lastne potrebe, ga prodajali na domačih sejmih in izvažali.- V IS. stoletju so skoraj na vseh kmetijah v loškem gospostvu izdelovali platno. I lermann pripoveduje, da je gospodar pozimi svoje ljudi zbujal ob treh Lili štirih zju traj, nato so začeli presti in tkati. Hlapci so tkali, otroci in ženske so predli, gospo dar pa je odmotaval. kar so napredli. Vse delo so < »pravJjali v enem prostoru, imeno vanem -hiša«, ki je navadno imel Šest oken. tako da je zagotavljal dovolj svetlobe za to delo. Ob večerih so se prebivalci posameznih hiš med seboj obiskovali: predice so s seboj vzele svoje orodje in med obiskom nadaljevale delo. ki je trajalo pozno v noč. Da je čas hitreje minil, so si ga krajšali s petjem in pripovedovanjem.1 Pomen nekdanjega platnarstva na Loškem pride do pravega izraza šele ob podatku, da je kranjsko platno v tem obdobju predstavljalo 1 .-i celotnega izvoza platna vseh a v strij- skih dežel prek trsta. Po kvaliteti so razlikovali tri vrste lancnc preje. Fino prejo, katere je bilo najmanj, so imenovali tinšica ali tančična preja, srednje kakovostna preja je bila ohlanična preja, tretja vrsta preje pa je bila navadna, groba ali hodnič- na preja. Izvažali so le srednje in navadno platno (ohlanee in hodnik). Da bi se kvaliteta domačega platna še izboljšala, je kranjski komerčni konsenz, v obdobju od D tO do 1762, skušal uvesti sejanje lanenega semena iz Livonske in želel, da bi na državne stroške nekaj strokovnjakov s Češke poučevalo na loškem gospostvu. Do uresničitve lega načrta ni prišlo, ker osrednji urad ni odobril potrebnih sredstev.1 Trgovina s platnom, ki je bila v 18. stoletju v največjem razcvetu, je kasneje vztrajno padala. Če so v tem stoletju za izvoz namenili od 2<) do 1^ visoko naloženih parizar- jev mesečno, je bil leta \ti~2 za izvoz namenjen le po en voz platna na mesec. Ob platnarstvu se je od sredine IS. stoletja razvijala tudi barvarska obrt. Barvarji so naravno platno barvali in nanj tiskali različne vzorce. Iz pomočniške knjižice Jurija Pokorna ( 1S0()-1S-S) je razvidno, da so v njegovem času platno barvali z nasled njimi barvami: vinskordečo, roža. češnjevordečo. kav norjavo. oranžnorumeno, lila. Reteška dekleta v narodnih nošah, okrog leta /O.'5. Od tereproti (lesni: Minka Starman (Žnidar/era. raj. 1896), Neža Rani (Matičkom, rej. I'MtO). Marija Križaj . Marija Starman (Žargarjeva, roj. 1904), Frančiška Avguštin (Matevževa r Godešiča. roj. 1890). 180 \AROD.\A AOVI .VI SADII/K isKIM \l S< >t /V /i.l V s srebrno, ki vleče na rdečo in vijoličasto. Modne bane /a bomba/ pa so bile drap, jabolčnozelena in siva. Od srede 19. stoletja je pridelovanje lanu pričelo upadati. Ročno delo je nadomestilo strojno. Barvani so imeli vedno manj dela, kljub temu, da so se namesto / barvanjem platna več ukvarjali z barvanjem in tiskanjem bom baža. Najbolj priljubljeni.- so bile modre rute in predpasniki z rožicami ali pikami." Ker je bil človek nekdaj še bolj izpostavljen mrazu kot danes, saj so se pozimi številni možje ukvarjali s tovorništvom, ni čudno, da je bilo v Škofji Loki zelo razvi to krznarstvo, ki se omenja že \ 13. in 1 i. stoletju. V IS. stoletju se poleg kr/narjev omenjajo tudi krojači, čevljarji in usnjarji." V skladu s cehovskimi pravili kr/narjev m čevljarjev po podeželju loškega gospostva ni bilo dovoljeno prekupčev ali s koža mi, marveč so jih morali izdel« ivalci prinesti v Loko in dati na prodaj na trgu." Prav ice krojaškega ceha je leta I (57, kot pivi potrdil helsinški škof. Jane/. Dve leti zatem je podobne pravite potrdil še krznarskemu cehu. Sredi 18. stoletja je bil v škofji Loki /asti >pan tudi stri ijarski ceh. Vsi našteti obrtniki so skrbeli le /a potrebe mesta in naj bližje okolice." Število usnjarjev je sčasoma upadalo. Če je bilo v 17. stoletju v Škofji Loki 3 i usnjarjev, jih je bilo v IS. Molelju 20. v 19. stoletju pa le še 23, od katerih je Lilo 15 usnjarjev, sedem kr/narjev in en irhar.1" Usnjarska obit je. v širšem pomenu besede, obsegala usnjarje, ki so izdelovali spodnje in zgornje usnje, kr/narje ali ko- žuharje. irharje ter mehovarje ali bumbarje. ki so strojih mehove.11 Poleg ostalih obrti, ki so pripravljale material za izdelovanje oblek, so bili v škofji Loki v ceh organizirani tudi klobučarji.1- ki so izdelovali poleg klobukov tudi klo- bučev inaste čevlje, škornje in copate.1-1 Klobučarski izdelki so bili izdelani i/ ovčje volne, dlake divjega ali domačega zajca in goveje dlake.11 Klobuearska obrt je dosegla največji razmah v 19. stoletju, nato pa je pričela propadati.1' Ob pregledu naštetih obrti bi lahko rekli, da je človek i/ škofje Loke lahko nekdaj prišel obul in oblečen od nos do »lave. Rdečimi r narodnih nošah, slikani r S(7e na shodu narodnih noš, okrog leta 1935. Od leve proti desni - prva vrsta: Marinka Avguštin (Jamnikova), /ran Kušar (Krivcev), lončka Avguštin (Jamnikova). Druga vrsta: Štefka Jenku (Fikova), Lojzka Kušar (Krivčeva), Ivanka . [vguštin (Rbičeva), Milka Kermelj />a moraš hiti izbirčen v govorjenju, tla jih ne razžališ. Narave so krepke in zdrave Radi se šalijo in se znajo v družbi jako dobro dovtipno zabavati. Loška dobrotljivost je sploh znana... Revežu radipo- niauajo.1" Čeprav so se prebivalci posameznih območij razlikovali med sabo po določenih navadah in značaju je bila obleka Kranjcev po Valvasorju večinoma pov sod enaka: 'Povsod nosijo črne, zgoraj nekoliko zožujoče se klobuke ... Suknjiči so jim različni, zakaj ponekod hodijo v kratkih suknjičih ali hazakih < daljše vrhnje oblačilo za čez hlače ali krilo) in r hlačah iz sivega in grobega sukna. navadno pa nosijo dolge jopiče iz črnega blaga, ki se imenuje loden. To je zelo navadno, grobo in debelo sukno, ki se povsod na Kranjskem izdeluje na kmetih. -r Za hlače s< i včasih uporabljali tudi zelo fino sukno. nosili pa so tudi čedne nogavice in čevlje. Tovorniki so bili obuti v črne škornje, prepasovali pa so se s črnim, usnjenim, za ped širokim pasom in sicer ne nad suknjo, ampak poti njo. torej le prek srajce. Drugi pa so za pas uporabljali širok rob ali pa konec kakšnega blaga. Poleti so moški nosili bele ali črne plamene hlače in srajco z okroglim ovratnikom. V poletnem času so namesto usnjenih čevljev nosili cokle. Ženske so v Valvasorjevem času na glavi nosile peče. »to so lahne tančice, nare jene iz drobno tkane niti in tankega platna", skozi katerega so ponekod potegnili /. iglo niti. da bi peče ostale čisto nabra ne. Peče so bile dolge poldrugi vatel (dunajski vatel: .3 do .S cm). Na glavi so si jih ženske tako spretno zložile, tla je bilo na sredi videti, •kakor hi zgoraj bilo čisto drugo platno«. Krilo z životom je krasil moder, štiri prste širok pas. ki je bil zelo debel in trd, čezenj pa je bil sklepanec.|s Krilo je segalo visoko nad želodec, kjer je bil nanj prišit život. Le-ta je bil iz raznega navadnega blaga, prav tako krilo, le da je bilo to drugačne bane ali pa iz črnega platna. Okrog vratu so si ženske tudi poleti zavezovale bel platnen robček, namesto krila pa so nosile haljo iz belega ali črnega platna. Nogavice so bile največkrat rdeče ali bele. Obute so bile v čevlje, ponekod v bele škornje. Pozimi pa so se grele v kratkih kožuhih.19 Posebnost kranjske noše je devetdeset let kasneje, leta 1780. prevzela 15. F. Her- manna, ki trdi. da se v tem delu avstrijske monarhije nobena noša ne odlikuje bolj kakor kranjska. Krilo je bilo v tem ob- Ana Kermelj 11918-1996). Mlinarjeva. 182 \AKODXA \(>SA VI ŠKOFJELOŠKEM SEKOCI.\ I>.\M s dobju iz zelenega, rjavega ali črno barvanega mezlana (tkanina i/. lanene osnove in volnenega votka), bilo je močno nagubano in spodaj obrobljeno z modrini trakom. Predpasnik je bil i/ belega platna.2" Ženska obleka je bila »preprosta, snažna in zelo ulična. Lase so dekleta in žene spletale \ kiti. ki so ju, če sta viseli navzdol, okraševale z rdečim trakeem. povečini pa so kile ali pa tudi lase ovijale okrog medeninastega obroča, ki je bil na čelu pritrjen z. ozko čelno prevezo iz črnega žameta. Črna preveza, imenovana šapelj, je po I lermannu izredno poudarila belo barvo obraza. V nekaterih predelih je bil ta žametni venec širok od štiri do pet prstov, zadaj je bila nanj obešena zlata pena. Pri dekletih, ki so za razliko od šaplja nosila avho. so kite visele navzdol. Številna dekleta in vse žene so nosile platneno avbo. tako tla ni bilo videti las. Na tej av bi je bila čez teme položena široka čipka. nabrana v številne majhne gube. čeznjo pa položena zlata porta, trak ali drugo vezenje. Čez takšno avbo. ki je bila brez drugega okrasja, so žene nosile belo ruto (pečo), ob slabem vremenu in na soneti pa so se z njo pokrivala tudi dekleta.21 Okrog vratu v tem obdobju ženske niso nosile ničesar. -Na telesu je dolga srajca brez rokavov. Ta je i: močnega platna in sega zvečine, zlasti v Alpah, palec izpod črne ga krila ... Šele čez /o oblačilo pride, čemur pravijo srajca in ima široke rokave in manšete. na katerih so pogosto grobe čipke. Taksna srajca, ki sega samo čez želodec, je tako oblikovana, da je nabrana v nešteto majhnih gub in prav vzdiguje lepe prsi. Oh vratu se zapenja z barvanim srajčnim gumbom, na prsih jut. zato da se onemogoči vsaka predrznost, z okrašeno kljukasto iglo: da se ta potegne iz srajce, sta potrebna znanje in priložnost.^ V istem času so si po Hermannovemu opisu nekatere ženske zapenjale srajco s tremi ali štirimi zaponkami iz. medeninaste ali sre brne žiee. obrobljenimi z nepravimi kamni, zlato peno in oblikovanimi v neke vrste vrtnico.-^ Gornja polovica srajce je bila pri ženskah izredno drobno nagubana, rokavi pa obrobljeni s čipkami in manšetami.21 Nasploh je bilo za to področje značilno, da je bilo nagubano vse: nogavice, predpasnik, krilo, srajca in avba. Tako A. Linhart. leta I"91. pravi: Slorankeše tedna ljubi jo vse. kar je obrobljeno, nagubano in nabrano ... Zdajšnje krilo. avba. srajca na rokavih in prsih ter nogavice imajo polžk.e in so nabrane vgul>e.-'r' Steznik je bil največkrat izdelan -iz črne svile, včasih jut tudi iz drugače bar vanega blaga. Steznik je na vseh šivih in robovih obšit s portami ali svilenimi trakovi. Spredaj je zavezan z rožnati)?! zgfoiino. Njegova prva znam, lastnica je tmkom m ta $teznik jc /)rjšil() ?mo alj liilci Margareta huralt (roj. /U. Lukova). v , Sklepanec je nekaj let po poroki z Antonom '"/<"'"• '' Številne majhne gube nabrano Kuraltom podarila svojemu bratu Janezu krilo iz mezlanke. to je s steznikom eno Kuraltu (Kurovtovemu). Janezova žena se je oblačilo. Spodnji rob takšnega krila je pc, njegovi smrti poročila s Francem Berton- zmemm obm T pravšnim trakom aH cljem iu se /»vselila v kajzo, /«lže\ke. /'<> zimi se je oblačil v bel (dandanes je rjav) kožuh, hi je bit po hrbtu okrašen z raznimi vezenimi cveticami.^ Dekleta so imela na škofjeloškem v tri vogale prepognjene peče. zavezane okrog čela tako. da je vezen vogel prosto visel čez tilnik, ostala vogala pa so potegnila križema pod viseči vogel in ju na vrhu glave zavezala v t. i. pelelinčkov greben. Poročeno žensko si od dekleta ločil po tem. da je imela pečo zavezano okoli brade, na vrhu glave pa je bil namesto grebena vozel z navzdol visečima koncema.'"' /a peče je bil še posebno primeren perkal.*" Kordeš pravi, da je bila peča zavezana poleti zgoraj nad čelom, pozimi pa spodaj pod brado. Avbc so v tem obdobju nosile le žene. na svatbi pa tudi nevesta in družita. Celo avbe iz črnega baržuna ali črne svile je bilo okrašeno z. zlatim ploščnatim in visokim vezivom. Celo je bilo okrog in okrog obrobljeno z ozkimi belimi čipkami ali s trdim Goldensteinova upodobita' kmečke noše v okolici Škofje Loke 185 lir-kl RAZGLEDI -in Arhci. izdelek Marije Berce Foto Sandi Cufar. belim blagom. Izdelano je bilo i/ belega, tanko nagubanega, finega, prosojnega blaga in podloženo s Finim, gladkim rdečim perkalom ali taftom.w Na zadnji strani avbe je bila pritrjena pentlja i/ pisanega svilenega traku. Konta traku sta po hrbtu segala skoraj do pasu. Avba je bila v začetku 19. stoletja okrašena z zla timi našitki in precej draga, zato je pre hajala iz roda v rod/" V .->(). in 40. letih h), stoletja je veljala od 8 do it) goldinar jev. 'Ljudem seje zdela prekrasna zaradi bliščobe. Bogatinkeso imele na njej mnogo čistega zlata.''" Tudi srajčnik (ženska bluza z rokavi, navadno platnena) je bil izdelan iz finega perkala. Okrog vratu so bile nabrano prisile ozke čipke. Pod vratom je bil srajčnik zapet z malim belim gumbom, ali pa je bil zadrgnjen z belim trakom. Rokavi so bili široki. Ob zapestju je imel za dva prsta široke zapestnike (manšete). zapete z belim. pa tudi srebrnim gumbom. V poletnem času je bil srajčnik škroban. Rokavi so imeli položene, trdo polikane gube. Zapestniki so bili okrašeni z belimi vezeninami ali čipkami. Kordeš pravi, da so bili pod rameni in na kontu rokavov srajčniki okrašeni s samo na Kranjskem običajnimi, modrimi lanenimi obrobami. Ruta okrog vrani je bila svilena, rdeča ali rožasta. Na prsih sta bila oba konta rute prekrižana in vtak- njena pod predpasnik. Krila so bila širo ka, pozimi sešita navadno iz treh pol temnomotlrega sukna. Segala so do glež- njev. Spotlaj je rob krasil za dlan širok baržunast pas. Poleti pa so ženske nosile krila iz temnozelenega. vijoličastega, rja vega ali granatnordečega volnenega bla ga tibeta (vrsta volnene preje ali tkanina iz nje) ali iz kambrika (bombažna tkani na v platneni vezavi). Poletna krila za razliko otl zimskih niso imela nobenih našivov, ampak ozke robčke, ki so segali skoraj tlo kolen. Modre je bil kratek in prisil h krilu. Prikrojen je bil iz enakega blaga kakor krik). Spredaj je bil nekoliko izrezan. Predpasnik je bil po dve poli širok, črn ali moder, svilen ali volnen in za prib ližno štiri prste krajši od krila. Ob straneh in spredaj je imel prisile, dva tlo tri prste Gorenjska nerodna noša. izdelek Marije široke, tovarniške čipke. Privezan je bil Berce. Foto Štefan Pavli. 186 \AKOD.SA VO.H VI W H lili >SKEM \EK( >('. A DASF.S '/. rdeča nitjo vezeno spodnje brilo, lasi Ivanke Miklavčič. Foto Štefan Pavli. zadaj s tankima trakovoma. V zimskem in jesenskem času so ženske nosile tudi jopič, ki je bil narejen i/ blaga, ki se je ujemalo s krilom ali pa tudi iz drugačnega blaga. Rokavi so bili široki in so se zoževali proti zapestju. Tu so bili zelo ozki. zape ti z zaponkami. Ob rami so bili nabrani. Okrog vratu je bil prišit za dlan širok, črn, barž.unast ovratnik. Jopiče so ženske zapenjale z zaponkami, najprej spredaj navzkriž, kasneje pa od vratu naravnost dol. Nekateri jopiči so imeli tudi spodaj ob robu prišit za tri prste širok, črn baržunast pas. ki je bil zadaj na sredini nabran. Spodnja krila so bila bela. škrobana. Ukana. Spodaj so bila okrašena s širokim vezenini robom ali pa so imela prišita za tri prste široke čipke. Ženske so nosile po tri ali eelo štiri spodnja krila. Članek z naslovom Dopis starih slovenskih mater iz uniga sveta svojim sedanjim vnuki- uam hudomušno pripoveduje: -Spodpa nosi po troje in se več kikelj pošterkanib, da je kakor mravlja, zgoraj tanjka. spodej široka'-'' Pri hoji so se spodnja krila videla izpod krila in ker so bila škroba- sta. so prijetno šumela.1- Spodnja krila so izražala tudi stopnjo premožnosti. Več jih je dekle imelo, bolj imenitno je bilo. številna krila so pomenila, da je pri hiši dovolj platna.tf Dekle (ali žena) je bilo tako bolj imenitno in topleje oblečeno, kepo izvezeno perilo je odražalo tudi dekletovo pridnost. Več je imelo navezenega, bolj cenjeno je bilo. Zato niso redka pričevanja, da je marsikatero dekle pričakalo moža ob vezenju stanovanjske opreme in spodnjega perila.11 Nogavice so bile bele. gladko pletene in so se tesno oprijemale nog. Pozimi so ženske nosile črne. usnjene, precej visoke čevlje. Pete so bile srednjevisoke in ne preozke. Poleti pa so nosile nizke čevlje, ki so imeli spredaj v kotu zareze pritrjeno majhno črno svileno pentljo ali kokardo.1' Manj premožni si čevljev niso mogli privoščiti. Zato so bile vsakdanje obuvalo vaščanov cokle, čevlji so bili samo za nedeljo. -Se r nedeljo smo se morali - vsaj poleti, takoj sezuti. ko smo prišli iz cerkve, in hodili bosi ali obuti v cokle.«"1 Kot vedno so se navade oblačenja spreminjale. V 40. letih 19. stoletja so bile tudi v Skofji Loki in okolici, namesto lanenih. že zelo razširjene moške in ženske praznične srajce iz bombaža.1" V slovenske dežele je s trgovanjem pričelo prihajati nemško blago, ki je bilo zelo tanko in zato za mnoge bolj praktično in tudi bolj imenitno kot domače. Mnogi so se jezili nad zamenjevanjem domačega platna z nemško tančico. Takoj. Metlar leta 18-r6 piše: »Pestema inpastarica, kerščenca in gospodinja, pastir, hlapec in gospodar— bodisi pri delu. na polji ali pri domačih opravilih so vsi napravljeni, da hiskorej mislil, de more biti lakaj izverstno bogastvo in premoženje ... Kar se nosi. jesama tanjčica. Nekdanja imenitnost kranjskiga plat na je minula: zakaj? Lahko se odgovori: Obrajtano je bilo, dokler lepšiga nemškiga niso poznali: ko je to v deželo prišlo, se nihče več ni za domače pečal in nihče ni dalje 187 LOŠKI KA/oll 1)1 iS mislil, kako bi se domače v enako versto s ptujitn djalo. Suknu. kakoršno se je pred 50 leti nosilo, je predebelo, prebitmo. tanjko mora biti in gladkiga liea. in od kod se tako dobiva v deželo? Iz ptujih krajev. Spila (zida), žamet, mušelin in berkaljpride za drage denarje r deželo: poznali niso naši spredniki teh roti. ki so v domačim bukovim suknu in r domačim platnu oblečeni hodili. Se moj rajnki oče so miplajš zapustili iz tacigasukna, kteriga so še pastir nosili, in pri poroki v njem bi/i. povedali so mi pa tudi. de so takrat pastirji imeli po K) in več goldinarjev vedno r aržeti: zdaj je malo gospodarjev, ki za morejo kaj taciga reči.->- Kljub temu velja, da so tuje suk- n<>. platno in bombažno blago uporabljali pri izdelovanju številnih izdelkov, tako da je bilo od 30. let 19. stoletja razmeroma poceni. Kmetova obleka je bila celo dražja, če si jo je kmet i/delal sam. kol ČL' jo ji' kupil.1" Med nakitom in oblačilnimi dodat ki so bili v 19. stoletju pri ženskah kovinski pasovi ali sklepanci. okrasni gumbi, igle in zaponke, pri moških pa dežniki in torbe."" Eden i/med razlogov, zakaj so se nove bolj udobne obleke hitreje prijele, je skril tudi v dejstvu, da so ženske zaradi zaželenega vitkega pasu nosile steznike in zelo oprijete živote. Tudi moški telovniki so bili nekdaj tesno prilegajoči se telesu. Vse skupaj ni bilo preveč udobno in ne zdravo. Že v -tO. letih 10. stoletja so nekatere publikacije pričele svetovati manj tesno obleko. A. Baš navaja besedilo Stoletne pratike devetnajstega stoletja iz leta 1840, ki pravi: O/, kako nespametne so tiste Domačini in okoliščini v narodnih nošah. <>t> birmi, /5. junija l<). Od leve proti desni - otroci: Andreja Human. Bojan Križiiar. Alenka Homan. Stojijo:JožeMiklavčič (B'nč). Ivanka Miklavčič (B'nčeva), liana Zalete/. Kali Bilenc. Slavka Curk (Jovanuvai. Anica Križnar neznan. Hilda (lat. Frančiška Košir. Anica Hafner. Matevž Zaletel iz Šutne. 188 \AKODXA \OSA \A W >l-JHt.()SK1 M \EKOC !.\ D.4.VE5 Igralke igre, kije bila uprizorjena v reteškem župniščit (pred letom 1918). Druga v prvi vrsti fe Francka Avguštin (Matevževa. roj. 1890), tretja je Pavla Tehovnik (Petkova, roj. 1890), četrta /m Polona Avguštin (Matevžera. roj. 1898). zdevne dekleta, ki svoje ošpeteljne okoli vratu laku lesno zapenjajo, da trat zabrenk- ne in so vse zabuhle v obraz." ... Obleka, ki život pokriva, ne sme biti nikoli pretesna, ampak tako ohlapna, da se kri po človeku brez vsega zadržka sprehajati, in život prosto razrašati more. Zdravju močno škodljivo je tedaj, trdoprepasovati se, in tesne modrce nositi, ki životprežmejo.^' Tudi F. Pokom je leta L894 opazil spremembe, ki so počasi, a vztrajno prihajale v kranjsko dežel« >. 'Pred kakšnimi 15 leti si vide! še kmečke neveste z dragoceno avbo na glavr- in s srebrnim pasom prepasane, />a v lepo belih nagubanih srajčtiikih in modrih tibetovib krilih prišedše k poroki. Pred 50 leti pa so še meščanke o prazničnih dnevih sploh hodile z avbo in srebrnim pasom nadičene v cerkev k službi božji. Sploh pa je bil nekdaj jih Ločankah jako v čislib lepi beli kožuh po zimi. sicer pa temna suknjiča in mezljanasto, t. j. na pol volneno, na pol pa prejnato krilo ali ruševina. Tudi jako močni, razno pisani cvilib. kakor so ga zvali, bil je priljubljen; s kratka: domača tkanina je bila v čislib. Hčerina hči je nosila obleko svoje stare matere, pa je še ni raztrgala. Odkarje pa tovarniško ptuje blago prišlo med svet ... vsa omenje na obleka nežnega spola počiva upokojena le še pri kaki varčni mamici v shrambi, da ne uide iz spomina. Zlasti je obžalovali, da so izginile skoro do dobrega celo na kmetih gorenjske lejte snežuobele peče. Tudi ženski škomji, katerih spodnji del je bil iz črnega, zgornji/>a iz belega usnja z zelenim obrobkom, izginili so iz navadne noše loških žena.-^ V loških hribih so novotarije najprej naletele na posmeh. »Na nogah sem rožljal z dobro zažebljanimi čevlji; meči pa sta tičali v sivih nogavicah, ki so segale do krat kih blačic. bingljajočih mi okrog nagib kolen. Vsej tej krasoti se je pridružil še temen suknjič, zadaj narejen na ploh. M mi treba posebej povedali, da mi je čepel na glavi obrabljen in zasvaljkan klobuček, in sicer s krivci, kakor briholazcu phstoje. Živel sem v prepričanju, da sem jako pametno, jako okusno in predvsem tudi jako prak tično oblečen. Ni mi prihajalo na misel, da sem podoba, kakor v teb krajih morda še nikdar nastopila ni in katere velika smešnost prebivalstvu ne bo odšla. Vtisom smešnosti so naši pogorel jako dostopni!... Takrat je opazila moje do kolen segajoče 189 insKl KA/olVOl is nogavice— dolge nogavice je smela v pogorju samo ženska nosili- bingljajoče nuje kratke blačice in moj od zadaj široki deski podobni suknjič, jui se je skoraj do tal sklonila, tlesknila z rokami in se nato začela na tak način smejati, da soji kar solze lile po licih. Kakšen si vendar? \ ša Gora se li bo smejala1 Kdo more s takim hoditi?- Kljub temu so tudi tam peče že izginjale, nadomestile .so jih rute. Tak« je Meta v Tavčarjevem Cvetju vjeseni nosila: svet/ostro kamrikasto krilce, na katerem sta se počez vlekla dva v zobce nabrana rumena I rakova, da seje videlo, kadar je korakala, kakor bi se vili po kamriku dve rumeni kači. Okrog obraza je imela modro rutico, ki fo je bila pod vratom prav klimo zarezala ... Svetle lase si je bila prevezala s Irakom iz črnega žameta, kar se ji je prav čedno podalo, skoraj še bolj nego glavnik iz rumene kovine, ki je gledal kot žareča krona izmed plavkastib kit. Mojo posebno po zornost je vzbujala zelenkasta surovosvilnata ruta. kisi jo je bila ovila okrog vrata. Srajčni ovratnik je- bil obrobljen z belimi čipkami, svilena ruta pa je bila pripeta za tilnikom in na prsih. »Kadar se je prestopala, so završala okrog Mete spodnja krila, in kadar je predaleč stopila, so se zasvetile nogavice in prikazali se čižemčki. pri kladni vsaki gosposki nožici.«*" Čeprav so bila oblačila kmečkih žena še dolgo izdelana iz domačega platna in sukna. so sredi 19. stoletja tudi kmetice pričele kupovati bombažno in svileno blago v modri, rdeči, zeleni in drugih barvah, z živahnimi cvetličnimi, progastimi, karirastimi in pikastimi vzorci. K črni obleki so ženske nosile industrijsko izdelane lilasie" peče s strojno okrasno čipko in vezenino. Praznična oblačila so bila V tem obdobju izdelana povečini iz svile. Nogavic, klobukov, dežnikov in rokavic niso več izdelovali doma. ampak so bile izdelane serijsko. Volnene nogavice (rdeče, modre, rjave in sive) so tkali v Tržiču. V -(). in Si), letih P), stoletja se je način oblačenja poenotil, tako v prazničnih kot tudi delovnih oblačilih. Dvodelni obleki, ki je sestavljena iz krila na pas in oprijete jope z. dolgimi rokavi, se je pridružila še enodelna obleka. Glave so si odslej pokrivale s kupljenimi, svilenimi ali bombažnimi vzorčastimi rutami, ki so jih uvažali iz. Trsta in Nem čije, peče pa so nosile le še za posebne priložnosti (svatbe, procesije, shode). Visoki čevlji so segali do gležnjev, nizki solni s sponko pa so imeli srednjevisoko peto."" Dežnik je v slovanske dežele zašel Kmečka žena v nekdanji noši. slikava r Re- razmeroma pozno, vendar je bil v SO. le- tečah (pri Matičku) okrog leta 1930. tih 19. stoletja zelo razširjen, tako da je 190 SARODSA \OSA VI ^A<)/ II'/< AA/ 1/ A/A'' >(.' l.\ />AM:S Reteška dekleta in fantje v narodnih nošah, med leti 1930 hi 1935. od leveproti desni: Štefka Novinc (Minčna). Johana Kam (Matičkom). Johan Jenko (Bognarjev), neznan. Štefka Porenta (Porenteževa, nošo si je sposodila pri 1'elačni. Marija Debenec r. Bertoncelj, neznan. Ivanka Jenko (Fikova), Lucija Starman (Žargarjeva). opazovalce lahko na Kranjskem videl »celo hlapce oratiz razpetimi dežniki.^ Prej so se ženske zoper dež ogrinjale z rjuho, moški pa s plašči ali pa so si glave pokrili s klobuki.w Novosti so vplivale tudi na vaško prebivalstvo. Nekatere je vse skupaj mik) rečen« > pričelo jeziti. "Merim> in drage srnine rute obeša po sebi že kravarica, in tako zaslužek celiga leta za eno obleko po/rosi' Raka za rile in grablje vstvarjena, dragi svilnati dežnik čez teško zlato avbo, ali čez tenjko s širocimi krajci obšitopečo razpenjal' Ako bo vse to tako naprej šlo. krnalo bo tako de/leč prišlo, da bo kravarica v rokavicah molzla inpastarica v svilnatih nogovicah za kravami letala!... Se reče mo, da bi ne smeleptujiga blaga celo nič kupovati in bi se mogle oblačiti le v domače izdelke ... ali med blagam. ki služi pošteni obleki, in med blaga m. ki je oblačilo ošab- niga napuha, kteri spodjeda vso sreča vašo in potem tudi blagor domovine, je velik razloček/«*' Ivan Tavčar pripoveduje, da so nekatera oblačila sčasoma ležala le še v skrinji. »Srajčnik- /udi to. za naše ženstvo tako karakteristično oblačilo je zagazilo v poz abo ... Skoraj med zadnjimi sta prišla Šimen in Luca. Jajc nosila pečo brezšpic. nad obleka pa star. rjavkast raš, ki je bil spredaj na dveh mestih nazaj pripet, da se je kazala rdeča podloga. Bila je to vroča stara obleka za ženske in že tedaj precej redka.'" 191 LOŠKI RAZGLEDI -tH Vendar so se še konce 19. stoletja in začetek 20. stoletja ljudje ob velikih praznikih radi oblekli v praznično staro nošo. ki je kasneje postala znamenje slovenske identi tete: ženske v široka krila s predpasniki, na glavah so kraljevale peče ali avbe, moški pa v visoke čevlje, telovnik ter temnomoder ali rjav suknjič. Tudi pisani kožuhi in kočemajke61 še niso izginili. Koblarjeva mati je imela precej lepih kril. -zidanih in volnenih rut, veliko zimsko ruto zet nedeljo in posebej zo vsak dan.'-- Najbolj dragoceni deli narodne noše so bila lepa ženska pokrivala, peče in avbe ter seveda zimski kožuhi, v katerih so se greli premožnejši vaščani. Najpreprostejše, najstarejše in najbolj razširjeno pokrivalo je bila peča. Prve peče so bile trikotne in neokrašene. kljub temu pa se peča tudi v kasnejših obdobjih ni veliko razlikovala od prvotne oblike. V 19. stoletju je bila peča večji ali manjši kos kvadratnega blaga, ki so ga ženske trikotno preganjenega na razne načine polagale ali zavezovale. Največje peče so nosile ženske na Gorenjskem, Dolenjskem in Pri morskem. Okoli leta 1838 so si dekleta na škofjeloškem, kot je razvidno z Golden- steinovih upodobitev kmečkih noš. peče zavezovale na petelinčka.''* Pri tem načinu zavezovanja so si ženske pečo prekrižale zadaj pod vezenim vogalom in zavezale vrhu glave na temenu. Pečo so si na petelinčka vezale predvsem poleti. Spredaj je' bil vrat prost, ker so bili vogali za zavezovanje prekrižani okrog tilnika in zavezani na temenu, bodisi na vozel s pentljo ali z dvema pentljama. Po mnenju nekaterih poznavalcev se je zavezovanje peče na petelinčka pojavilo sreeli 19. stoletja, ženske pa so ga dosegle tako. da so vogale in čipke škrobile. petelinčka pa so, potem ko je bila peča že zavezana, pritrdile na glavo še z nekaj šivi in iglami. Predvsem lilaste Poročno slavje Antona Kavčiča (Žerovčevega) in Vranice (roj. Jenko, Omejčeve). is. junija 1928, na katerem so si nekatere žene nadele peče. 192 \AROD\A \OSA VI SAM////MSA/ i/ SEKOČ l.\ DAAES peče. ki so se pojavile kmalu po letu 1850. so bile za tako vezavo posebej primerne. Ženske v okolici škofje Loke so nosile peče, ki so bile na enem vogalu belo vezene in obrobljene z vezenimi zobci. Sestavni deli vzorcev so tudi pri pečah rastlinski in geometrijski. Roža alpske, predvsem gorenjske peče. je se stavljena iz stiliziranih cvetov različnih cvetlic. Enaki elementi kot rožo sestav ljajo tudi borduro. večkrat so jim dodani stilizirani stebelni listi. Ženske so si pe če pokrivale samostojno ali pa skupaj z avbo, na Koroškem pa so si čez avbo. pečo in čelni trak. pokrile še klobuk. Vsaj do 70. let P), stoletja so peče predstavljale enega izmed najdragoce nejših kosov dekliške bale. ki je glede na bolj ali manj bogato vezenino pričal o življenjski ravni neveste. Premožna kmetica je. po navedbi Marije Makarovič. prinesla k hiši tudi po dvanajst peč." ( )h koncu 19. stoletja so peče nosile lese nekatere starejše ženske. Družice in lete so peče kot pokrivalo za posebno priložnost nosile na svatbah in procesijah.6"5 'Vsa vas seje razgibala. Tete, botre in sosede so <>clj>rlc siaiv skrinje, pregledovale peče, široko srilene črne predpasniki', brisale z mehkimi krpami srebrne sklepance in pre sojale ali bi bilo treba kaj oprali in na noro zlikali. Najstarejše so segle po suežuo- belib kožuhih, z rožami na hrbtih in s Črno jagnječevino obšitih. Dekleta družice so poiskala avbe. Celniki avb so bili okrašeni s težkim zlatom. Že tretjemu rodu so bile na voljo za slovesnosti.'" Po poroki so ženske za na svatbo zamenjale peče s tržaški mi svilenimi rutami. Prinašali so jim jih vozarji, ki so prevažali blago od morja v nemške dežele. I šaka ruta je stala pet goldinarjev in nekajgrošev.-'r Zaradi bogatega vezenja so avbe in peče prehajale iz roda v rod. Tudi zato so se do danes ohranile v večjem številu kot druga, skromnejše vezena pokrivala in oblačila. Peča je bila izrazito pokrivalo zakonskih žena. vendar se je ta pomen ka sneje izgubil. Bogastvo vezenin na pečali se je razlikovalo glede na pokrajine in pre možnost njihovih lastnic. Najlepše peče izvirajo z gorenjskih kmetij. Avbe. ki so se v kmečki noši pojavile šele proti koncu IX. stoletja, predvsem na Kranjskem. Koroškem in delu Štajerske, imajo čelnike iz brokaut ali pa vezene z zlato, srebrno ali črno nitjo. Vzorci so povečini cvetlični, ostali motivi, kot npr. jelenčki. petelinčki. heraldični orel in Kristusov monogram. pa so redki."s V zadnjih desetletjih je pečo tudi pri narodnih nošah skoraj povsem izpodrinila avba. Čeprav so avbo na Slovenskem že v 16. stoletju nosile ženske vseh stanov. Dekleti s pečama, slikani okrog teta 1930. pred reteškim župniščem. 193 LOŠKI RAZGLEDI 4fi vsaj do druge polovice IS. stoletja ni bila zelo razširjena. V mestih jo je nadomesti la renesančna avba. saj je bila konec 1_. stoletja peča pri meščankah že precej za starela. Renesančna avba se je obdržala po mestih še v začetku 18. stoletja. Tej mali avbi je zelo podobna zavijačka. t. j. trioglal kos belega blaga, ki ima na sredini pre- ganjen vogel navznoter, ob nastalem robu pa je našit form oz. čelnik. ki je zlato ali belo vezen ali svilen. Kot pri avbi, ga na vse štiri strani obdajajo čipke."'' Zadaj je bi la zavijača z globokimi gubami stisnjena, da je dobila lepo obliko, ki se je prilegala glavi. Viseča vogala sta se zavezovala. Gube zadaj so bile povečini pritrjene z mod rim trakcem, kakršnega so uporabljali za obrobljanje rokavov in moških srajc/" Male avbe oz. avbe zavijače, so se v kmečki noši pogosteje pojavljale v drugi polovici IS. stoletja. Najverjetneje so avbe sprva nosile le premožnejše kmetice, ki so po snemale meščansko modo. Proti koncu IS. stoletja pa so se ob malih avbah že pričele pojavljati avbe z vrhom, ki so jih ženske nosile, bodisi poleg malih avb ali pa so male avbe nadomestile z večjimi. Velike avbe so imele za razliko od ploskega. iz. blaga narejenega, povečini nepodloženega vrha. ki je značilen za male avbe. kroznikast ali grebenast kolobarjast vrh/1 Le-te se niso več zavezovale zadaj, mar več so imele trdo oglavje iz lepenke, ki je bila nekdaj okrašena s cvetličnimi vzorci ali rdečo podlogo. Danes izdelovalke podlogo avb prevlečejo z. roža blagom, tega pa s svilenim etaminom. ki ga same nagubajo. Trak. ki s pentljo krasi zadnjo stran avbe, prihaja s Češke."- Visoke avbe so bile praznično pokrivalo premožnejših kmetic (predvsem na Gorenjskem in Do lenjskem), medtem ko so za vsakdanje, delovne dni uporabljale peče ali male avbe.T3 Ivana Kozjek pripoveduje, da je imela nekoč v Zgornji Besnici avbo le ena kmečka hči. nekaj žensk pa je imelo avbe in zavijačke."1 Največja težava pri izdelovanju narod nih noš po 2. svetovni vojni je bilo po manjkanje potrebnega blaga. Slednjega so izdelovalci kupovali v Avstriji in Trstu, prav tako bleščice za avbe, ki so jih pošiljali prijatelji in sorodniki iz Amerike, Kanade, Italije, Švice in .še od kod. Pomanjkanje je bilo včasih tako veliko, da so izdelovalke avb bleščice delale kar iz narobe obrnjenih paradižnikovih tub.7'' Danes so avbe okrašene z bleščicami, ki pa niso tako imenitne kot nekdanje. Velikokrat so plastične in jih imajo na voljo le redke trgovine. Če so se nekdaj avbe razlikovale po pokrajinah in imenitnosti, danes velja, da je oblik in krasilnih motivov toliko kot izdelovalcev.76 Še v 80. letih je avbe izdelovala Anica Križnar z Godešiča. Ob umetelno izdelani lastni avbi, so ponudbe naročnic kar deževale. Anica je najprej naredila zlato okrasje, grozdje, pšenična zrna, klas, srce in razne okrasne robove. Iz posebne zlate nitke je skvačkala mrežico, katero je izoblikovala v želen okras. Ko so bili okraski izdelani, si je na zadnjo stran žametnega blaga narisala vzorec in ga prešila z rumeno nitjo. Avba, izdelek krinke Kozjek. Foto Štefan Pavli. 194 \AJK)I).\A \'OSA VI SKOF/ELOSKEH SEKUC IS DASKS Izdeluvalka narodnih noš in avb, Anica Križ- nar (Matičkom); Godešiča, 195 da je bil viden tudi na sprednji strani bla ga. Na všiti vzorec je prenesla okrasje, najprej osrednji lik. nato pa like, ki so bili razvrščeni proti robovom. Vse skupaj je obrobila z zlatim robom. Ko je bil spred nji del avbe izdelan, je iz lepenke na redila ohišje avbe, nanj položila rdeče blago, čezenj pa prisila organdi." Na go tovo avbo je pritrdila še trak z motivi nageljčkov in vrtnic."8 Kol nekdaj se tudi danes materiali, iz katerih so izdelane obleke, spreminjajo, Tkanine, iz katerih so danes izdelane na rodne noše, se bolj ali manj razlikujejo od nekdanjih. Tako so bile moške srajce nekdaj lanene, danes pa so le redko še izdelane iz mešanice bombaža in lana oz. mezlana. sicer pa so bombažne. Tudi kvalitetnega žameta, iz katerega so bili nekoč izdelani telovniki, danes ni več mogoče kupiti. Zato jih izdelujejo iz žameta različnih ban. ki že ima strojno izvezene cvetlične vzorce ali pa ga izde- lovalke same okrasijo s strojno ali z ročno vezenino, s cvetličnimi motivi.~'> Včasih so že po gumbih na telovniku vedeli, kdo več velja. Bolj bogati so imeli večje in bolj' na gosto prišite gumbe, manj premožni pa so imeli redkejše in manjše."1 Imenitnost pa se je merila tudi po številu krivcev (t. j. ruševčevih peres) na klobuku. V pretepih ali preizkušnjah je moral premaganec zmagovalcu izročiti krivce s svojega klo buka. Vse je potekalo natančno po fan tovskih nenapisanih postavah.81 [rhovke so izdelovali in krasili krojači in kožuharji, čeprav so moški namesto irhovk večkrat nosili hlače iz t. i. tajtel- cajha. trhovke so iz (elenje, telečje in konjske kože, nekoč pa so bile izdelane tudi iz gamsove kože.«- Krojači so jih vezli Z dobro povoskanim črnim ali tem- norjavim sukancem. Vzorci so bili geo metrijski ali rastlinski. Z vezenino okra šene hlače so prenehali izdelovati proti koncu 19. stoletja, ko moški niso več nosili irhastih hlač.^ Marija Berce iz Selc, ki tudi sama kot samostojna podjetnica Stare irharfee, ki imajo na notranji strani napisano ime izdelovalca: Gabrijel Markelj, 21. H. 1930. Foto Štefan Pavli. /osAV RAZGLEDI4H izdeluje narodne noše. ima izposdjene lepo okrašene irhaste hlače, last Tončke Trpin (roj. Markelj) s Svetega Križa, v katerih je na notranji strani napisano ime njenega očeta, ki je izdeloval irhaste hlače: Gabrijel Markelj. 27. 8. 1930. Okraševanje takih hlač je zahtevalo ogromno časa in znanja. Gumbi, s katerimi so bile irharke okrašene, so bili kovani ali pa izdelani iz starega denarja.-' Pozimi, v dežju in mrazu je bil skoraj nepogrešljiv topel ovčji kožuh. Kožuhi so bili daljši ali krajši in različnih barv (bela. rjava ali črna). Kožuhe z. usnjenimi okra ski so ne le krojili, marveč tudi vezli moški, tiste s ploščato vezenino pa so krasile ženske roke. Po pripovedovanju so še pred dobrimi sedemdesetimi leti vezene kožuhe prodajali na sejmih na /gornjem trgu v Skofji Loki. Mnogo starih očancev je take kožuhe nosilo do smrti.s' Številne kožuhe so kasneje uporabljali pri miklavže- vanju ali obisku Dedka Mraza. Takemu namenu je služil tudi kožuh, last Lovra Jenka (1893-1968). vulgo Boštečevega iz Gorenje vasi pri Retečah. Kožuh, lasi Loira Jen ha 11853-1937) iz Gorenje rasi pri Retečah. Foto Marinka Pečar. Škofja Loka s svojo bližnjo okolico je bila središče nekdanjega kožuharstva. Škofjeloški kožuhi veljajo za najlepše, tako po izdelavi kot tudi vezenih okraskih. Čeprav so izdelovalci iz drugih krajev posnemali zgradbo in okraske škofjeloških kožuhov, se njihovi izdelki ne morejo kosati s škofjeloškimi. Seveda je kožuh veljal za boljše in dražje oblačilo, ki si ga vsak ni mogel privoščiti. Imetniki kožuhov so bili zaradi njihove vrednosti nanje zelo ponosni in so se v njih radi postavljali, zlasti ob nedeljah in praznikih pri maši in drugih slovesnostih. Kožuh sla uporabljali naj manj dve generaciji in še potem, ko je odslužil svojemu namenu, so ga predelovali v telovnike, zimsko obutev ali pa so ga podarili revežem. Podatki o izgledu in okraševanju kožuhov so zelo skopi. Tudi ohranjenih kožuhov je zaradi plesni in moljev vedno manj. Posebno izstopajo beli kožuhi, s pisano vezenino, v tehniki ploščate vezenine z volno ali bombažem, ki prav tako izvirajo iz. škofjeloške oko lice. V Škofji Loki so se zelo zgodaj pojavile tudi vezilske delavnice, ki so prehajale iz. roda v rod. \Yolhgemutova delavnica v Stari Loki. je npr. delovala do okrog 196 \AKODXA .\o\\ XA ŠKOFJELOŠKEMSEKOi l.\ DASES leta 193(1- Na razvoj vezilstva je imel velik vpliv tudi uršulinski samostan, v katerem so se dekleta naučila vesti in šivati. Med vezenimi moškimi kožuhi so nekateri okrašeni z usnjem. Ti so mlajšega nastanka kot tisti, ki so okrašeni s pisano plošča to vezenino, /a okraševanje so uporabljali raznobarvne ovčje ali kozje kože. iz ka terih so izstrigli vzorce in jih našite obrobljali z debelejšo volneno nitjo, ozkim jer- mencem ali drobno vrvico. Ovčjo kožo so na usnjeni strani rjavo pobarvali z. domačimi barvili: zelenimi orehovimi lupinami, bezgovo gobo, kasneje pa tudi z umetnimi barvili. Med motivi s ploščato vezenino prevladujejo rastlinski okraski. predvsem velikocveine vrtne cvetlice (tulipani, vrtnice, nageljni, zvezdnati in drugi cvetovi) in popki ter zelenje, ki v šopku in drugih okraskih spremlja cvetove. Pod šopkom je izvezen venček ali kak drug okrasek iz rož, listov ali vezenih prog. V praznem prostoru v sredini venčka ali okraska so večkrat izvezene inicialke last nika kožuha. Spodaj v križu je simetrično ali asimetrično izvezena vejica s cvetnimi in listnimi motivi ali pa drobnejša valovita, vodoravna vitica. Vse tri dele in borduri obroblja največkrat debela, rdeča volnena nit. Posebno zvrst vezenin na kožuhih predstavljajo usnjeni okraski. Motivi so tudi tu prevzeti iz rastlinstva, vendar že skoraj mejijo na abstraktnost. Našiti okraski so izrezani iz zadržanih barv ovčje ali kozje kože in so obrnjeni z gladko stranjo usnja na lice. Krepke nasičene barve so skupaj z nežnejšimi odtenki in uporabo zelo kon trastnih barv. kljub preprostejši vezenini, dale izdelku neverjetno svečan in bogat pečat in tako je razumljivo, da so jih naši dedje nosili s ponosom in dostojanstvoma Narodne noše r re/eški župniji, leta 1971. Od leve proti desni - otroci: Saša Kermelj. Nežka Jenko. Nevenka Ahina. Mateja Volčič. Alenka Hafner. Andreja Kermelj. Bojan Križnar. Branka Sroljšak. Brane Kermelj. Ženske: Marica Volčič. Marinka Kermelj. Ivanka Igličar, Marija Abina, Ana Jazbec. Frančiška Kurah. Pepca Jelene. Ana Križnar Frančiška Košir. 197 H >SK1 RAZGLEDI tfi Kljub temu. da je nova oblačilna moda prinesla številne novosti, mnogi posamezniki še danes hranijo dele oblek, ki so stari tudi več kot lun let, Današnji izdelovalci narodnih noš so takih primerkov zelo veseli, ker lahko vidijo, kako so bili deli obleke krojeni in sešiti8" in to znanje pridno uporabljajo pri izdelovanju svo jih izdelkov. Stara mama bane Miklavčič < Bnčeve mame) z Grenca je nosila obleko podobno nekdanji noši. /. njo je šla tudi v mesto, zamenjala je le predpasnik za tistega, ki je bil obšit s čipkami. Tudi sicer so ženske pogosto nosile nabrana in dolga krila iz kambrika. Vedno, celo kadar so šle na polje, so imele okrog vratu ogrnjene rute. bluze pa so imele dolge nabrane rokave. Kadar so ženske delale na polju, so si kri lo spodrecale, tako da so plele kleče, čez kolena pa so si ob krilu, ki je bilo spredaj in zadaj spodreca.no, položile predpasnik iz žaklovine. jute ali grobega platna. Krilo so si spodrecale tudi pri hoji po rosi. Na obleko je bilo pač treba paziti.8* bana Miklavčič se živo spominja procesije na praznik sv. Rešnjega telesa v Ljub ljani (med leti 1927—1930), kamor je kol otrok šla z mamo. Takrat so vse imenitne Ljubljančanke nosile narodne noše. revnejše ženske pa so namesto svilenih kril nosile kambrikasta. Najbrž jo je prav spomin na imenitne Ljubljančanke navdušil, da je tudi sama pričela izdelovati narodne noše. avbe in zavijačke. Tudi Ivanka Igličar z Godešiča se spominja svoje stare mame. ki sicer ni nosila t.i. narodne noše. imela pa je široka nabrana krila, srajce in predpasnik, ki je bil kro jen na pas. Mama njene tašče. Marija Igličar ( 1X77-1945) je nosila široka, stara krila in oprijete kočemajke. Njena babica. Marija Štupnikar (1863—1907) pa se je pozimi ogrnila v veliko ruto. tkano iz goste volnene tkanine, ki je imela tranžec'. Ruta je bila štirioglata. vendar so jo ženske prepognile v trikotnik in se vanjo zavile. Bila je precej velika oz. tako dolga, da se je lahko ženska nanjo usedla."" Danes so krila izdelana povečini iz. neprave svile, kljub temu. tla so svilene obleke precejšnja novost, saj so nekdaj ženske nosile platnene obleke z. životcem. srajčnikom in predpasnikom. Platnene obleke so bile zelo težke, zato so se ženske Velike volnene rute so sčasoma nadomestili pledi. Tretji od leve proti desni je Jože liani (Matičkov), peta je Mina Jenko (Fikova), 198 VUVi/A.I XOSA XA SKOJ-JELOSKEU .\?KOČ /V »AVES /LJ/V/ /T/ sestre. uprizorjena okrog leta 1920. Od leve proti desni prva vrsta: Menija Biček (Šimnova), Franc Križaj (Sovinčev), Marija Križaj (Sovinčeva), Ana Babnik (Kurovtova). Stojijo: neznana. Janez Drnovšek (Jenkov), Irana Bogataj tjurčkora). Karel llertoneelj. kmalu navdušile nad lažjim, nemškim blagom. Poleg platnenih, so nosile tudi obleke iz volnenih tkanin. Robovi kril so bili okrašeni z žametnimi trakovi. Ker je bilo blago nekdaj zelo dragoceno, so ženske pri njegovi uporabi varčevale, tako da so del, ki ga je pokrival predpasnik, zamenjale z bolj navadnim blagom, lepšega pa so porabile za život. Čez krilo je stara mama Marije Berce nosila po dva ali tudi tri predpasnike, ki so preprečevali, tla bi se krilo umazalo. Kadar je. npr. nosila butare, je čez lepši predpasnik nadela najprej klotastega, nato pa še enega, bolj strganega in zamazanega. Kadar je šla v vas, pa je odložila odvečna predpasnika in nosila le enega. Pod krilom so ženske nosile spodnja krila, v kasnejšem obdobju pa tudi spodnje hlače. Bile so preklane, v pasu pa so imele gumbe, tako da so se križema prepe- njale in bile zato zelo praktične in primerne tudi v nosečnosti. Spodaj so bile okrašene s čipkami, segale pa so tudi čez kolena. Čez krilo so ženske nosile skle- pance. Ti so bili večinoma železni ali medeninasti, včasih pozlačeni ali posrebreni. srebrni pa so bili le redki. Današnji sklepanci so narejeni po vzoru starih. Vilijem Berce jih krasi s pisanimi, steklenimi kamenčki rdeče, zelene, rumene in modre bane. Nekdaj so ženske na sklepancih nosile s trakom (širine 2 cm, črne, bele ali modre barve, vezenim s cvetličnimi vzorci z obeh strani) privezan nož ali ključ otl kleti oz. shrambe, v kateri je bil shranjen kruh.90 Že od francoske revolucije dalje, zlasti pa od druge polovice 19. stoletja dalje, je nekmečko prebivalstvo videlo v kmečkem oblačilnem videzu nekaj izrecno do mačega. Predvsem izobraženci, pa tudi drugi, narodnozavedni meščani slovenskega rodu. so imeli ta oblačilni videz za slovensko kulturno prvino. Tako je bilo tudi zato, ker je bilo kmečko prebivalstvo tisto, ki je bilo tedaj edino v celoti slovenskega ro du."1 Čeprav se je konec 19. stoletja način oblačenja pričel spreminjati hitreje kot nekdaj, se je med preprostimi ljudmi nekdanji način oblačenja obdržal še kar nekaj časa. Ženske so t. i. narodne noše nosile na svatbah in župnijskih slovesnostih. 199 /OSA/ RAZGLEDI m Folklorna skupina pod vodstvom Franca Jenka, ki je delovala med leti 1946-1951. Od leve proti desni- prva vrsta: Francka Bertoncelj, Anion Čarman, Franc Jenko, Irana Jenko. Polde Kavčič. Druga vrsta: Majda Keber, Srečo Knralt. Vida Alič. Vinko Avguštin. Ivanka Hostnik. Vinko Kavčič, Ivanka Čarman. Ludvik Bobnar. V vaških gledaliških igrah, ki so se ozirale v zgodovino, pa so prav te noše uspele pričarati vtis preteklosti. Slovenci svojo narodno identiteto kažemo v pestri paleti pokrajinskih noš, vendar pa je gorenjska noša tista, ki je v svetu najbolj znana. V svet so jo ponesli člani na- rodnozabavnih ansamblov, priznati pa je treba, da nekateri izmed njih nosijo oblači la, ki jih prilagodijo svojemu počutju.92 Merila, kaj k narodni noši sodi in kaj ne. so danes že dobro izoblikovana, zato je vsako odstopanje od pravil običajno deležno kritike. Gorenjske narodne noše, bolj ali manj pristne, lahko tudi danes srečamo na raznih cerkvenih slovesnostih, novih mašah in procesijah, pri folklornih skupinah, pa tudi na gasilskih in drugih prireditvah. Številni farani rete.ške župnije so bili tako. po leg domačih slovesnosti, redni obiskovalci kmečke ohceti v Ljubljani, piknikov za izseljence, ki so potekali na škofjeloškem gradu in kravjega bala v Bohinju. Bili so in so še vedno člani folklornih skupin in udeleženci dneva narodnih noš v Kamniku. Če so narodne noše v Retečah najprej oblačili igralci reteškega gledališča, so jih prav udeleženci omenjenih prireditev pomagali ohraniti do današnjih dni. Na ohranjanje narodne noše v rete.ški župniji je v drugi polovici 20. stoletja naj bolj vplivala folklorna skupina, ki jo je vodil liane Jenko (Bognarjev) z Godešiča.1^ Člani folklore so plesali plese, kot so čodiš, Šuštar polka, štajriš in druge. Po kratki prekinitvi delovanja prve folklorne skupine"1 (1946-1951) so se zbrali novi člani in nekaj let (1953-1960) nadaljevali delo svojih predhodnikov. Noše so si člani folklore 200 A.IA'o/A.i .VO.S.-1 \A SK0FIF.1.0ŠKEM \HKOC l\ DASTS najprej izposojali pri znancih in v Ljubljanskem gledališču. Kasneje so si nekateri izmed njih kupili lastne noše."" Kljub temu. da je preteklo že kar nekaj let. odkar folklorna skupina na Godešiču ne deluje, zanimanje za folkloro ni zamrlo. V okoliških folklornih skupinah je v tem obdobju plesalo kar nekaj posameznikov, med katerimi izstopa Marko Krajnik. ki že 20 let sodeluje pri folklornih skupinah. Kot plesalec je bil najprej član folklorne skupine Javorje, nato folklorne skupine Tehnik."" od leta 1991 pa vodi Folklorno skupino Škofja Loka. Skupina, ki deluje od leta 19 , ima 60 članov, plesalcev in glas benikov in je za svoje uspešno delo prejela več občinskih in republiških priznanj. Poleg gorenjskih plesov, za katere so značilni hitri obrali, ritmični potrki in poskoki. se skupina predstavlja tudi s primorskimi, prekmurskimi in belokranjskimi plesi. V gorenjskih plesih kot so »žaklje šivajo« in -kovne šivajo« skupina ohranja ostanke starodavnih pomladnih obredov. Med gorenjske plese spadajo tudi škofjeloški plesi, kot so: ta potoučena, mrzolin. ta požugana, ceperle in zvezda. Za gojenje ljudskih pesmi in plesov je Občina škofja Loka. Folklorni skupini Škofja Loka leta 1998 podelila srebrni grb Občine Škofja Loka. Kol ena izmed najbolj aktivnih skupin v školji Loki (vsako leto imajo namreč od 30 do 50 nastopov) sodeluje na etnograf- sko-turističnih prireditvah po Sloveniji. Hrvaški, Nemčiji. Češki. Belgiji. Nizozemski in Franciji. Na nastopih jih spremlja instrumentalna skupina, občasno pa tudi Tam- buraška skupina bisernica."" Folklorna skupina pod vodstvom Franca Jenka, slikana pri Medvedovi jami za loškim gradom, leta 1960. Od leve proti desni - prva vrsta: Matija Rani. Francka Kurah, Francka Bertoncelj, Alojz Novinc, Angela Sesek, Ladica Abina, Andrej Krajnik. Franc Jenko, Anton Bobnar. Silva Hafner. Jote Rani. Druga vrsta: Ivanka Hostnik, Janez Hostnik, Mara Jenko, Janez Stare. Pavle Krajnik. Nika Križaj. Marija Abina, Marta Bertoncelj. Peter Bertoncelj. Darinka Igličar. Jože Jenko. Srečo Kurah. 201 LOŠKI RAZGLEDI ifi Folklorna skuf>inF/?LOŠK?M SEKOČ IS D, I.VKS - Navaja: A. Ba.š. Opisi kmečkega oblačilnega videza na Slovenskem v 1. polovici 19. stoletju. 74. 1'iim [. Stopar. Kranjske noše. Arterika. Ljubljana 1993. 88. Prim. F. Pokom, n. ti.. 38.; A. Baš. Op/S/ kmečkega oblačilnega videza na Slovenskem v I. /»ilovici 19 stoletja, i i F Pokom. n. d.. 38. Prim. A. Baš. Cjpfti kmečkega oblačilnega videza na Slovenskem v I. polovici 19. stoletja. 7 i. ' Pcrkal - gosta, tanka, navadno drobno potiskana bombažna tkanina. "Taft - gosta, močno glajena svilena tkanina. Prim. A. Bas, Opisi kmečkega oblačilnega videza na Slovenskem vi. polovici 19. stoletja. 131. '"Navaja: A. Bas. Opisi kmečkega oblačilnega videza na Slovenskem v I. polovici 19. stoletja. 13- Prim. A. Baš, Opisi kmečkega oblačilnega videza na Slovenskem v I /»ilovici 19. stoletja. 7 i-~s 11 Navaja: A. Baš. Opisi kmečkega oblačilnega videza na Slovenskem v l polovici 19. stoletja. 154-155. - Prim. A. Baš. Opisi kmečkega oblačilnega videza na Slovenskem v 1. polovici 19. stoletja. 73-76, 79-80.; I. Stopar. n. d., 88, '•"Magnetofonski zapis pogovora Štefana Pavlija z Marijo Berce. Prim. M Makarovič. Slovenske ljudske vezenine. SEM, Ljubljana 1986, 6. Prim. A. Ba.š, Opisi kmečkega oblačilnega videza na Slovenskem vi. polovici 19. stoletja. 76, '"F. Koblar. Moj obračun. Slovenska matica, Ljubljana 19-(>. 32. "Prim. A. Baš. oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem času. 38-39 Navaja: A Baš. Opisi kmečkega oblačilnega videza na Sloienshem v 1. polovici 19. stoletja. 1S| '"Prim. A. Baš. oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem času. i(> "Prim. A. Baš. oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem času. 1 tO. '! Navaja: A. Baš. Opisi kmečkega oblačilnega videza na Slovenskem vi polovici 19. stoletja. IS1). -Banka Miklavčič i Biičeva mama. roj 192(1) se še dobro spominja pripovedovanja, da so se nekdaj vsa dekleta poročala v i i, narodnih nošah. Med njimi je Bila t tki i njena tašča Frančiška Miklavčič i roj. Jereb). ki se je poročila leta 1905. ! F. Pokorn. n. d.. 38-39. "Prim. 1. Tavčar, (cvetje v jeseni. 42-43. Til - tanka mrežasta volnena ali svilena tkanina. Prim. M. Sterle, Ženska oblačilna kultura na Loškem, zloženka ob razstav i. Prim. A. Baš. ()pisi kmečkega oblačilnega videza na Slovenskem t 1. polovici 19. stoletja. 139. - Prim. A. Baš. Opisi kmečkega oblačilnega videza na Slovenskem v I. polovici 19. stoletja. 138.; A. Bas. Oblačilna kultura na slovenskem v Prešernovem času. 1 i2. A. Baš. Opisi kmečkega oblačilnega videza na Slovenskem v 7.polovici 19 stoletja. ISS. • I. Tavčar. Cvetje v jeseni. 25. Kočemajka -daljša oprijela ženska jopa iz blaga. "-F. Koblar. n. ti.. (14. Prim M. Makarovič. Vezena ženska pokrivala na Slovenskem, v: Ljudske vezenine na Slovenskem. 60-62. Prim M. Makarovič. Vezena ženska pokrivala na Slovenskem, v: Ljudske vezenine na Slovenskem. 81-86. Prim. M. Makarovič. Vezena ženska /Mikrivala na Slovenskem. \: ljudske vezenine na Slovenskem. T. "F. S. Finžgar. Goslač Matevž. \- /.brano delo. Osma knjiga. DZS, Ljubljana 1986, 251. "F. s. Finžgar. n. ti.. 2di). "Prim. M. Makarovič. Slovenske ljudske vezenine. 9-12. Čipke, ki obdajajo avbo, pa rudi srajčnike, so na Loškem večkrat klekljane. Magnetofonski zapis pogo vora Štefana Pavlija z Marijo Berce. "Prim. M. Makarovič, Vezena ženska pokrivala na S/atenskem, v: ljudske vezenine na Slovenskem. 87. Prim. M. Makarovič. Vezena ženska pokrivala na Slovenskem, v: Ljudske vezenine na Slovenskem. 87—91. -Magnetofonski zapis pogovora Štefana Pavlija z Ivanko Kozjek in Marijo Berce. "iPrim. M. Makarovič. Vezena ženska pokrivala na Slovenskem, v: Ljudske vezenine na Slovenskem. 91-95. "•Magnetofonski zapis pogovora Štefana Pavlija z Ivanko Kozjek. "Tudi Ivana Kozjek je bleščite za avbe hčera in nečakinj izdelala iz paradižnikovih \\\h. Seveda so bile te Bleščite srebrne Bane le nekaj časa. pozneje pa so počrnele. Magnetofonski pogovor Štefana Pavlija /. Ivanko Kozjek. ""Magnetofonski zapis pogovora Štefana Pavlija z Marijo Berte. 205 /.OVA7 RAZG1M1H 4H "Organdi - redko tkana gladka bombaževina "Prim. S. Jesenovec. Avha- krona goren/ske narodne noše. v: Dnevnik. Magnetofonski zapis pogovora Štefana Pavlija z Anko Križnar. ''Magnetofonski zapis pogovora Štefana Pavlija / Marijo Berce. "'Magnetofonski pogovor Štefana Pavlija / Ivanko Kozjek. "Prim. F. s. Finžgar. n. d.. 287, '^Magnetofonski zapis pogovora Štefana Pavlija z Marijo Berce. "Prim. M. Makarovič, Slovenske ljudske vezenine, 17. "Magnetofonski zapis pogovora Štefana Pavlija z Marijo Berce. 'Prim. N. Niklsbacher-Bregar, n. d., 38-39. Ivanka Miklavčic (B'nčeva mama) se še dobro spomni de- vetdesetletnega očanca, ki je bil v njenih otroških letih pri maši oblečen v bogato vezen kožuh, poti njim pa je nosil irhovke in dolge platnene spodnje hlače. (>bui je bil v visoke škornje, ki jih je pozimi imel potegnjene čez kolena. Magnetofonski zapis pogovora Štefana Pavlija z Ivano Miklavčic (Bnčevo mamo) Prim. N Niklsbacher-Bregar. n. d.. |0—S2. rIvana Kozjek (roj. 191 i> je prvo narodno nosu sešila pri I'), letih. V tistem obdobju je bilo veliko po manjkanje blaga, tako da --o ženske njeni teti, ki je bila šivilja, nosile stara krila. Ta so bila zelo široka, tako da je njena leta iz starih kril. ki |ih je Ivanka parala, izdelovala sodobne obleke Magnetofonski zapis pogovora Štefana Pavlija z Ivano Kozjek. "Magnetofonski zapis pogovora Štefana Pavlija / Ivano Miklavčic tIVnčevo mamo). "Magnetofonski zapis pogovora Štefana Pavlija z Ivanko Igličar 1 Magnetofonski zapis pogovora Štefana Pavlija z Marijo Berce in Markom Krajnikom "Prim. A. liaš. Oblačilna kultura na Slovenskem v l~ m 18. stoletju, 23 t. -Magnetofonski zapis pogovora Štefana Pavlija z Marijo berce in Markom Krajnikom. "Franc Jenko i Bognarjev) je imel dve moški narodni noši. ()be sta zgoreli v požaru, ki je uničil njegovo leseno hišico na Malajevcih. "Fantje so v teh letih odšli na služenje vojaškega roka Magnetofonski pogovor Štefana Pavlija s Frančiško Kurah in banko Igličar. "folklorna skupina Tehnik se je leta 1997 preimenovala v Folklorno skupino škofja Loka. •"Prim. Magnetofonski pogovor Štefana Pavlija z Markom Krajnikom: Bilten Folklorna skupina - Tehnik - Škofja Loka. 1988; M. Tominc. Folklorna skupina Škofja Loka. v: Utrip, avgust 1999. 16. "Veliko narodnih noš in avb je izdelala Anica Križnar (Maiičkova z Godešjča) Anka Križnar je izdelala avbo zase ter nošo in zav ijačko za hčer Nino. Ivanka Igličar je izdelala nekaj kompletov oblek narodne noše. več posameznih delov noše in zav ijačko /a hčer MUHO Posamezne dele narodne noši- so i/de lale tudi Francka Bobnar. Ana Avguštin in Marija Bertoncelj. Moškim \v telovnike sešil Frani. Dacar. Milka Križal je sešila devet kompletov belokranjske narodne noše in nekaj posameznih delov. "Lastne narodne noše v reteški župniji so imeli in imajo: Marija Abina. Ana Jazbec. Franc Jenko (Bognarjev), Ivanka Jenko (Fikova). Tinka Jelene, Marinka Kermelj. Frančiška Košir. (Koširjeva). Marija Krajnik. Antonija H. Križaj. Anica Križnar. Vera Mam, Lojze Novim. Ana Starman (roj. Homan, Žargarjeva), Manca Volčič. I.adica Abina. Nevenka Abina. Marjana Avguštin. Olga Bahar. Majda Balant. Marko Bernard. Veronika Bernard. Danica Bertoncelj. Franci Bobnar. Minka Carman, Alenka Hafner. Andreja Hafner. Jelka Hafner, Jože Hafner. Ivanka Igličar, Pepca Jelene. Lojze Kermelj. Nežka Kermelj. Saša Kermelj. Franc Kozjek. Marko Krajnik. Anka Križnar. Bojan Križnar. Nina Križnar. Frančiška Kuralt, Kristina Maninjak. Andreja Starman. Andreas Starman, Manca Volčič, Meta Volčič. Metod Žakelj. ""'Narodne noše (predvsem moške) je nekdaj izdeloval krojač Jože Veber iz Selc. katerega je te umet nosti naučil Gabrijel Markelj. Danes se z izdelavo narodnih noš poleg že naštetih izdelovalk ukvarja jo Cirila (les in Minka Videmšek iz. Loke pri Mengšu, Ivanka Vidmar z Zgornjega Brnika, avbe in zavijačke pa izdeluje tudi Zofija Kokalj iz Britofa pri Kranju. Magnetofonski pogovor Štefana Pavlija z Marijo Berce. Nekoč so izdelovali narodne noše tudi Rozalija Triler (Klajbesova) iz Svetega Duha, Marija Kmetic (LIrhova) z Zgornjega Brnika. Ivan Hribar z. Ihana. Anica Hafner iz. škofje Loke in za konca Frančiška in Rupert Gantar (Ruperlov) iz. Ž.iiov. 1 •' Poleg kompletov je izdelala tudi .Sš i avb in 1000 posameznih delov noše. Magnetofonski zapis pogo vora Štefana Pavlija z. Ivanko Kozjek. i"2Izdelovalci čevljev in škornjev za narodno nošo so: v Ž.ireh Tone Gorjup. v Šentjakobu Jakob Jereb, na Godiču Jože Babnik in najbrž, še kdo. Nekdaj jih je izdeloval tudi Franc Oadež iz Škofje Loke. '°3Izdelovalca sklepanccv sta: Vilijem Berce iz Selc in Jože Gruden iz. Škofljice. 206