MED TEORIJO IN PRAKSO
Uganke nekoč in danes ter njihova 
raba v predšolskem obdobju
Barbara Bednjički Rošer, vzgojiteljica, Vrtec Ivana Glinška Maribor
V predšolskem obdobju so otroci igrivi, radovedni, polni domišljije in nenehno v iskanju 
novih izzivov, ki jih uganke ponujajo v obliki miselno-govornih iger. Otrokom uganke uga-
jajo, saj odsevajo domiselnost in čut za opazovanje. S svojo odprtostjo in igrivostjo jih moti-
virajo, popestrijo jezikovne dejavnosti, širijo obzorja in bistrijo um. Tudi sodobna družba od 
posameznika zahteva zmožnost dekodiranja različnih izraznih sredstev, zato je uporaba 
ugank v otrokovi predbralni in predpisalni dobi pomemben doprinos in spodbuda razvija-
nju miselnih procesov, razumevanju simbolike in prenesenega besednega pomena.
Navadno so kratke, Kaj imamo tako dolgo, Vprašanje kaj, le kaj je to?
nalašč zavozlane, dokler iščemo, Ti pesmica zastavi.
vesel je, kdor kakšno kadar pa najdemo, nimamo? Prisluhni ji, preberi jo,
res težko ugane. (Vodnik, 1952) povej odgovor pravi!
(Štefan, 2006) (Sokolov, 2012)
se kot pesniška vrsta umeščajo v mladinsko knji-
ževnost. Skozi zgodovino so se uganke spreminja-
le, najbolj priljubljene in cenjene so bile v 17. in 18. 
stoletju. Še danes pa se pojavljajo v različnih obli-
kah,5 poznamo številne definicije. Slovar sloven-
skega knjižnega jezika (2014) uganke opredeljuje 
kot kratka besedila za razvedrilo, zabavo, ki duho-
vito opisujejo stvari, ki jih je treba uganiti. Sesta-
vljene so iz dveh delov ‒ igrivega, metaforičnega 
opisa ali podobe,6 ki ga pove/prebere zastavljalec, 
in odgovora,7 do katerega s premislekom in domi-
selnostjo pridejo uganjevalci. Uganjevanje je lahko 
uspešno ali neuspešno oz. pred pravilnim odgovo-
rom je lahko niz napačnih, zato med otroki v vrtcu 
vzpostavljajo tekmovalno vzdušje, spodbujajo ko-
munikacijo in so tako razvedrilne kot tudi poučne.
Kaj je belo, ko je umazano? 
(albat)
V vrtcu so uganke odlično izhodišče za miselno ak-
tivacijo otrok in razvijanje številnih sposobnosti, kar Kuhano pa pečeno ‒ pa še pes ne je.
potrjujejo tudi sodobna dognanja nevroznanosti1 (isabolk irp alipš)
(Rajović 2016, 21). V njih se literatura kot umetnost Kaj se bolje vidi ponoči kot podnevi?
prepleta s praktičnimi, poučnimi nameni v verzifi- (čul)
cirani ali prozni obliki, zato jih Kmecl (1996) uvršča 
med kratke2 didaktične književne vrste, ki z nepri- Kdo ima v šoli najbolj trdo glavo?
čakovano izbiro besed, pomenskimi prenosi in ne- (jlebež)
navadno perspektivo bogatijo naše znanje. Veljajo 
za enega najstarejših žanrov v folklorni tradiciji,3 Kdo svojo hišo vedno s seboj nosi?
saj prvi domnevni zapis4 sega 3100 let pr. n. št. V (žlop)
sodobnem času prevladujejo avtorske uganke, ki 
1 Obdobje do sedmega leta starosti je najdragocenejše, saj se v tem času razvije več kot 70 odstotkov sinaps, od katerih so odvisne intelektualne zmožnosti posame-
znika. Program učenja NTC, ki povezuje nevroznanost in pedagogiko, razvoj funkcionalnega razmišljanja spodbuja z ugankami, ugankarskimi zgodbami in vprašanji.
2 H kratkim (gnomičnim) poučnim književnim vrstam (Kmecl 1996) prištevamo tudi pregovore, maksime, sentence, aforizme in basni.
58 3 V okviru slovstvene folklore ima uganka dolgo tradicijo in pomembno družbeno vlogo (Indija, antična Grčija, stari Egipt …), v slovenskem prostoru pa se najpogosteje 
pojavljata prava uganka, ki ima natančno določeno strukturo in šaljivo vprašanje, pri katerem je v ospredju funkcija šaljenja, humornosti in zabave. Ljudske uganke so 
del folklornega repertoarja nesnovne kulturne dediščine. 
4 Sumerska uganka https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/1413/1171 (dostop, 3. 4. 2020)
5 Miselna uganka, besedna uganka – logogrif, številska uganka – aritmogrif, slikovna uganka – rebus …
6 Metaforični opis je lahko v trdilni ali vprašalni obliki in vsebuje metaforično misel.
Didakta
Zmeraj gre, pa 
nikamor ne pride. Že v slovenskih ljudskih ugankah so misli zakri-
(aru) te s prispodobami, posamezne so tudi pesniško 
Kdo ima iz samih oblikovane, kar jih dviguje nad vsakdanji govor. 
šivank suknjo? Prvi zbiratelj, zapisovalec ljudskih ugank in avtor 
(žej) prve slovenske definicije uganke12 je bil v obdo-
bju razsvetljenstva jezikoslovec Marko Pohlin, ki 
Če nima, je kregan, je leta 1788 izdal knjižico Kratkočasne uganke 
če ima, je tepen. inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa. 
(hero) Ljudske uganke so zapisovali in jih pesniško pre-
oblikovali tudi Valentin Vodnik,13 Janez Trdina, 
Fran Erjavec, Vinko Möderndorfer, Josip Stritar …
Uganke skozi čas Črke jem,
Na Slovenskem nekoč pogoste prave folklorne deslih, kaj je črka navem,
uganke8 (Babič 2019) so se z družbenim in tehno- v bukvah noč in dan tičim,
al vonder se iz njeh neč nanaučim.
loškim razvojem v zadnjih letih precej spremenile (M. Pohlin, 1788: 18‒19)
in izginjajo, saj so bile tematsko povezane s kmeč- (jlom inžijnk)
kim življenjem in kmečkimi predmeti,9 ki niso več 
del našega vsakdanjika. Spremembe so razumlji- Brez vust govorim,
ve, saj so metafore v ugankah vezane na kulturni nezastopnim molčim.
kontekst, zato se ohranjajo predvsem tiste, ki so (V. Vodnik, 1796:14 12)
povezane s tematskim svetom otrok (šola, hrana, 
živali …). V rabi pa ostajajo šaljiva vprašanja10 oz. Učiteljica se učila ni,
folklorne preduganke, ki si jih zastavljajo otroci in vendar starost in mladost uči.
(J. Stritar)
med četrtim in sedmim letom in imajo neskonč-
no različic. K ugankam jih uvrščamo zaradi njiho- Črno na belem,
ve dvodelne oblike (vprašanje – odgovor). V njih med platno zajeto,
je poudarjen nonsens/nesmisel, ki vedno izzove mrtvo je, a vendar
smeh otrok. Preduganke so povezane z resnič- seznanja te s svetom.
no lastnostjo predmeta, najpogostejša  povezava (M. Klopčič)
so barve, ki jih otroci konceptualno povezujejo z 
osnovnimi čustvi.11 Zaprta molčim,
odprta učim,
odkrivam skrivnost,
lepoto, modrost.
(V. T. Arhar)
Zakaj ima mlinar bel slamnik?
– Da ga nosi. Bela njiva ‒ pa ni ajda,
črno seme ‒ pa ni mak;
Kakšen zob ima muha, ki se sveti? kdor to seme rad prebira,
– Zlat. bo morda še učenjak.
(Č. Šinkovec)
Zakaj ima star konj slabe zobe?
– Da grize z njimi. Liste ima, čeprav ni drevo,
ki bi v njem gnezdile ptice.
Kaj gre ven oranžno, not pa belo? Zato pa tam stran za stranjo
– Pomaranča v snežnem metežu. gnezdijo črke, zložene v vrstice.
(N. Grafenauer)
Kaj je rdeče in se vozi gor 
in dol v dvigalu? Če je zaprta,
– Paradižnik. polico krasi,
toda odprta
Zakaj so sloni sivi? srce bogati.
‒ Da jih lahko vidiš med borovnicami. (B. Žužek)
Kaj leti po zraku in je zeleno? Pravkar jo listaš,
– Muha, ki ji je slabo. uganke ugibaš;
ob njenih vsebinah
Zakaj ima klovn zelene naramnice? pamet razgibaš.
‒ Da mu hlače dol ne padejo. (Z. Majhen)
7 Odgovor je eno- ali večbesedni.
8 Babič (2014, 2019) izhaja iz tipologije folklornih ugank Annikke Kaivola-Bregenhøj (2001): prave uganke, šaljiva vprašanja, modra vprašanja, sestavljanke, vizualne 
uganke, parodične uganke in knjižne uganke.
9 http://www.folklore.ee/Slovenianriddles/tyybid (dostop, 4. 4. 2020)
10 Šaljiva vprašanja so tudi del vsakdanjika odraslih. Namenjena so zabavi, smešenju drugih in ne preverjajo miselnih spretnosti, zato je uganjevanje drugotnega 59
pomena. Metaforično tematizirajo prepovedane teme – stereotipe, predsodke, rasizem, agresijo in delujejo kot katalizator družbenih frustracij (Babič 2019). Zelo 
razširjena so vprašanja o blondinkah, policajih, ženskah ‒ moških …
11 Osnovna (temeljna) čustva (Kovačev 1993, 1994) ‒ veselje, strah, žalost, jeza in ljubezen so v simbolični strukturi barv globoko zakoreninjena v tradiciji posameznih kultur.
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Uganke danes men besed), se seznanjamo s kanonom mladinske 
Uganke danes uvrščamo v poezijo, ki je del književ- književnosti in s tem uresničujemo izobraževalne 
nosti, (večinoma) pisan v verzih, ima ritem in pogosto cilje. Z recepcijsko sposobnostjo kot funkcionalnim 
tudi rimo. Kot literarna vrsta so prezrte, saj literarno- ciljem uganke spodbujajo razmišljanje (logično mi-
teoretično o njih ni veliko zapisanega. Z izbiro besedi- šljenje, sklepanje, abstraktno mišljenje …), usmerjajo 
šča, tropov in figur besede v ugankah zakrijejo pravo in širijo pozornost, ustvarjajo domišljijske predstave, 
misel v kratko pesniško obliko (verz ali kitico). Snov- z njimi oblikujemo individualni besedilni pomen. Or-
no-tematsko niso omejene, vendar se navezujejo na ganiziran bralni dogodek vključuje tudi vzgojne ci-
otrokov izkušenjski svet (uganke o živalih, uganke o lje, saj je srečanje s književnostjo prijetno doživetje, z 
predmetih, uganke o naravi, uganke o hrani, ugan- ugankami razvijamo »mnogopismenosti« (Bednjički 
ke o poklicih, uganke o prevoznih sredstvih, uganke Rošer 2017), medkulturno zmožnost in spoštljivo ko-
o abecedi, uganke o pojmih …), oblikovno15 so naj- munikacijo (Bednjički Rošer 2019).
pogostejše krajše uganke (dvo- do štirivrstičnice) v 
vprašalni ali trdilni obliki, rešitve oz. pravilni odgovori Za konec: primer ugankarske ure v vrtcu
so ilustrativni ali zapisani z besedo pod uganko, na Ugankarske bralne dogodke oz. ugankarske urice 
zadnjih straneh knjige, v besedilu uganke same … oblikujemo raznoliko. Uganke beremo in otroci z 
Danes priljubljene avtorske uganke so kot pesniška dvigom rok podajajo odgovore. Nadaljujemo z za-
vrsta zablestele z Župančičem (Petkovšek 1978, 139), stavljanjem ugank in otroci morajo odgovor (rešitev) 
k imenitnim sodobnim literarnim ugankarjem pa glasovno oponašati.
prištevamo Nika Grafenauerja, Anjo Štefan, Andre-
ja Rozmana Rozo, Zvezdano Majhen, Natašo Konc 
Lorenzutti, Cvetko Sokolov, Miro Voglar idr. Uganke Rada prede, rada spi,
sladko mleko ji diši,
so nepogrešljive v sodobnih knjižnih antologijah in če se pes podi za njo,
periodičnih izdajah16 za otroke, ki strukturo in potek hitro spleza na drevo.
usvojijo do petega leta in v tem obdobju začnejo se- (A. Štefan, akčam)
stavljati svoje uganke.
Črtasta srajčka
Pomen ugank v predšolskem obdobju in drobcena krila ‒
Uganke, pri katerih otroci uživajo v reševanju, v njih v lončke iz voska
zbujajo doživljanje lepega, sproščajo s šaljivostjo, bo med natočila.
opozarjajo na tisto, česar sami ne bi opazili, prikazu- (A. Štefan, alebeč)
jejo stvari, ki prispevajo k oblikovanju novih pojmov, Bela brada, dva rogá,
in širijo dojemanje, doživljanje poezije (Voglar 1976). na kmetiji je doma,
mnogo manj kot krava zrase, 
pa čeprav ves dan se pase.
(A. Štefan, azok)
Sledijo uganke, katerih odgovor morajo otroci gi-
balno ponazoriti.
Dolga in prožna
brez nog se premika,
vedno je tiho,
le včasih zasika.
(A. Štefan, ačak)
Na štirih kolesih drvi po cestah, 
V predšolskem obdobju po ugankah posegamo za kot bi peruti imel na nogah. Daljave 
razvedrilo in zabavo, hkrati pa vzgojitelji organizi- požira, ovinke hlasta in z repkom 
ramo bralne dogodke17 ‒ ugankarske urice, ki ob iz dima za sabo mahlja.
upoštevanju predznanja otrok spodbujajo tekmo- (N. Grafenauer, otva)
valnost in sodelovanje, omogočajo učinkovito vo- Dolgouhec
denje skupine/oddelka ter zagotavljajo napredek potepuhec
otrok18 in doseganje ciljev književne vzgoje v vrtcu. venomer skaklja
Z ugankami subjektivno literarnoestetsko doživetje sem in tja
ob branju razvijamo v razumevanje, širimo besedni sem in tja.
zaklad, spoznavamo formalne značilnosti uganke (M. Voglar, cejaz)
(ritem, rima …), usvajamo metaforiko (prenesen po-
60
12 Marko Pohlin, 1788, stran 4: http://nl.ijs.si/imp/nuk/dl/NUK_13057-1788.html (dostop 9. 4. 2020)
13 Valentin Vodnik je uganke objavljal v Veliki Pratiki od leta 1796, nato v Mali pratiki.
14 Uganka je objavljena v Veliki pratiki leta 1796 na strani 12. http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EUW8JRS8/eeee7c35-5348-4cd9-a073-f201a80c6edd/PDF (dostop 9. 4. 2020)
15 Daljše uganke na dolgo (z veliko več besedami) opisujejo iskano stvar, so prave besedne umetnije pesemske oblike. Primer: Tu me mama odloži, / preden v službo odhiti, / sem sem 
se prišel igrat, / očka pride me iskat, / tukaj rišem, pojem, jem, / na sprehod z vrstniki grem, / ko po spanju se zbudim, / očka se razveselim (C. Sokolov, 2014, vrtec).
Didakta
Nadaljujemo z izbranimi ugankami, na katere Na mizo razporedimo slike in ugibanje nadaljuje-
morajo otroci odgovor oz. prepoznani predmet mo, otroci odgovor na uganko poiščejo med raz-
poiskati v igralnici (med igračami …). porejenimi slikami.
Tepejo in brcajo jo vsi, Z njimi zidaš in gradiš,
ki jo imajo radi, hiške, stolpe narediš,
ona pa veselo z njimi zlagaš jih na velik kup,
skače po livadi. ko podereš ‒ kakšen hrup!
(A. Leskovec, ekcok)
(A. Rozman Roza, agož)
Kaj si obuješ, Čevljev nikdar ne obuje, 
ko hodiš po hiši, saj celo brez nog potuje, 
da noge so tople, z repom prav veselo miga 
korak se ne sliši? in po vodi naglo šviga.
(L. Beltram, abir)
(A. Štefan, etapoc)
Hruška je, ki bere z ust, Iz globokega ješ juho,
ni pa za v usta, zato nikoli s plitvega meso in riž, 
pod zobmi ne hrusta. majhen je pa za sladico,
V roké jo jemljemo, ki na koncu jo dobiš.
da govori in poje, (C. Sokolov, kinžork)
a včasih nadležno hrešči 
kar po svoje. Ugankarske urice lahko popestrimo s petjem. Pri-
(N. Grafenauer, noforkim) pravimo uganke, na katere bodo otroci odgovor 
lahko zapeli s pesmimi, ki jih poznajo in jih radi 
prepevajo.
Ugibanje nadaljujemo z risanjem. Otroci odgovor 
upodobijo z barvicami, voščenkami ali kredami.
Štirje rožički,
ves je od sline,
s hišo na hrbtu
Okrogel je, zelo lahak, po travniku rine.
če pihneš vanj, se dvigne v zrak, (A. Štefan, žlop)
če se dotakne tal, odskoči, M. Voglar: Polžek
če stisneš ga, pa revež poči.
(Mira Voglar, nolab) Kdo na celem širnem polju 
ima najlepša krila?
Ko sonce gre spat Tanjša so kot cvetni listič,
in mrak vse zagrne, nežnejša kot svila.
prižgo naenkrat (A. Štefan, jlutem)
se lučke srebrne. J. Bitenc: Metuljček cekinček
(T. Dobravc, edzevz)
Zelena gospa
Pod razprtim je v mlaki doma.
lahko greš Večkrat zakvaka,
kljub deževju še rajši reglja.
v vrtec peš. (V.T. Arhar, abaž)
(Z. Majhen, kinžed) R. Kranjčan: Tri majhne žabice
61
16 Periodične izdaje za otroke so Cicido, Ciciban, Zmajček …
17 Bralni dogodek v vrtcu poteka po korakih komunikacijskega modela poučevanja književnosti (Jamnik 2003, Kordigel in Jamnik 1999).
18 Pospešen napredek otrok v vrtcu omogoča poznavanje in upoštevanje najpomembnejših psiholoških načel za poučevanje in učenje (Juriševič 2016).
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Otrokom so posebej všeč interaktivne uganke, pri odlična osnova za visoke intelektualne sposobnosti 
katerih soustvarjajo z iskanjem rim. Otrok (po la- (Podgornik in Rajović 2015), hkrati pa otroci ob njih 
stni želji) je lahko pripovedovalni/»bralni« model spoznajo, da je učenje lahko zabavno. Vzgojitelji z 
sovrstnikom. rabo ugank krepimo samozaupanje in samozavest 
otrok, gradimo vztrajnost, spodbujamo govorni ra-
zvoj in postavljamo temelje za uspeh u-gibanju.
Kuku!
Pomlad oznanja ptica.
Kuku! Literatura
Poje _ _ _ _ _ _ _ _ _. Arhar, V. T. idr. (2016): Kaj je to? Ljubljana: Mladinska knjiga.
Babič, S. (2019): Barve v slovenskih sodobnih folklornih ugankah. 
(M. Voglar) Glasnik slovenskega etnološkega društva. 59, št. 1, 71‒79.
Babič, S. (2015): Beseda ni konj: estetska struktura slovenskih folklor-
Če se ne paziš, nih obrazcev. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Babič, S. (2014): Uganka v časovnem prerezu. V Recepcija slovenske 
te speče kot živa, književnosti. Ur. Žbogar, A. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske 
raste med travo fakultete. 23‒29.
pekoča _ _ _ _ _ _ _. Bednjički Rošer, B. (2019): Medkulturna vzgoja v vrtcu. V: Migracije 
v slovanskem prostoru v 20. in 21. stoletju. Ur. Mrvič, R. idr. Ljubljana: 
(M. Batič) Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. 145‒159.
Bednjički Rošer, B. (2017): Slikanice in branje za zgodnje opisme-
Ko dežuje, šviga strela, njevanje. V Kako razvijati družinsko pismenost v predšolskem ob-
dobju. Ur. Licardo, M. in Haramija D. Maribor: Univerzitetna založba 
dobro služi ti marela, Univerze. 53‒62.
urno rečeš si zapik Grafenauer, N. (2001): Uganke. Ljubljana: Mladika.
in že smukneš pod _ _ _ _ _ _. Jamnik, T. (2003): Književna vzgoja v vrtcu. V Beremo skupaj. Ur. Bla-
tnik Mohar, M. Ljubljana: Mladinska knjiga. 58‒64.
(M. Batič). Juriševič, M. (2016): Dvajset najpomembnejših psiholoških načel za 
poučevanje in učenje od vrtca do srednje šole. https://www.dlib.si/
stream/URN:NBN:SI:DOC-C3FJKKTG/086c85c7-204c-435b-b33b-
3f6b13f2826c/PDF (dostop 10. 4. 2020)
Kmecl, M. (1996): Mala literarna teorija. Ljubljana: Mihelač & Nešović.
Kordigel, M. in Jamnik, T. (1999): Književna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: 
DZS.
Ugankarske urice sklenimo z novimi nalogami, ki Kovačev, A. N. (1994): Simbolične implikacije barv in njihov položaj 
so usmerjene v nadgradnjo doživljanja, razumeva- na dimenziji ugajanja. Anthropos, letn. 26, št. 4/6, 105‒127.
Kovačev, A. N. (1993): Spoznavne implikacije emocij. Psihološka ob-
nja in vrednotenja ugank. Pomembno je, da obli- zorja, letn. 2, št. 3/4, 105‒122.
kujemo različne naloge za nadaljevanje, s prilago- Lutar Ivanc, A. (2013): Kolikor pikic, tolikšna sreča! Uganke za malč-
ke. Ljubljana: Mladinska knjiga.
ditvami otrokom različnih (jezikovnih) zmožnosti. Majhen, Z. (2016): Planet ugank: 123 ugank. Maribor: Založba Pivec.
Nadaljujemo lahko z besednimi igrami: iskanjem Majhen, Z. (2013): Od zime do zime: 111 ugank. Jezero: Morfem.
Petkovšek, D. (1978). Slovenske uganke. Ljubljana: Mladinska knjiga.
rim k imenom (Peter ‒ veter, Nuška ‒ hruška …), z Podgornik, T. in Rajović, R. (2015): Tu ga ni, le kje tiči? Ljubljana: Men-
zastavljanjem glasbenih ugank (na lalala zapojemo sa Slovenija.
Pohlin, M. (1788): Kratkozhasne uganke inu zhudne kunshte is Wele 
melodijo znane pesmi, ki jo morajo drugi uganiti); shole. http://nl.ijs.si/imp/nuk/dl/NUK_13057-1788.html (dostop 9. 4. 
uganke si lahko izmišljamo sami in tako obogatimo 2020)
Rajović, R. (2016): Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka. Lju-
obdobje porajajoče se pismenoti in začrtamo pot bljana: Mladinska knjiga.
ključnim kompetencam vseživljenjskega učenja. Slovar slovenskega knjižnega jezika: SSKJ 2. Ljubljana: Cankarjeva 
založba, 2014. https://fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-
-jezika (dostop 2. 4. 2020)
Zaključek Sokolov, C. (2014): Kdo dela to? Uganke za malčke. Ljubljana: Mla-
dinska knjiga.
Pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela v Štefan, A. (2008): Sto ugank. Ljubljana: Mladinska knjiga. 
vrtcu uganke služijo spodbujanju miselne aktiv- Voglar, M. (1976): Uganke. Ljubljana: Mladinska knjiga. 
Zorec, M. (1999): Šviga, švaga, čez dva praga: 100 ugank. Ljubljana: 
nosti in razvoju funkcionalnega razmišljanja, ki je Mladinska knjiga.
62
Didakta