Studenčič:
Kravar.
i.
|6|lU je vroč popoldan o počitnicah. Vaščani so se ^¦^ razšli na delo, eni na njivo, drugi v seno. Še celo vaški bosopetci, ki so se valjali najrajši v prahu sredi vasi, so jo popihali k potoku pod vasjo. Glej jih, kako ie veselo skačejo čez strugo in pehajo drug drugega v vodo! — Sam sem doma. Sedel sem pod domačo Hpo, da čitam. Toda nc ugaja mi ta nena-vadna tišma, začne sc mi zdehati. Da se nekoliko razvedrim, vzamem palico in hajd iz vasil
Ktenem proti smrekovemu gozdu, kjer sem pre-živel nekdaj toliko veselih ur. Imenujem ga le senčnati r a j, ker se počutim v njem kakor mogočen kralj na prestolu. Toda Bog vedi, kaj je to — danes ne najdem ondi zaželjenega razvedrila. Žene me na-prej, naprej iz gozda po solncu. Opletajo sc mi ok&H nog brinovi grmovi, pa korakam nezadovoljen sam s
Leto 29                    ANGELČLK                 Stran 109
seboj mimo njih. »Da bi bilo že vcndar konec teh nad-ležnih bodačev!« mrmram sam pri scbi in pospešim še bolj korake, Hvala Bogu, zdaj sem na obsežnem travniku!
n.
Res, lep travnik tol Po sredi se vije majhen potok, semintja raste kaka smreka. Pod eno sedi kravar in poganjič, okoli se pa pasejo krave in voli. Kravar pojc:
vDidl,  didl.   daLko,
Čedoifc jezdi mačko,
poganjič kozico
doli pod gorico.«
)>Ka; ne, vi studiosus, da znam lcpo peti!« me ogovori kravar, ko me zagleda.
>Da, res lcpo pojete! Prosim, če bi jo hoteli šc enkrat zapeti!«
O, to pa to,« de kravar in zažene zopet svoj: didl, didl dačko.                                   ,
"Kje stc se pa naučili tako lepo peti?« ga nago-vorira.
¦>Na svetu se vse dobi,« mi odvrne. »AJi ste že čuli, da imajo v Kraaju vsi vojaki lesenc sablje, samo obrst da ima bukovo, k-a-a? No vidite, na svctu se vse dobi in na svetu se vse zgodi. Ali verujete, da je bil ta kravar, ki scdi tukaj pod smreko, cnkrat tudi študent?«
»Da, saj stc mi prcj zatrdili, da sc na svetu vse zgodi, zakaj se ne bi tudi to? Seveda pa le, Če so vaše besede resnične!« — »Resničnc, vprasate? Oh, pa še tako resnične! Kakor sv. pismo, rečem vatn, kakor sv. ptsmo resnične!« Pa potegne iz levega žepa steldeničko in začne piti.
Stran_HL_             ANGELČEK                  Leto 29
Bil je vsekajtor čuden človek, ia kravar. N« kuštrasti glavi mu je čepel širokokraien klobuk, kakor Krpanu. Vendar bi si upal trditi, da je imel Krpan primemejšega kakor ta kravar. Prav bi imenoval njegov klobuk vse kaj drugega kakor človeško po-krivalo. Tak je bil kakor mala rcta. Tudi je bilo na videz to njegovo pokrivalo iz iste tvarinc kakor obrstova sablja v Kranju. Čez in čez je bil prevlečen z mastno tvarino, da bi bil človek res sodil: iz trhlega bukovega lcsa je. Vsa druga njegova obleka je bila tudi taka, da ne najdem reči, s katero bi jo primeril. Tak je bil, da bi se ga človek ustrašil, kjerkoli bi ga srecal.
»Če me hočete poslušati, pa vara povem o svo-jem življenju«, reče zamišljen in potegne še enkrat iz zelenke.
>Prav rad,« mu odvrnem in scdem kraj njega na parobek.
m.
»Ni mi prijetno,« nadaljuje kravar, »spominjati se svoje mladosti, toda povem vam samo zato, da vam bo moja mladost zgled in opomin, kako se mora mlad človek varovati, da ne zaide in ne postane ne-srečen za vse svoje življenje, kakor sem jaz.«
»Ko sem bil star osem let, sem imel živo samo šc raater. Očc in dve sestri so mi bili pa že umrli, ko sem bil star eno leto. To mi je pripovedovala mati, ko sem posedal zvečer pri nji v kuhinji, in je kuhala večerjo. Večkrat sva se iokala oba z.3. umrlim očetom in liubima sestrama, Mati je imela majhno posestvo: nekaj njiv, en travnik in dve kravici. Pomagal setn ji pri delu, kolikor sem pač mogel, in zadovoljno sva živela, Nad vse me je imela rada moja mati. Pa tudi jaz njo. Želela je, da bi se izšolal in si tako olajšal
Leto 29                  ANGELČEK_________Straa 111
življenje. 0 tem e izpregovorila tudi z domačim go-spodom župnikom, ki jo je še bolj potrdil v. njeni želji, češ, da sem res nadarjen, in da lahko z mirno vestjo pričakuje, da bo kdaj kaj pošienega iz mene, če bom ostal le pametcn. Prihodnjo jesen sem res prišel v ljubljanske šole. Gospod župnik mi je preskrbel hra-no, mati so mi pa plačevali stanovanje. Pridno scm se učil in napredoval v znanju in tudi v modrosti. Nestrpno sem pričakoval vsako leto počitnic, da sera mogel zopet bivati pri ljubi materi in pri skrbnem gospodu župniku. Oh, kako veselje je imel sivi star-ček z menoj, ko sem mu prinašal vsako leto tako lepa izpričevala iz šole! Moral sem ga obiskati vsaj enkrat vsak dan. Večkrat mi je priletelo tudi kaj v žep, da sem imel za priljubljene mi knjige, ki so bile raoje največje veselje.
Leto je potekalo za letom, in jaz sem stopal v šolah od stopinje do stopinje, >išje, vedno višjc, Bil sem že v četrti šoli, Učil sera se tudi to leto pridno in sc malo brigal za neumnosti drugih. Večkrat mi j© pa priletela od lovarišev na uho beseda »pustež«. Toda malo sera se zmenil za njo.  Hodil sem naprej svojo pot.
Nekoč so me pa vendar premotiH, in sem šcl z njimi v gostilno. Tam smo piJi in kadili pozno v noč. Potem se je to večkrat ponavljalo. Zdelo se mi je sicer grdo in grešno, popivati po gostilnah, toda po-lagoma sem se privadil. Pohaial sem potem redno po zakajenih krčmah. Denaria sem tudi imel za po-trebo, saj sem zaslužil s poučevanjem toliko, da mi je vedno zadostovalo, in še celo drugim sem posojeval.
Proti koncu šolskega leta se mi je pa pripetilo nekaj nerodnega. BUo je z nami tudi nekaj tujih di-jakov. Ko sem čutil v glavi vročino, sem se začel prepirati ž njimi. Končno je prikipcl prepir tako da-
Stran 112_________ANGELČEK__________Leto 29
]eč, da smo se začeli celo pretcpati. V hudi jezi sem nekoga udaril tako močno, da se mu je pocedila iz ust kri, in par zob sem mu tudi izbil...
Minilo je kmalu potera šolsko leto, in jaz nisem dobil samo sramotnega izpričevala, ampak tudi pri-merno odhodnico, kjer je bilo zapisano, da se »taki* dijaki ne sprejmejo več«, Oh, kaj pa sedaj) To mi je bučalo po glavi, in kakor obseden sem letal semint'a. Več me ne sprejmejo! S potrtim srcem sem odšel do-mov. Kako bo žalostna Ijuba mati, ko bo zvedcla to žalostno novicoi Kaj pa poreče dobri gospod župnik?
Ko scm prisel domov, scm dobil svojo itiater bolno. Nekoliko dni ji nisem nič povedal. Ko iue jc pa vprašala, kako sem kaj dovršil, sem ji moral pri-znati svojc žalostno stanje. Oh, kako se je prcstrašila, dobra tnati! Odslej ni mogla več govoriti. Čez nekaj dni je zatisnila oči. Očital sem sl, da sem \o spravil jaz pod zemlio, in postajal sem še bolj otožen, Nič vec nisera mogel ne delati, ne jesti. Potikal sem sc, klatil 6ko\\t toda nikjcr nisem mogel najti miru. Poizkusil sem sicer večkrat, da dobim kako primerno službo, toda ni se rai posrečilo. Začel sem strastno piti in postajal setn vedno nesposobnejši za vsako delo. Sedaj moraffl pa pasti kravc. Ej, to Žganjče mi ^e pa še vedno dobcr prijate];, kcr m\ gasi žejo in tolaži nemirno srce! Pa tudi žganjče rai ne ugasi žeje in ne umiri pekoče vesti, Prcvara, prevara je to!«
Ncsrečni človek! Koliko upov je podrl sebi in drugim z lahkomiselnim življenjem! Kako bo dajal račun pred Bogom o deseierih talentih, ki jih >e prcjel, pa zapravil? —
O tem sem razmišljal, ko scm se otožen po-slovil od njega.