Št. 125 ) V Gorici, v torek due.26. oktobra 1909 Iibaja trikrat na. teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob i. uri popoldne ter stnno po posti pn»]e-iiuiiift al> "v Gorici »a tlom posiljana.: vse leto.........15 K */5 11".........."O „ Tečaj XXXIX. Posamične številk«? stanejo 10 vin. „S0ČA" nna^MuSediijJjMzrjgiljie^priioge : oVifovpin ii „Kažipot po Goriškem in Gradišflanskem" in dvakrat 'r letu , Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Naročnino sprejema upravriištvo v Gosposki ulini itpv. 7 i. nadstr. v „Goriski Tiskarni1'- A. Gabršček. Ki naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice so raeunijo"po l^Stit-vi-stah če tiskano 1-fciat .6 v, 2-kvat 14 v, 3-kvat 12 v vsaka trsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. — Bi-klame in spisi v uredniškem del\i 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. /C Lavrič. Uredništvo se najiaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v l. nadstr. Z uifilnikom jo mogoče govoriti vsak ian od 8. do 12. dopoiftdne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 1 ž. dopoludne. TJ p r a v n i S1 v o se nahaja v.Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, rekia-naoije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravniStvu. . »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soče'1 vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. „Soča" in „Priuiore." se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakavnah: J. A.fric\ Gledališka nI.-, V. Baumgartner, Koren "2; Mat Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova ski. na Goriščeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2; Jos, Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Sclnvarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Pržavni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Talaffon it. 83. — „Gar. Tiskarna" A. Gabršček (od^ov. J. Fabčič) tiska in zal. Kaka preskrbujejo „agrarciM mandate klerikalcem. (Dopis.) Pred dvema letoma smo imeli držav-nozborske volitve. V goriški okolici je takrat hujskal kmete Tone Štrekelj, ki je hotel na vsak način zlezti po hrbtih kmetov goriške okolice v državni zbor. Takrat se v- goriški okolici ni slišalo drugega iz ust kandidata in par njih, katerim je bil zaslepil oči kot samo: Kmet, kmet in kmet. Ce je kje govoril, je bila vsaka druga beseda le kmet. Precej ljudij mu je šlo na liuumce, ali zvoljen ni bil. Neznansko se je čudil mandatolovee, kako to, da ni izvoljen? Kar ni rim šlo v glavo. Beguni so bili ljudje in grela jih je splošna in.jed-iiaKa volilna pravica tako, da so mislili, ua bo res vse tako, kakor so jim razlagali prvi agrarni proroki. Tone Štrekelj ni bil izvoljen. Zato je vrgel proč od sebe aknami plašč ter zbežal. Izvoljen pa je bil v goriški okolici klerikalec Foii. Narodno-napredna'stranka je imela takrat izvrstnega kandidata, s katerim se sploh ni mogel meriti brbljavi agrarec; imeli smo kandidata, ki se je hotel lotiti z vso vnemo poslanskega delovanja in ki bi bil že s svojim velikim osebnim uplivom in znanstveni brez dvoma mnogo koristil. Klerikalci so se takrat smejali v pest agrarcem pa so rekah: hvala lepa. gospodje a g r a r c i, dali ste n a m posla n c a. Zaslepljenih agrarcev se takrat ni prijela nobena pametna beseda, po porazu pa so gledali v zrak pa vsklikali vsi razočarani: ja. Kako vendar, da nismo zmagali! — Takrat bi se bila z eno kandidaturo proti Fonn razvila vsa drugačna agitacija, ki bi bila morala dati zmago naprednemu kandidatu. No, tako pa ima po zaslugi agrarcev goriška okolica poslanca, ki jej nič ne koristi. Kakor bi ga ne bilo! Novo-strujarji v klerikalni stranki pravijo, da je za tiič-poslanec«. kakor smo to čitali, ag-raroi pa molčijo, ker ga imajo na vesti. Takrat so dali agrarci klerikalcem prvega poslanca. Darij a. Češki napisal Julius Zeyer (Dalje). V. Dimitrij Lomonov je bil v zadregi; vedno mu še ni bilo popolnoma jasno, ali smatra Oarija igro za šalo ali jej je vse to resno. »Kam vas popeljem?« jo je vprašal »a ulici, ko sta sedala na voz. *K vam,« je odvrnila kratko. »Oarija, vi bi me resnično hoteli osrečiti? Ali rie govori iz vas jeza napram knezu? Meni bi dali prednost pred njim? Pomirite, kako reven sem jaz in kako bo-&it je on!« Oarija je zardela. »Torej sem padla že tako globoko v blato, da se pogajate z menoj za mojo Mbezen samo z denarjem kakor z —«. Umolknila je in mislila: »Če bi slišal Ilja tlu*i to novo ponižanje!« »Darija, davno sem vas že oboževal,« 10 začel Dimitrij, »toda nikdar se nisem tonil, reči vam —« ,/Oa liste dovolj bogati, da bi me ku-pm? No, zdaj vidite, da nisem neskromna, Lani je vodila volitve v deželni zbor I skoro edino le napredmf-stranka. V go- ' riški okolici se je pustilo v nekaterih krajih prosto roko agrarcem; tako pred vsem v Vrtojbi. Rezultat je bil ta, da so agrar-ci zopet naklonili klerikalcem enega poslanca. Pri ožji volitvi v kmečkih občinah je bil izvoljen Berbuč le s 3 glasovi večine. Ali je bilo tega treba? Ne. Ali doma je ostalo kar nakrat 13 vrtojbenskih volil-cev. Torej v Vrtojbi, kjer je bilo spočeto agrarstvo, kjer je doma agrarni prerok, je ostalo toliko volilcev doma. Če bi bili šli volit, bi bil padel Berbuč, kakor je dolg in širok. To bi bilo nekaj vredno. Toda to se ni zgodilo, ker agrarci iz Vrtojbe kar v številu 13 niso storili svoje dolžnosti. Toliko so kričali prav ti ljudje poprej: Kmet, kmet! Ko je pa šlo res za kinetskega kandidata proti gosposkemu, takrat jih pa ni bilo na volišče; gotovo je bilo, da pade gosposki Berbuč ter zmaga kmet, ali padca so obvarovali gospoda Berbuča prav vrtojbeuski agrarci. Klerikalci so se takrat zopet smejali v pest pa se na tihem zahvaljevali agrarcem, da so jim preskrbeli poslanca, in sicer onega, na katerem je bilo toliko ležeče, da ne pade. Vse drugačna konstelacija bi bila v deželnem zboru, če bi ne bilo vanj Berbuča. Tako je pa prav agrarna malomarnost pripomogla h homatijam, ki so vzročile nove volitve. Do tretjega gre rado — so mislili klerikalci. In niso se motili. Letos je šlo kar na debelo. Zapackali so volitve v splošni kuriji ter dražili ljudi takrat, ko je bilo treba družiti; ista komedija se je ponovila pri volitvah v km. občinah, kjer so pomagali agrarci v svoji neskončni »kun-štnosti« klerikalcem celo tako daleč, da so dobili enega poslanca s Krasa. Klerikalci si zopet manejo roke pa se zahvaljujejo agrarcem, da sojini dali celo m a n-d a t, n a katerega n i s o n i č upal i. Res, take politike še ni bilo ua Goriškem. Agrarna stranka je postala politična podružnica klerikalne stranke. —¦ Preroki so zavozili tako, da ne morejo več naprej. Po »Glasu« kriči Merrnoija, da vse pre-organizira, v družbi pa pripoveduje, d a je konec, agrarne stranke ter da se prodajam za zelo nizko ceno. Sicer pa vis< ko cenim to, da ste me osvobodili iz kneževe roke. Vzemite mojo osebo, zadovoljite se s tem darom in ne bodite neskromni — ne zahtevajte moje ljubezni! Naklonjena sem vam, ne gnusite se mi kakor oni drugi, ki me je zaigral. Če bo-deva kdaj drug drugemu napoti, se razi-deva. Toda naj bo dovoli te razlage! Povejte izvoščiku, kam naju ima peljati. Če s tem, kar vam ponujam, niste zadovoljni, prav, potem me posadite na ta kamen na oglu ceste in brigajte se za me prav tako malo kakor se bom sama brigala za še.« »Na Voznjesenski prospekt!« je zakli-cal Dimitrij, toda ni se mu zdelo, da pelje svoj plen domov baš v triumfu. Ton, v katerem je govorila, je segal tako globoko v srce, da je čutil Dimitrij .globoko spoštovanje pred njeno boljo, in ko sta se pripeljala pred njegovo hišo, jej je pomagal z voza s tako spoštljivostjo, kakor da izkazuje to uslugo sami carici, »Pod mojo streho najdete zavetišče in v moji osebi pozornega prijatelja,« jej je rekel, ko jo je peljal v najlepšo sobo svojega sicer precej skromnega stanovanja. »Moje vsiljivosti se ne bojte!« da vstopi on v socialno demokracijo. — Marsikomu so se po volitvah že odprle oči. Poskrbimo, da se vsem, ki so bili zapeljani na pot, ki je do-sedaj koristila le klerikalcem. Iveza napredne mladine na itajBiskem. V nedeljo se je vršil v Žalcu v Savinjski dolini shod, na katerem je stopila v- življenje zveza napredne mladine na Štajerskem. To je lepa misel. »Narodni ' dnevnik« je prinesel iz peresa Janka Leš- i ničarja v soboto pred zborovanjem članek, ki kaže, kakošna bo in kaj namerava zveza napredne mladine na Štajerskem. Iz tega članka priobčujemo to-le: »Probujene fante in dekleta, ki so to misel začeli, je vodilo torej dvoje želj: vez narodne mladine v trdnem cel Spodnji Štajcr obsegajočem društvu in obramba naše mladine pred klerikalizmom. Predvsem povdarjamo, da bode imela zveza napredne mladine stanovski, kmečki značaj. Cela organizacija bode zasnovana na agrarnem temelju, bode zasledovala poleg narodne pred vsem stanovsko vzgojo. Mi moramo.zanesti med kmečke mladeniče in mladenke spoznanje, da je obdelovanje zemlje časten, blagodejen, za obstoj naroda in države potreben posel. Navzlic demokratičnemu duhu našega časa še tiči v narodu mnogo ostankov nekdanjega tisočletnega suženjstva po-posvetni in duhovni gospodi, misli naš kmet, večji ali manjši, da je »zadnji v ka-lendrih«. Stanovski ponos in samozavest bode zvišala ljubezen do rodne grude, množila veselje do kmečkega dela. utrdila narodno zavest in narodni ponos ljudstva. Kako more biti suženj ali bojazljivec svoboden, kako hlapec vsakemu gospodu dvomljive sorte politično samo odločujoč človek? Na pomanjkanju lastnega ponosa in samozavesti zidajo klerikalci svoje uspehe... Pa kako hočemo delati mi mladi proti nasprotni sili in pritisku, ako ni ljubezni med nami, ako nismo vsi enakovredni Mesto odgovora je šla k oknu in se hitro ozrla v vsa okna nasprotne hiše. Zdelo se jej je, da vidi pri enem izmed njih krasno, mlado damo. Obrnila se je k Dimitriju s skoro srečnim smehljajem. »Hvala,« je zašepetala, in on je, srečen vsled tega solnčnega žarka v njenem žalostnem pogledu, odhitel iz sobe ter jo prepustil samoti in njenim mislim. — Prve dni je Dimitrij prizanašal njeni žalosti; razmišljal je, kaj jej pač tako teži srce, in si rekal, da bi bilo barbarstvo, siliti v njo s svojo ljubeznijo; počasi pa je zmagala v njem prirojena mu lahkomiselnost, smejal se je njenim kapricam in jo začel nadlegovati s svojimi strastnimi čuti. Bil je iznenaden, ker se mu je tako malo upirala, in začel si je razlagati reči čisto priprostos bilo je tako naravno, da je dajala njemu prednost pred Ivanom, slabotnim na duhu in na telesu. Njega, Dimitrija, je mogla ceniti vsaj kot moža, in neizmerno je pridobila v njegovih očeh s tem, da jej je bilo tako malo mar za kne-ževo bogastvo. Kmalu je videl, da v njej ni niti sledu one grabežljivosti, ki je tako pogosta napaka pri dekletih* njene vrste. (Dalie prihodnjič.) bratje in sestre? Pravi se temu demokra-tizem; naj bo to druga točka našega programa, Ne poznamo med seboj bogatašev ne siromakov, ne fantov od ene in druge fare, vsi smo enaki, vsi se ljubimo, vse nas veže misel, da nas ni mnogo in da je sveto naše poslanstvo v boju za napredek neodvisnega, svobodnega kmečkega stanu, svobodnega slovenskega naroda. Oni /ojskovodja, ki hoče zmagati,' mora imeti trdno disciplinirano armado. Nikoli ne sme nobenega manjkati na *,-nih stražah in postojankah! Mladina, uči se od nasprotnikov! Tretjina, polovica, ceh dve tretjini naših kmečkih ljudi manjka pri volitvah, skoro vsi manjkajo povsod, kjer je treba stati na braniku za naše stanovske, narodne pravice! Niso se privadili redu, ne zavedajo se svoje dolžnosti. Mladina ne stori enaKo! Mladinska organizacija vzgojuj in krepi čut skupnosti, discipline. Dvignenje čustva, da ima vsak slovenski človek dolžnosti do svojega na-i oda in narodne stranke, ki najboljše tolmači ljudske želje in potrebe, je ravnotako potrebno kakor splošno dvignenje morale, ublaženje šeg in navad. Slovenski kmečki človek bodi izobražen, samozavesten, plemenit! Kot mal narod moramo poznati tudi potrebe malega naroda — pri nas mora biti vsak človek na svojem mestu! Ako povdarjamo svojo stanovsko vzgojo, nočemo reči, da bi opustili narodno. Kako lepo te dime, ako vidiš narodno zavednega ponosnega fanta, ako slišiš rdečelično mladenko govoriti, da je zavedna Slovenka! Gojili bodemo to stran našega programa, a brez strasti, brez puhlic; ne bodemo se nikoli bali po zasluže-nju ožigosati narodnih grehov tuitam, ne bodemo se nikoli dali izrabljati v imenu tega, kar nam je najsvetejše, v sebične namene posameznikov! Enakopravnost deklet v naši organizaciji naj kaže tudi slovenski ženi lepšo bodočnost v življenju. Vzgojiti je treba fante, da bodo videli v dekletih enakovredne družice, tovarišice in prijateljice, ne pa predmet zabave. Mi rabimo samostojno izobraženo kmečko ženo, ki bode vzgajala naš naraščaj k ljubezni do življenja in dela, ki bode podpirala svojega moža pri njegovem narodnem in političnem delu, ne bode se pa dala izrabljati politikujočim duhovnikom! Kaša kmečka L dekleta silijo v mesta, v tovarne — mesto da bi ostala doma:, koliko apostolskega dela bode tu treba! Treba bode jutri spregovoriti tudi o sredstvih in načinu organizacije. ¦-—¦ Osnovalo se bode osrednje društvo za celi Spod. Štajer; podrejena mu bodo večja okrajna področja in krajevni odbori. Ti bodo imeli skrbeti za izobraževalno delo v svojem okrožju, bodo učlanili in podpirali narodna društva, prirejali poučne sestanke in izlete; stopili bodo v prijateljske stike z učiteljstvom in drugimi inteligenti v okraju, da bodo predavali fantom in dekletom o gospodarskih, političnih in kulturnih zadevah. Koliko je Še tu nestorjene-. ga dela! Kako važno je za nas, da se mladina zaposli v svojih prostih urah, zaposli v najlepšem in najplemenitejšem poslu! Izpraznile se bodo oštarije in beznice, izpraznile vasi po noči — a napolnile društvene sobe in šolske dvorane! — Gojila se bode v prvi vrsti vzdržljivost pri pijači in pa varčevanje. Smejal se bode ta ali oni — s tem ne bo nič! Ali pri poučnem in navdušenem delu je vse mogoče; črtaj- 18 8469 moj ^Napoleonom besedo »nemogoče« iz svojega- slovarja! Gradimo od stopinje do¦ stopinje, liki čebele in mravlje — in ko-nečno bode stala ponosna stavba!« °y Shod v, nedeljo je bil jako. dobro cjjji-. skan. Otvoril ga je v imenu pripravljalnega odbora Lešničar. Govorili so Sirca, državni poslanec Roblek, deželni poslanec dr. Kukovec, dr. Koderman itd. Za predsednika Zveze je izvoljen Oset. Iz klerikalnega sveta. Posvetni nunci in menihi med nami živijo od ljudskega denarja. Ali kadar treba dati kaj zaslužka domačinu, takrat ga navadno ne poznajo, marveč če le mogoče porinejo zaslužek tujcu v žep. Frančiškani v Mariboru so rabili nove spoved-nice. Spovednice bi jim pač lahko napravili domači obrtniki. Pa ne! V Libercahna Češkem, kjer so najhujši nemškutarji doma, so jih naročili. Slovenci jim nosijo denar skupaj, kutarji pobirajo sedaj pridno razne pridelke med Slovenci — po spovednice so šii čestiti patri pa med češke nemškutarje. — V Gorici tudi opravljajo vsa glavna dela v Bpckmanovi vili, kjer irna stati škofova gimnazija, le tujci. Slovenec je le za težaka — drugo se vse naroča drugodi! Na Grškem se vse upira proti kraljevi rodbini, katero hočejo spoditi iz dežele. Nekak odpor pa Je nastal tudi med nižjo duhovščino. V Atenah je imel neki duhovnik pogum, napasti v cerkvi z ostrimi besedami škofe, da ne znajo nič tega, kar bi nbrali znati, ali. znajo pa nižjo duhovščino izkoriščati na nečuven način, v svoje namene. Škofje so gospodarji in kar uka-žejo nižji duhovščini, to mora storiti. Ubogati morajo na mig, če ne gorje jim! Kdor uboga, temu pa se ne godi slabo. Škofje jim radi prepuščajo udobno življenje. Seveda se dobi koga, ki mu ni všeč taka pasja pokorščina, ker se mu zdi, da se ne strinja s toliko povzdigovano duhovniško častjo, pa pride prilika, da se sliši uporni glas, kakor sedaj v Atenah. Ta glas bodo skušali udušiti, ali nekoč le mora postati tak glas tako močan, da zdrobi moč posvečenih cerkvenih knezov, ker je ta ljudstvu in tudi duhovniku, ki ima še srce za ljudstvo, zoperna in škodljiva. — V Vatikanu so bili strašno slabe volje, ko so izvedeli, da je na Španskem konec Maurovega ministerstva ki ima na vesti Ferrerjevo usmnitev. Papežev državni tajnik Merry del Val kar verjeti ni hotel brzojavki, ki mu je naznanjala padec Maure. Kaj bo, kaj bo? je jadikoval ta španski jezuit ter potrtega srca sporočil to žalostno novico papežu. Poslal je potem na Špansko svojim zaupnikom dolgo brzojavko, v kateri daje navodila, kako postopati. Strašno, prestrašno! Smrt »revolucionarja«, smrt »brezbožnika« je zadala udarec svetemu krščanskemu Mau-rovemu ministerstvu, pa tak udarec, da je telebnilo po tleh in na površje je prišlo ministerstvo, ki ne misli prizanašati premnogim samostanom v romantični španski deželi. To ministerstvo misli celo med drugim obdačiti razne kloštre, ki se pečajo z raznimi izdelki in ne le z molitvijo. Kako »brezversko« ministerstvo! Kdor se namreč dotakne malhe, ta je oberbrez-verec! — Listi pravijo, da novo Moretovo ministerstvo odpre Španiji novo dobo, v kateri se popolnoma, otrese upliva iz Vatikana. Kaj ostane potem še Vatikanu? Samo — Avstrija! Žalostna slava! O-stane le še Avstrija, ki pomaga, da ne postajajo papeži prosvitljeni možje, kakor Rampolla. . Klerikalci radi snujejo konsume, ho-tee škodovati trgovcem. Take kjnsume pa rada doletava nesreča, da se polomijo. Sedaj se je polomil.klerikalni konsum v Št. Juriju ob južni že-leznici na Štajerskem. Pasiv je 20.000 K. Ustanovili so ga seveda gospodje nunci, plačeval bo sedaj pa zapeljani kmet. Pa še morda v zapor pride kak kmečki odbornik. Nunci se že znajo izmuzniti. , '¦¦.-.* Klerikalni poslanci so sovražniki našega kmeta. To je jstara resnica, ki se je pokazala sedaj zopet na Štajerskem. Dr,. Pioj je sklical 22* t., m, poslance iz kmečkih občin cele Štajerske na pogovor, ker je pomanjkanje krme veliko in državna, pomoč potrebna. Prišli so Nemci* Jce/.Je potreba-skupne akcije,.ali slov. klerikalnih poslancev ni bilo. Sovraštvo do Ploja in strankarsko strast stavljajo ti ljudje nad koristi svojih volilcev. Povsod! so jeffnaki ti »prijatelji kmeta«, DOPIS Iz tolminskega okraja. »Vinska trgatev« v Podbrdu. V nedeljo 17. t. m. smo trgali v romantičnem Podbrdu, sicer le pod Stravsovo streho, pa vendar ni bilo nič manj veselo in živahno kot pod sinjim južnim nebom. Mogočna trobojnica je kazala pot v vinograd. Oče župan so s svojim stai ešinstvom po posebnem ukazu veleli svojim občanom, naj pridejo, in prišli so vsi, ki so dobre volje. V svoji dobroti so nam dovolili oče župan, naj trgamo tudi zase, kolikor'1 se nam ljubi, samo naj se ne damo ujeti M strogih zastopnikov višje oblasti. Na ne-rodneže v tatinski obrti so prežali krvo-iočni biriči in čuvaji in gorje mu, ki je zapadel »Krvavi rihti«, čakale so ga težk; verige v zaduhli »špehkamri« pa suh kruh in vrč vode, ali pa je moral svojo nerodnost poplačati s »srebrnjaki«. To je bilo vrvenja v vinogradu! Tik vinograda pa je zabaval obilen srečolov podt -ške občane s sosedi ter je točil »Original-American-Automat« vino, staro in novo, in nudil pecivo in grozdje in razne stvari, same lepe in koristne vrlim občanom. Da ne govorimo o originalni tekmi v vrečah, o brivcu in njegovem milu, ki so ga tako siastno lizali raz lica — baje je bilo Gabrščekovo — in o drugih zabavah, omenimo le, da so si oče župan veselo mencali roke, češ: »Nekaj bo že za našo Ciril-Metodovo družbo«. Omenimo naj še, da se nekateri tukajšnji gospodje, kateri bi že radi svojega rodoljubnega in naprednega mišMenja morali stati v ospredju pri enakih prireditvah, iste žal niso deležitt! in to radi malenkostnega nesporazumljenja. • Upamo za gotovo, da isto izgine in da se v bodoče pri priliki snidemo na skupno delo za občo korist. ,. j„ 3 tem končujemo in kličemo vsem: Na veselo svidenje! Družba sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. Cirila in Metoda darovala pisarna g. dr. Levpuščeka v imenu g. dr. Ivo Šorlija KI. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani priporoča najtopleje blago, ki se prodaja v njeno korist. Kakor so se povsod na Slovenskem udomačile družbene vžigalice, tako naj se prikupi vse drugo blago. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima.v zalogi narodni kolek, računske listke in razne razglednice. Slovenci in Slovenke! Sezite pridno po tem blagu. S tem koristite družbi in. slovenski prosveti. Nabiralniki družbe sv. Cirila in Metoda — so lep vir družbenih dohodkov. Nekateri nabiralniki neso družbi vsako leto lepe zneske. Pobi se pa tudi nabiralnike, ki so v gostilnah in restavracijah, kamor zrhaja veliko ljudi — pa se v njih.le malo nabere. Vzrok, da se v teh nabiralnikih malo nabere, ni skopost. ali malomarnostmi občinstva, ampak drugi, namreč ta, da $>o& čiva nabiralnik navadno v.kaki zaprašeni omari. Oskrbnikom takih spečih nabiralnikov nasvetujemo, da jih pri raznih prilikah, ko je mnogo občinstva, malo pokažejo, ter tudi povedo, v kak namen, jih hranijo. Vspeh nabiralnikov bo potem gotovo večji. Domače vesti. Cenjenim naročnikom na znanje. — Da prihranimo čenj. naročnikom stroške za pošiljanje denarja in da jih obenem obvestimo, do kedaj je plačana naročnina, ;smo razposlali te dni položnice vsem o-nirn naročnikom, ki so z naročnino zaostali. Teh položnic naj se blagovole poslu-žiti in nakazati 'čimpreje zaostalo naročnino. — Pošiljanje denarja po. položnici.je zelo enostavno. Na srednji del položnice ?se napiše ime yj bivališče naročnika, in. to zadbstuje; 2u pošiljanje denarja po položnici se ne plača poštnine. ¦ Prosimo poročil iz vseh občin, kolikokrat sogg. tuiuci pridigali o volitvah. Ako je mogoče, naj se natančno ponove nekatere njihove besede. — Po volitvah so marsikje tudi hujskali v cerkvah proti posarničnikom ali.celim občina!!?!^ Prosimo vse take novice, ker utegnejo še prav priti. " a. Poroka. — Poročil se je g.' Jakob Ta v š, trgovec v Cerknem, z gospodično Frančiško Magajnetovo iz Čela. Naše čestitke! " Nov odvetnik v Trstu. — Te dni je bil vpisan v imenik odvetnikov v Trstu gosp. dr. Feliks Kovači č. Novi odvetnik odpre pisarno s I.. novembrom. Fkskuriral bo redno vsaki teden ob določenih dneh. v Sežano in Komen. Novi odvetnik je naš rojak iz Sv. Lucije. V laško listo veleposestva so hoteli laški klerikalci Imeti upisana tudi cerkvena posestva. O tem je bila dne 23. t. m. pri državni sodniji na Dunaju razprava. Kakor čujemo, je pritožba odklonjena. Knjigarna A. Oabršček naznanja, da ima doslej že nad 400 naročnikov na tuje liste; vseh iztisov oddaja okoli 700. Ve- f čiiio časopisov dobiva in oddaja še predno bi došli naravnost po pošti. Naročnina je ista kakor naravnost pri upravništvu. Opažamo pa, da še veliko naši h rojakov dobiva časopise po drugačni poti; Prosimo, naj se vsakdo obrne na našo knjigarno, kdor si hoče naročiti kak tuj list, zlasti: ilustrovani, modni, humoris-tični, strokovni, revije itd. — Ako so tujci jako zadovoljni s strogo solidno postrežbo n a š e knjigarne, zakaj naj bi naši rojaki tavali skozi tuja vrata? Opozarjamo na to okolnost, ker se bliža čas novih letnikov za veliko takih časopisov. »Corriere« — hujskač. — Vedel je povedati, da je bil neki u č i t e 1 ji š č n i k tisti, ki je strgal neki laški učenki Dantir-jev znak š prsi. — Ko je bilo pa v uredništvu poprašano, naj povedo ime kandidata, da bo za to kaznovan, so odgovorili, da imena ne vedo:, Po- njihovem mnenju pa je bil tisti na vsak način u č i-t e I j i š č n i k, ker je zavil iz Gosposke v Veturinsko ulico (kjer je učiteljišče). Torej vsakdo, ki pojde iz Gosposke .v Veturinsko, bo gotovo učiteljiščnik! — Ali so smešne »Corrierove« babnice! Gregorčičeva »Gorica« zmerja tržane, ker niso izvolili za poslanca klerikalca Fabjana. Gt. ori o liberalnem terorizmu, o ljudeh, katerim je strankarska strast nad koristmi slovenskega dela dežele in posameznih njenih delov (kako' natančno!), namigava na zle posledice takega ravnanja, ki ne morejo fzostati, potem pa zapreti: »To naj si dotični ljudje že danes zapomnijo«. »Dotični ljudje« sOj torej oni tržani, ki niso hoteli" voliti Gregorčičevega kandidata. »Gorica« se znaša potem na poseben način nad Ajdovci. Psuje in laja po stari navadi. Potem pa se zopet zakadi v tržane ter jirn očita, da so pokazali; da nimajo smisla za resno in vzajemno delo (vzajemno s Pajerjem, kaj ne, g. dr, Gregorčič?) v deželnem zboru. »Bomo videli, koliko bo Gabršček koristil trža-nom in kaj doseže za nje. Drugega ne rečemo«. • Vraga! Kdo se ne bo jezil! Tako lepo še je vse »uštimal« Gregorčič, da bi se moglo s kmečko okolico preglasiti tržane, JzyLljen^pa je »ta Gabršček«! Jezica je u--jme-vna in tako huda je. ta jezica, da jo ».Gorica« javno kaže. Precej zabave •je zbudila sobotna »Gorica« po naših trgih! Drugega ne rečemo. Visoka starost. — V starosti 92 let je umrl v Gorici g. A. Braunizer pl. Braun-tal, upokojeni dež. svetnik. Povišan. — Na mlade nunce, ki uganjajo' politične komedije po deželi, je nadškof hitro pozoren. Če le more, se skaže takemu rogoviležu naklonjenega pa ga poviša ali preloži v kako boljšo in lažjo faro, kjer nadaljujejo delo za krščanska načela in sveto katoliško reč. V Pod-gori na dobri in lahki fari vidimo Cirila Vugo, ki je svoj. čas divjal po gorah; v Biljah živi komodno sloveči Abram, ki je tudi skakal po gorah, v Gorico pa je spru,-" vil škof kaplana. Rejca za kateheta, Ko-;bala za stolnega vikarja, sedaj.pa je premeščen v Gorico za prefekta,malega se-nnenišča tudi Franc Lavrenčič, župni upra- vitejj v Škrbini, sloveči junak v poglavijh j-»lž temnili kotov«-klerikalne stranke«. -, Seveda, kdor je tako delal proti napred-njakom, kakor Lavrenčič, mora biti povišan. — Ce bi se upoštevali Kristusovi nauki, bi se moralo takega rnoža okarati in kaznovati, toda dandanašnji, ko nosi rimska cerkev na sebi. politični plašč, se po-višuje take maziljence! —- Politično rog0-viljenje priporoča dandanašnji duhovnike v škofiji, če je kje kateri miren, je slabo zapisan pri ordinarijatu. — Kako uplivi tako ravnanje na razsodne ljudi po deželi, si je lahko misliti. Pravijo: povsodi vidimo, kako se vero in cerkev zapostavlja za farovško politiko; kako se nunci ba-vijo le s politiko, vera in cerkev jim slu-žita skoro le v politične namene. Cerkve so politične shodnice. Vero in cerkev zapostavljajo in profanirajo tisti, ki bi ju morali dvigati. Potem pa kričijo -tožniki, da so naprednjaki proti veri in cerkvi ter da je vera v nevarnosti radi naprednja-kov. Proti taki cerkvi, kakoršno hočejo politikujoči nunci, pa smo res in bomo vedno. Ljudje bežijo iz t a k e cerkve in imajo prav. V c e r k v a h, k j e r s e p s u j e I .stene ljudi, ! a ž e, o p r a v I j a in «• b r e k u j e, n i m a m o kaj iskati! Bojkot zaradi volitev. — Reven Žagar je peljal vozič sadja v Log pod Predelom in prodajal pred cerkvijo, kakor je navada. — Ko ga je zagledal nune po maši, je prihrul nanj, začel ga zmerjati z liberalci, češ, vsi Žagarji so liberalci, brezverci, ker so volili vsi do zadnjega naprednjake, — in ga je zapodil iz Loga. Mož je moral iti!, ~T Naj napravi kazensko ovadbo! Tak nune ne zasluži drugega nego nekaj dni zapora in posta! Škandal! . O preskrbijenju vipavskih občin s pitno vodo zopet farna »Gorica«. Pravi, da odbor za preskrbljenje vipavskih občin, še ni dobil koncesije za 5 sekundnih litrov vode ter da razglasitev za goriško mesto velja tudi za občine. To pravi »Gorica«, ali pri komisijski razpravi lM. in 10. t. m. seje vršilo že opisano pogajanje za odstop vode iz Hublja izrecno le za goriško mesto. O kaki. akciji dež. odbora ali Berbučeve iznajdbe, odnosno odseka za preskrbo vode, izvoljenega v Dorn-bergu ni bilo ne sluha ne duha. Tudi komisija in goriški mestni očetje niso nič vedeli p tem. Iz tega se pač jasno, vidi, kako grdo farba »Gorica« vipavske občine naprej in naprej. Umrl je v goriški bolnišnici Alojzij Peršolja iz Kozane; ustaviti je hotel kravo Fr. Debenjaka, ko je bezljala po vasi. Ali ujel se je v vrv, katero je imela krava in s katero je hotel vstaviti kravo. Žival je bezljala ž njim po poti; pri tem je dobil Peršolja velike poškodbe, katerim je podlegel v goriški bolnišnici. Železniška zveza iz v Čedada v Italiji do Jesenic. — V Italiji se že dolgo časa bavijo z načrtom, kako zvezati Čedad s Soško dolino v Avstriji. Načrta sta dva: eden obsega črto do Kanala, drugi do Jesenic. Pred kratkim še se je poročalo, da je italijanski vladi na tem, da se zgradi v kratkem času edna ali druga črta. Sedaj pa prihajajo, poročila, da je italijanska vojaška oblast proti taki zvezi, da torej sedaj ni misliti na "njo. V goriškem mestnem svetu je protestiral v soboto v seji župan Bombig, katerega je pri ožji volitvi iz splošne kurije volil dr. Gregorčič z odprto; glasovnico. proti slovenskemu moškemu učiteljišču v Gorici ter zahteval, da se premesti do konca šolskega leta. Naznanil je resolucijo laških demokratov, da naj se prekrsti Se-meniško ulico v ulico Ferrer. Protestiral je proti temu vladni zastopnik grof Attetns ter zahteval prepis zapisnika o seji, da ga predloži namestništvu. Dež. odbor je razveljavil sklep mestnega sveta glede na parceliranje nekega zemljišča, katero je naprosilo društvo »Svoj dom«, mestni svet pa je sklenil pritožiti se na višjo instanco. V Podgori so odkrili v nedeljo nuil spomenik stotniku grofu Faverges 52. pešp., kateri je ob času vojne s Francozi 11. aprila 1809. z uadporočmkom L. Czer-gho in 50 vojaki preplava! Sočo, ki je bil" takrat narastla ter izpodbil v Podgori u-trdbo Francozov* v tistem časlu P« s0 f mogli napraviti most ter priti čez Sočo avstrijski vojaki. Za ta hrabri čia je dobil Faverges red Marije Terezije,. Slaviiosti se udeležili oddelki goriške posadke, Lputacija 52. pešp., namestnik, nadškof |er razni drugi dostojanstveniki, veterani tj podpora je bila v zastavah. — Sluv-L^t odkritja spomenika je imela vojaško- ¦emSki značaj. — Napis na spomeniku je ir0Jezičen. . »En naprednjak mani, en naprednjak iJ!iani«, je/kričalsi.ego^pa kuharica v^Kalu Kanalskem! fet ral^tjaibr je tekel lezi-* Ijjlt pomagala jej je neka žena. Kot dve Ipjci sta se obnašali. — Umrlo je dete ne-Ifeinu naprednjaku in ko je zvonilo, je bilQ liaKO veselje gospe kuharice, da je kričala :;en naprednjak* manj«/ —^akorTe vidi, ima strah pred naprednjaki. Naj poskrbijo y.ski naprednjaki, da jo bo vedno bolj itra|i; tako da jo nekega dne strah od-¦Bese iz Kala. Zopet dvokolo ukradeno. — V netijo okoli 7. ure zvečer je bilo ukradeno Trpinu Ivanu iz Podgore skoraj novo dvokolo »Speeial-Batjel« št. 20251. Deček, ki čuti vodo pod zemljo. — V Korminu so napravili interesantne poskuse z nekim dečkom po imenu Antonio Rosa iz Italije, ki čuti pod sabo vodo. Čuti to sam po sebi, deloma s pomočjo palčic. V večji družbi, v kateri sta bila tudi zdravnika dr. Benardelli in Marchesini, ji' na dvorišču barona Locatellija konštatiral vodo rekel, da je v globočiiii.3.? m. Res je bil tam nekdaj vodnjak, globok 30 m. Tudi na dveh Krajih je konštatiral vodo pod zemljo ter naznanil globočiuo. Kako čuti vodo, tega sam- ne more prav povedati. Pravi, da ga nekaj pretrese, globočino pa čuti po palčici. Poizkušnje nadaljujejo. Deček Rosa je star 16 let. Izpred sodnije. -— 49 letni Alojzij Pavšič, oče 0 otrok, iz Ločnika, je bil poklican pred sodnike, ker je dne 20. junija t. I. ustrelil na mladeniča Markočiča, kateri je potem umrl vsled zastrupljanja krvi. Pavšič je rekel, da je ustrelil zato, da bi oplašil mladeniče, ki so kričali. V njegovi krčmi sta se sporekla radi narodnosti rjmjki Markočič in neki Fr. Marega ier neki Mrak in Taljanut. Potem so razgrajali zunaj, tolkli po vratih ter razbijali šipe. Pavšič je poslal po redarje pa jih ni bilo. Ker ni bilo miru je šel po puško ter ustrelil, da bi jih pomiril. Zaslišanih je bilo več prič. Pavšič je obsojen na 2 tedna strogega zapora. Nevarnega cigana so aretirali blizu Voloske. Piše se Karis ter je osumljen raznih ulomov v Gorici. Pripeljali so ga v goriške zapore. Padel je pri delu na polju 75 letni Tomaž Torkar iz Podbrda. Padel je tako nesrečno, da je obležal ter so ga morali prenesti domov. Pozneje so ga prepeljali v goriško bolnišnico. Na novo opremljena soba s prostim vhodom se odda v najem takoj. — Natančneje se izve v ulici sv. Ivana št. 7. §©ko'sk' cestnik- Za »Črniškega Sokola« sta darovala 8K. Martin Černetič in Miroslav Leban po 10 K. Društvo jima izreka tem potom najsrčnejšo zahvalo. TrgGvxkoobrtfiB in ptpiifhrslte vesti. Pričetek šolskega leta na obtrno-na-daljevalni šoli v Solkanu. Vpisovanje bo-. n'*Ju, reforma davka na poslopja, poobla-»tilni zakon za trg. pogodbe, reforma ka- urar c. kr. državne železnice GORICA Gosposka ulica štev. 25. R tč m a rji pozor! Vsak hi lahko prisluži denar broz truda, nko si nakupi godbenl nv-temat. Isti igra za 10 vin. vnvnotako, kakor 12 godcev. Plačuje so na obroke. Vsak, kdor kupi avtomat, m mu istega postavi franke na dom. — Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za krojače, čevljarje in vso druge obrti. Si* stemi: Ringscliiff, Singer Favorit, Ju ukor, ltuh jtd. Cene od U8.kron naprej. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi RaStelJa •» I TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. j Najceneje ktipoval&če ilraberikega In drtbnega blag* ter tkaoli, preje Ifl »Kij. POTREBŠČINE . za pitarnice, kadilce in popotnike Nejbolj&e Sivanke *r Šivalne stroje. POTREBŠČINE za kiojafa in Sovlfath. ftvetfiijtec — Božu! fencl. — MrSii* knjižice. tišna obuvala za vse letno čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroinjarje, prodajalce po sejmih in trgib ter na delali- » ^ " Razne vesti. Osrednja zveza slovanskih časnikarjev o »veleizdajni&kem« procesu v Zagrebu...— Odbor osrednje zveze je razpravljal v posebni seji pod predsedstvom J os. Holečka o zagrebškem procesu ter njega pomenu za razvoj slovanske misli in zavesti. Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici reglslrovana zadrug-a z neomejenim jamstvom. Načclstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge.v Gorici« 1« • j"h ™| na prcmciijona in dne 41. decembra 100\ v zadružni register vpisana pravila, pn "kupni ioji dne 30. decembra jMOTi. sklenilo za leto lHOtf. ta-le nac.n poslovanja: Dnje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po • •i kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obratovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izpo8ojova'ca- določi tudi na 10 ali več let. . Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradmno Vi% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilno vloge. v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'/«*, večjo, stalno naloženo pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« iii »Primorce-«. ¦ Nova pravila fo se razposlala vs m članom; če jih pa po pomoti ni kdo do-bil, naj se oglasi v zadružnoni uradu v »Trgovskem domu*. Načelstvo in nadzorstvo. naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem preselil svoj zobozdrauniški atelje na 1 ekališčG iosipa ierdi štev. 37. Ordinira vsak dan od 9. ure zj. do 5. ure pop. Dr. luan Cržen. Čevljarska delavnica Zlata jai za naše gostilničarje in restavraterje so priljubljeni Orkestrijoni Lahko navijanje. ------Igra kakoršenkoli komad točno in lepo. zzzz Najugodnejši plačilni pogoji Zastopstvo za Primorsko Rajmund Kren -Gorica Gorica, Tekali**! Josipa Verdi štv 25 (nasproti ljudskemu urtu) ima veliko zalogo moških, ženskih in otroških čevljev iz chevrenux, bscaria, lakaslih in amerikanskih. Za sedanjo sezono ima na razpolago lepe suknene čevlje po takih cenah, da se n^ boji nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna popravila. VABILO ul|e& Teatro. it Goriška ljudska posojilnica'1 vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiši, Gosposka ulica it. 7, t. nadstr.) — Taloffon it. 79. RaSan postno hranilnice Štev. 837.315. Ns občnem zboru dne 30. maja 1909. se je določilo: Hranilna vlogo še obrestujejo po 478#. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica eama. Hranilne vloge se sprejemajo od vaakogrsr. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na .vat*, ščino ali zastave in na menjice po 6 %. ., Glavni deleži ee obrestujejo koncem leta 190& s Q%. . Stanje 31. dec. 1908.: Zadružnikov 1904 z deleži v znesku 89.362 kron. —Hranilne vloge: 1,727.304*70. Posojila: 1,693.201-—. — Reservni zaklad: 90.230-05 — Vrednost hiš: 111-755-23. i k izreflRemu ottCnemu zftoru , Vinarskep društfa v Gorjancem", ki bo v občinskem uradu dne 7. nouembra t. 1. ob 1i. uri predp. Dnevni red: 1. Razpust društva. 2. Slučajnosti. V Gorjanskem, dne 24. oktobra 1909. OiHSOIi. Na izvoznem trati. Traberjev muzej odprt od 8. zjutraj do 9. ure zvečer. D petek popoldne od Z. naprej je razstava odprta le za žet)sl{«. Predavanja se vršijo ob 10. uri dop. in 0h 2, 4, 6 in 8 zvečer. Vstopnina 40 vin., za vojake 20 vin. Ivan Kravos na Komu št II. BiRitft na Komu št. || sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalj« ima v Ziilojjj različne konjske p o t r i) h- šf;ine, potovalne potrebščino kakor: kov- fcege, torbice, denarnice, listnice ____^ itd. — Izvršuje in sprejma v SS~|^ pr pravo različne koleseljne in \ElStH i.....' ' = očijek. ===== Popraoila se izuršujejo točno. ,liW» Gene zmerne, -i^g Hiša v Grahovem na lepem prostoru, dvonadstropna, z 8 sobami, pripravna za vsako obrt se odda v najem takoj ali pa Pozor! Slovensko podjetje! Pozor Slavnemu občinstvu se priporoča dne II. febr. 1908., na nova otvorjeaa velita laifaBnma trgovina Franc Souvan sin. v stari Safivanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22 v Ljubljani. Srebrna svetinja na svetovni razstavi v Parizu I. 1000. Srebrna svetinja na dunajski razstavi 1902 t t t 1 % 1 '1 11 A t t A t * t t t, t A. ! GORICA. GORICA, ff Narodno podjetje 1 Hotel „Pri Zlatem Jelenu" 1 V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. ^1 Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob JU za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni, salon s te- B raso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. W Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi W m pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in punligamsko JU pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo. skrbna ¦ in .točna. - r M SUKNA in modno blago za obleke priporoča lir m a tel Kocjan 'JKKSS Tvorniške cene; na Češkem - Vzorci franko. c\^e Fritz Schulz ml. akc. dražba v Eger iu na Lipskera, Glanzine daje najlepše perilo. -"WJ§ Denar prihrani kdor kupi izgolovljeno pohištvo pri Ant. Breščak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) kateri ima f zalogi najbogatejšo izbero poaižtva vseh slogov za mft stan, priprostega in naj- flnejega izdelka. Daje tudi na obroke. I La&tfta d~*avnica t za tapecirano pohištvo. Cone brez konkurence. Različno pohištvo m m\%m podobe na šipe in platno, ogledala žima in platno.