TEDNIK
Ptuj, 23. novembra 2000, letnik LIH, št. 47 - CENA 130 SIT
TA TEDEN/TA TEDEN
Seme zla širi lovke
To, da so droge med nami, že dolgo ni nobena skrivnost,
saj so v takšni ali drugačni obliki opojnosti semena zla dose-
gljive že skoraj na vsakem koraku. Tudi k nam na Ptujsko,
v Slovenske gorice in Haloze je drogaška mafija grabežljivo
raztegnila svoje lovke. Zadnji uspeh ptujskih policistov in kri-
minalistov, ki so pred kratkim zajeli pet mladeničev, starih od
18 do 20 let, z območja Ptuja in Vitomarcev, ki so trgovali
z najmanj šestimi kilogrami marihuane, je sicer njene lovke
malce natrgal, a do vseh drugih lovk, kdove koliko jih je, še
posebej pa do glave bo zelo težko.
Nedovoljena proizvodnja in trgovanje z mamili se vse očit-
neje širi. Največje povpraševanje je po travi, marihuani in
njenih derivatih. Morda zato, ker je cenovno naj privlačnejša,
pa morda tudi zaradi tega, ker prevladuje mnenje, da je trava
pač mehka droga. Ta pa že "ni nobeno zlo in jo je tako ali tako
treba čimprej legalizirati", nas prepričujejo nekateri.
Na ptujskem trgu je cena za vrečico, v kateri je trave za 2
jointa, od 1000 do 1500 tolarjev. Možno pa je kupiti, kar ti
telo poželi, tudi trde droge. Veliko je povpraševanje po hero-
inu, hašišu, speedu, da opojnih tabletk ecstasyja najrazličnej-
ših oblik, ki so posebna poslastica za "rave party" v diskotekah
in raznih klubih, niti ne omenjam.
Preprodajalci droge - na Ptujskem je bojda nekaj deset takih
lahkega zaslužka željnih ljudi - to vedo in pridno "garajo".
A v glavnem so to le "male ribe", kijih policisti in kriminali-
sti tudi najpogosteje izsledijo in ujamejo. "Velike ribe" so težje
dosegljive in izsledljive, saj si veliki "bosi" v glavnem v ozadju
mimo manejo roke, pridno in brezbrižno "kasirajo", se kopljejo
v denarju, se vozijo v dragih, prestižnih avtomobilih, kupujejo
jahte in vile ... Svet pa jih nadvse obožuje, ker so pač "ful,
mega tipi".
Na drugi strani je slika popolnoma drugačna, mračna in
zelo zaskrbljujoča. Po raziskavi dr. Bojana Dekleve je največ
droge med slovensko srednješolsko mladino. Anonimni anke-
tiranci so povedali, da so prvo drogo poskusili že med 14. in
16. letom. Najpogosteje je bila prvič uporabljena marihuana.
Raziskava je ugotovila tudi povezavo med kajenjem in uži-
vanjem drog ter na drugi strani med uživalci alkohola in uži-
valci drog. Mladi so prepričani, da je uživanje marihuane
manj nevarno od uživanja alkohola in navadnih cigaret, to
pa seveda ne drži. Študije so sicer pokazale, da uživanje mari-
huane ne povzroča telesne odvisnosti, zato pa povzroča vedno
večjo dušeno odvisnost, ki se kaže v stalni potrebi po ponov-
nem uživanju, žal pa tudi po vse večjih količinah. In tako se
klobčič odvisnosti vrti in širi do usodnih odmerkov. Lani je
zaradi prevelike doze ugasnilo 15, predlani pa 12 v glavnem
mladih ljudi. Zakaj? Odgovora nihče ne ve ali pa ne reče.
Tako kot nihče z gotovostjo ne        yj ''^'Tf^
more reči: Moj otrok pa tega / fPla/ifii^ /jaJ^tc^
res ne počne... / U
Manj spektakularno kot po ostali Sloveniji, vendar za družino Kelenc iz Bresnice pri Podgorcih enako
tragično in dokončno - plaz jim je uničil domovanje. No pomoč so priskočili tudi gasilci. Stran 3
viki iciemenčič ivanuša
SLOVENSKA BISTRICA / TRETJI KULTURNI MOZAIK
Mmtopih okoli tisoi lEvaiakm
Na obmoiju obilne Slovenska Blsfrka deluje 23 kulturno-umetniških društev ter 63 njihovih sekiij
(petnajst odraslih pevskih zborov in komornih skupin, šest odraslih folklornih skupin, deset gledaliških
in lutkovnih skupin, šestnajst skupin ljudskih pevtev in godiev, pet godb na pihala, dve tamburaški,
dve mažuretni, tri likovne in tri dramsko-literarne skupine ter foto-video studio) in ti so se v kulturnem
mozaiku letos že tretjii pred martinovim predstavili širšemu obiinstvu v bistriški športni dvorani.
Program sta povezovali Natalija Sinkovič in Jana Jeglič. V
vezno besedilo sta vpletli misli in verze o vinu ter praznova-
nju martinovega. Kulturni mozaik s tisoč nastopajočimi in
prikazom dela posameznih sekcij je sočasno tudi uspešen
uvod v novo kulturniško sezono.
Po skupnem nastopu godb na
pihala ter nežnih zvokih citer,
ti so tudi vabili nastopajoče na
prizorišče, je prisotne pozdra-
vil dr. Miran Arbeiter, pred-
sednik ZKD občine Slovenska
Bistrica. Vsem KUD in sekci-
jam je med drugim čestital za
opravljeno delo v minuli sezoni,
saj je bila za mnoge nadvse
uspešna, in jim zaželel uspehov
tudi v novi, saj so mnoge sku-
pine že pričele delo.
Več na strani 3
VT
Združeni pevski zbori, v ospredju citrarki. v ozadju pa napisi sodelujočih. Foto: SB

četrtek. 23. november 2000 - TEDNIK
AKTUALNO
Zakai uvažamo meso, če ga
je na domaiem trgu dovoli
Slovenija je ustanovna čla-
nica Svetovne trgovinske or-
ganizacije (WTO), kar pomeni,
da z nobenimi ukrepi, ki niso
v skladu s pravili te organizaci-
je, ne sme omejevati uvoza. V
okviru dostopa na trg je dogo-
vorjena najvišja raven zunanje-
trgovinske zaščite, prek katere
ni mogoče zviševati uvoznih
dajatev. Nadaljnji dostop na trg
omogočajo še uvozne carin-
ske kvote, v okviru sporazuma
GATT ter drugih prostotrgo-
vinskih sporazumov, ki jih je
Slovenija skladno s podpisa-
nimi multilateralnimi in bilate-
ralnimi sporazumi vsako leto
zavezana razpisati.
Samo če bi zaradi uvoza
prišlo ali grozi, da bo prišlo
do resnih motenj na .trgu,
lahko Vlada Republike Slove-
nije skladno s Sporazumom
o posebnih zaščitnih ukrepih
(WTO) sprejme izjemne zača-
sne ukrepe, ki pa lahko velja-
jo le omejen čas (največ 180
dni) oziroma dokler ogrože-
nost na trgu ne preneha. Po
drugi strani pa Slovenija meso
tudi izvaža. Slovenija izvozi
na primer trikrat več govejega
mesa, kot ga uvozi. Vsako
morebitno omejevanje izvoza
mesa bi imelo za Slovenijo
prav tako hude posledice.
Zato so pravila prostega pre-
toka blaga, ki jih je prevzela
Slovenija z vstopom v Svetov-
no trgovinsko organizacijo ter
vključevanjem Slovenije v Ev-
ropsko unijo, toliko bolj zave-
zujoča.
Vir:: Evrobilten št.21
Dodatne informacije so
vam na voljo na naši splet-
ni strani: www.bistra.si in
na telefonu 02 748-0257
JAVNI RAZPISI
Naziv: Javni poziv za dolgo-
ročno varčevanje v nacionalni
stanovanjski varčevalni shemi
Razpisnik: Stanovanjski
sklad RS
Rok prijave: K sklepanju var-
čevalnih pogodb vas vabimo
od ponedeljka, 27. novembra
2000, dalje.
Predmet: Državljane RS po-
zivamo, da se vključijo v naci-
onalno stanovanjsko
varčevalno shemo, ki jim s
sistemom državnih premij
omogoča in zagotavlja ugod-
no dolgoročno varčevanje s
pravico do nizko stanovanj-
skih posojil po pogojih zako-
na o nacionalni stanovanjski
varčevalni shemi.
Vir: ULRS št. 102/2000 z dne
10.11.2000; stran 9802; Ob -
38539;
Dokumentacija: Vse doda-
tne informacije so vam na
voljo neposredno na stano-
vanjskem skladu RS, Poljan-
ska cesta 31, 1000 Ljubljana ,
tel.: 01 47 10 500 in 01 47 10
531.
Naziv: Javni razpis za iz-
biro izvajalcev za izvajanje
nalog s področja programa
javnih del
Razpisnik: Zavod RS za
zaposlovanje
Rok prijave: Vloge morajo
biti predložene do 28.11.2000
do 12. ure.
Predmet: Predmet javnega
razpisa je izbira izvajalcev s
podizvajalci za izvajanje nalog
s področja programa javnih
del za vse območne službe
(OS) Zavoda RS za zaposlo-
vanje.
Naloge izvajalcev so:
1. sklop - izvajanje informa-
cijskih pisarn za udeležence
javnih del;
2. sklop - sodelovanje pri pri-
pravi programov in spremljan-
je javnih del;
3. sklop - motiviranje in ani-
miranje lokalnega okolja ter
promocija programov javnih
del.
Višina sredstev:
400.000.000 SIT
Pogoji prijave: Pogoji, ki jih
mora uzpolnjevati izvajalec:
- usposobljenost osebe, ki
je pri prijavitelju odgovorna za
vodenje nalog, ki so predmet
razpisa: najmanj VI. stopnja
izobrazbe, poznavanje lokal-
nega okolja, delovne izkušnje
s področja organiziranja, vo-
denja in zaposlovanja;
- usposobljenost vodij infor-
macijskih pisarn: najmanj VI.
stopnja izobrazbe in usposo-
bljenost za vodenje informa-
cijske pisarne, kar zagotavlja
izvajanje le-te na standarden
način;
- zagotavljanje prostorskih
pogojev za izvajanje informa-
cijskih pisarn (velikost in opre-
ma) v skladu s standardi.
Vir: ULRS št. 101/2000 z
dne 6.11.2000; stran 9709; Št.
19/2000; Ob-38289;
Dokumentacija: Razpisna
dokumentacija je na voljo na
ZRZS v Ljubljani ter na spletni
strani http://wvvw.ess.gov.si.
Dodatne informacije in vpra-
šanja na ZRZS Ljubljana — do
21.11.2000.
Naziv: Javni razpis za izbor
izvajalcev poklicne rehabili-
tacije invalidov in težje za-
posljivih oseb
Razpisnik: Zavod RS za
zaposlovanje
Rok prijave: Vloge morajo
biti predložene do 28.11.2000
ali 12.12.2000 do 12. ure.
Predmet: Predmet javnega
razpisa je izvajanje programov
poklicne rehabilitacije invali-
dov in težje zaposljivih oseb,
in sicer:
a) usposabljanje in izobra-
ževanje zaposlenih v invalid-
skih podjetjih, usposabljanje
mentorjev za izvajanje poklic-
ne rehabilitacije, podjetniško
izobraževanje in svetovanje za
vodenje invalidskega podjet-
ja;
b) rehabilitacijsko ocenje-
vanje sposobnosti za delo,
pred-poklicna in psihosocial-
na rehabilitacija ter svetovanje
in spremljanje;
c) projekti delovne in social-
ne vključenosti invalidov inte-
žje zaposljivih.
Višina sredstev: 70.000.000
SIT
Pogoji prijave: Osnovni po-
goji, ki jih mora izpolnjevati iz-
vajalec:
- da je pravna oseba, regis-
trirana za opravljanje dejavno-
sti v Republiki Sloveniji;
- da v obdobju zadnjih dveh
let ni kršil sprejetih obveznos-
ti iz naslova prejetih sredstev
za izvajanje aktivne politike
zaposlovanja;
- da je usposobljen za delo
z invalidi in težje zaposljivimi
osebami in zadovoljuje mini-
malne kadrovske in tehnične
pogoje za izvajanje programo-
vpoklicne rahabilitacije.
Vir: ULRS št. 101/2000 z
dne 6.11.2000; Stran 9709;
Ob-38146;
Dokumentacija: Razpisna
dokumentacija je na voljo na
ZRZS v Ljubljani ter na spletni
strani http://www.ess.gov.si.
Dodatne informacije vsak dan
med 10. in 12 uro pri Lea
Kovač, tel.: 01 176 99 67.
PTUJ / PRIZNANI ANGLEŠKI STROKOVNJAK OBISKAL
BOLNIŠNICO
Dobro vodena bolnišniia
v okviru študija managementa, ki vključuje tudi izobraževa-
nje v tujini, so s posredovanjem direktorice poslovne šole
Bled dr. Danice Purg in na predlog direktorja ptujske bol-
nišnice Lojzeta Arke trije njeni udeleženci iz Londona, stro-
kovnjaki za zdravje, en teden spoznavali slovensko zdrav-
stvo v ptujski, mariborski in murskosoboški bolnišnici.
V ptujski bolnišnici je bil di-
rektor ene od štirih londonskih
zavarovalnic Michael Bellamy
(zavarovalnica, ki jo vodi, po-
kriva območje 800 tisoč pre-
bivalcev). Ob koncu obiska v
ptujski bolnišnici in pri njenih
poslovnih partnerjih je podal
nekaj zaključnih misli. Ocenil
je, da je ptujska bolnišnica dobro
vodena in zagotavlja kvalitetne
storitve ter opravlja pomembno
vlogo na Ptuju. Zavzel se je
za partnerski odnos bolnišnice
z zavarovalnico, zdravstvenim
domom in zasebnimi zdravni-
ki. Po njegovem bi morali ljudje
bolj sodelovati, da bi še izboljša-
li ponujene storitve in kvaliteto
zdravstvenih storitev. Še pose-
bej pogreša tesnejše sodelovanje
splošnih zdravnikov s speciali-
sti. Predlaga tudi partnerski od-
nos z ekonomskimi združbami
in tudi s Termami. Prepričan je,
da se bodo o njegovih idejah v
tem prostoru v bodoče veliko
pogovarjali, čeprav si v tem tre-
nutku ne upa trditi, da je v svo-
jih opazovanjih zajel vse, kar
slovensko zdravstvo še čaka pri
njegovem razvoju oziroma pri
vstopu v Evropsko unijo. Dejs-
tvo je, da bo bolnišnica morala
zmanjšati število postelj, poleg
tega se bo morala skrajšati ležal-
na doba po operacijah, povečati
število enodnevnih operacij, pri
katerih pacienti takoj po posegu
bolnišnico zapustijo. To bo tež-
ka naloga predvsem glede tega,
kako preseči miselnost ljudi, ki
so bili doslej vajeni kar viso-
kega standarda. Večjo vlogo pa
bo morala pridobiti nega na
domu.
Direktor ptujske bolnišnice
Lojze Arko je ob tem povedal,
da gre za zadeve, na katerih v
tej ptujski zdravstveni ustanovi
bolj ali manj intenzivno delajo
že nekaj časa, vendar kot je pre-
pričan gost iz Anglije, je vse
odvisno od ljudi, od njihove vo-
lje in pripravljenosti spremin-
jati stvari na boljše. Michael
Bellamy je tudi prepričan, da
je ena od kakovosti v zdravstvu
tudi koncentracija zdravstvenih
storitev. Tudi to se že dogaja v
ptujskem zdravstvu.
V celoti gledano je slovensko
zdravstvo primerljivo z evrop-
skim, na nekaterih področjih ga
celo prekaša. Kar zadeva čakal-
ne dobe, so v nekaterih prime-
rih v Angliji celo daljše. Več pa
bo na primer v ptujski bolniš-
nici, ki ima dobre zdravnike
in dobro opremo, njeni zdrav-
niki pa se pogosto usposabljajo
tudi v tujini, potrebno narediti
na hotelskem delu - na izboljša-
nju bivalnega standarda. Sobe
bo potrebno na novo opremiti,
v vsaki naj bi bili tudi telefoni
in televizorji.
MG
Michael Bellamy, priznani strokovnjak za zdravje iz Anglije, je
teden dni proučeval organizirnost ptujske bolnišnice in zdrav-
stva na Ptujskem. Na sliki z direktorjem bolnišnice Lojzetom
Arkom med ogledom enega od bolnišničnih oddelkov. Gospod
Bellamy je »ugotovil«, da ima ptujska bolnišnica v primerjavi
z podobnimi angleškimi veliko preveč postelj.
Foto: Črtomir Goznik
■LIRIKA - BORZNOPOSREDHIŠKA HISA/TEDENSKI
KOMENTAR
Z novo vlado
nova rast?
Po mesecu dni rasti, v katerem je SBI20 pri-
dobil skoraj 10 odstotkov vrednosti, smo v za-
dnjih dneh zaznali rahei padec. Na tedenski
ravni je tako izgubit 0,23 odstotka in zaključil
pri 1724,73 točkah. Sredi tedna je že grozit
padec pod 1700 točk, a se je gibanje tečajev
zopet obnilo navzgor. To bi lahko pomenilo
dobro osnovo za nadaljnjo rast. Tudi indeks
pooblaščenih investicijskih družb je po rahlem
padcu v prvi polovici tedna zopet narasel in
zaključil dober odstotek višje, pri 1383,49 toč-
kah.
Na ponovni vzpon indeksov je mogoče vpli-
vala izvolitev Janeza Drnovška za predsed-
nika vlade. Imena ministrov še niso znana,
večino pomembnejših gospodarskih resorjev
pa bodo zopet vodili kandidati iz Drnovškove
LDS.
Dosedanja vlada je včeraj podelila tri konce-
sije za GSM 1800. Iz igre je izpadel le Mobit-
kom, ki ima zato še večji interes, da dokonča
nakup Si.Mobila. Rok za ta nakup naj bi se iz-
tekel v soboto. To je povzročilo ponovno rast
tečajev večjih lastnikov Si.IVlobita, predvsem
Intereurope. V ponedeljek pa je prišla novica,
da se je ta rok podaljšal za 15 dni. Svoje dele-
že v Simobitu naj bi poteg tntraeurope proda-
jali Istrabenz, Probanka, Medaljon, Iskratel in
Telmont, morda pa tudi Kmečka družba.
Konec prejšnjega tedna se je v borzno ko-
tacijo A uvrstita delnica Gorenja, kar je poleg
ugodnih novic o posledicah požara vplivalo
na večje zaupanje investitorjev in posledično
višjo ceno. Nekaj podjetij je že objavilo devet-
mesečne poslovne rezultate, ki so na splošno
ugodni in nadaljujejo pozitivni vtis, ki so ga
prinesla že polletna poročita. Merkur je tako
napovedal da bo ob 70-odstotnem večjem
prometu imel 50 odstotkov večji dobiček, kar
je povzročilo rast njegove delnice za 7 in
pol odstotkov. Za nadaljnjo rast tečajev pa je
potreben nov vlečni konj, ki bo nadomestil
oba farmacevta. Lek se je namreč ustalil nad
40000 tolarji, medtem ko je Krka stabilna pri
slabih 27000 tolarjih za delnico. Manjše pad-
ce so zabeležile delnice Save in Pivovarne
Laško, kar je razumeti kot prodajo delnic, pri-
dobljenih pri prevzemih Radenske in Colorja.
Po dogajanju na borzi se očitno obeta nov
poskus prevzema Fructala s strani Pivovarne
Union. Delnica Fructala je namreč narasla kar
za 26 odstotkov na slabih 3000 tolarjev. Tudi
eden največjih delničarjev Fructala, Slovenska
odškodninska družba, je napovedala prodajo
svojega deleža Pivovarni Union, podobno pa
naj bi naredit tudi Kapitalska družba. S tema
dvema nakupoma bi Pivovarna Union kontro-
lirata že 42-odstotni delež in bi bil prevzem
že praktično zagotovljen. Velenjska Era pa je
objavila ponudbo za nakup družbe Dravinjski
dom, v kateri je že 24-odstotna lastnica. Delni-
ca Radenske je očitno ostala povsem brez za-
nimanja investitorjev in je padla za nadaljnih 7
odstotkov.
Na prosti trg so se ta teden uvrstile delnice
Javorja iz Pivke. Prvi tečaji so se gibali okoli
550 tolarjev za delnico. Drugače je bilo ta
teden precej zanimanja za delnice Cinkarne
Celje, ki nadaljuje počasno, a vztrajno rast.
Precej so narasle tudi delnice Cetisa. Delnice
večine pooblaščenih investicijskih družb so
malce narasle, še najbolj Maxime 1 in Infonda
Zlata. Čas bo pokazal, ali to pomeni nadalje-
vanje rasti ali pa počasno umirjanje trga.
Matjaž Bentik, IHrika BPH
TEDNIK je naslednik
Ptujskega
tednika oziroma Našega
dela, ki ga je ustanovil Okraj-
ni odbor OF Ptuj leta 1948.
Izdaja RADIO-TEDNIK,
d.o.o., Ptuj.
Direktor; Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(v.d. odgovornega urednika),
Jože Bračič, Majda Goznik,
Viki Kiemenčič Ivanuša, Mar-
tin Ozmec (novinarji), Slavko
Ribarič (vodja tehnične re-
dakcije) in Jože Mohorič
(grafično-tehnični urednik).
Naslov: RADIO-TEDNIK.
p.p. 95, Raičeva 6. 2250 Ptuj;
tel. (02) 749-34-10,
mali oglasi 749-34-15,
749-34-37;
faks (02) 749-34-35.
Oglasno trženje:
(02) 7493412
Celoletna naročnina 6 760
tolarjev, za tujino 13.520 to-
larjev.
Žiro račun:
52400-601-47280
Tisk: Deto Roto.
Davek na dodano vrednost
je vračunan v ceno izvoda
in se obračunava v skladu s
7. točko 25. člena Zakona o
davku na dodano vrednost,
Uradni list 23. 12. 1998. št
89.
Nenaročenih fotografij m ro-
kopisov ne vračamo.
Strani na Internetu:
www. radio-tednik. si.
E-pošta: tednik@amis.net
nabiralnik@radio-tedntk.si
TEDNIK - Četrtek, 23. november 2000
3
POROČAMO, KOMENTIRAMO
Izvedeli smo
MESTNI SVn 28. NOVEMBRA
Na kolegiju ptujskega župana Miroslava Lucija so 16.
novembra sklenili, da bo 21. seja sveta mestne obči-
ne 28. novembra. Na njej bodo razpravljali o štirinajstih
točkah dnevnega reda, med drugim o izdelavi projektne
dokumentacija za šolo Grajena. Med informacijami se
bodo svetniki seznanili tudi z oblikovanjem delovnega gra-
diva o strategiji osnovnega zdravstvenega varstva v mestni
občini Ptuj.
POMOČ PRIZADETIM V lOGU POD MANGARTOM
Slovenski Rdeči križ je sprejel vrsto aktivnosti za pomoč
prizadetim prebivalcem Loga pod Mangartom. 20. no-
vembra je med drugim nakazal prvih pet milijonov tolar-
jev pomoči na račun Območnega združenja RK Tolmin, ki
skupaj z občinskim odborom RK Bovec usklajuje aktivnosti
v okviru kriznega štaba. V ponedeljek je odprl tudi pose-
ben žiro račun za nakazilo denarnih prispevkov. Številka je:
50101-678-51579, sklicna št. 4007, s pripisom "za
prizadete pod Mangartom".
O POSPEŠEVANJU REGIONALNEGA RAZVOJA
7. in 8. decembra bo v Mariboru posvetovanje o vlogi
inoviranja pri pospeševanju regionalnega razvoja Slo-
venije. Organizatorji so mestna občina Maribor, Slovensko
društvo za sistemsko raziskovanje in Znanstvenoraziskoval-
no središče Bistra Ptuj, ki se zavedajo, da bo bodoči razvoj
predvsem odvisen od sistema inovativnih družb.
JUTRI 22. DAN OLGE MEGLIC
Vavli ptujskega Šolskega centra bo jutri, 24. novembra,
ob 20. uri osrednja prireditev ob 22. dnevu osnovne
šole Olge Meglic. Ob tej priložnosti bo slavnostna govor-
nica mag. Vera Bevc, predstojnica enote Zavoda za šolstvo
Maribor.
TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV
Četrtek: V filmskem kotičku ob 21. uri bo na sporedu
film z naslovom "Program - drugi del".
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 1 0. uri: V glasbeni od-
daji bo na sporedu drugi del odda|e "Tisoč noči Tanje
Zaje Zupan", sledili bosta oddaji "Kako biti zdrav in zma-
govati" in o svetovnem moto športu. Svojo ponudbo pa bo
predstavila tudi zavarovalnica Slovenika.
MG
Izvedeli smo
GOVORI SE...
... DA država dohodnino
vzame kljub napačno izpol-
njeni napovedi, pri kmeč-
kih subvencijskih zahtevkih
pa se obeša celo na vejice.
... DA so po zakonu pri
nas od 15. novembra zim-
ske razmere. Ne pozabite
torej na zimske čevlje, ro-
kavice, toplo bundo in šal.
... DA vse kaže, da bo ob
bližnjem 29. novembru biv-
ša YU spet diplomatsko po-
vezana. Živel november!
... DA v Evropi zažene-
jo vik in krik zaradi vsake
nore krave. Pri nas imamo
pri koritu veliko norih lju-
di, pa smo tiho.
... DA nas Evropa med
želenimi novimi članicami
morda zato postavlja na
predzadnje mesto.
... DA so se na sobotni
slovesni otvoritvi ceste v
Leskovcu pomešali vino,
dež in žegnana voda. Men-
da je to dobro domače zdra-
vilo, saj so bili potem vsi
dobre volje.
... DA bi nekaj tega zdra-
vila lahko poslali novemu
parlamentu za preventivno
jemanje zoper bližnja kre-
ganja.
... DA imajo v občini Vi-
dem zagotovljeno svetlejšo
prihodnost, saj pospešeno
gradijo javno razsvetljavo.
... DA se slovenski de-
lodajalci zgledujejo po bi-
všem srbskem voditelju.
Sindikati zahtevajo tri-
najsto plačo, delodajalci pa
"ne čujejo dobro".
... DA da bomo čez 38
dni stopili v tretje tisočletje
in takrat bo zagotovo vse
drugače. Že prvi dan se
bomo imeli nadvse radi, in-
flacije tega dne bo ničod-
stotna, pa še delati nam ne
bo treba.
BRESNICA / PLAZ UNIČIL DOMOVANJE

v Bresnici 45 a je bilo v soboto popoldan v trenutku uni-
čeno desetletno prizadevanje družine Kelenc. Po močnem
poku, ko se je zemlja začela premikati, se razpoke na hiši
nenehno širijo. Po prvih podatkih bi bilo treba hišo poru-
šiti. Družina je najprej našla zasilno zavetje v gasilskem
domu, sedaj pa stanujejo v počitniški hišici sorodnice.
V trenutku, ko je prišlo do
premika, je bila doma le Olga
Kelenc. Pravi, da se je v soboto
popoldne vrnila iz službe in je
začela pospravljati. Nato pa je
počilo. Prestrašena je nemudo-
ma poklicala moža Draga in
druge člane družine, ki so bili
na kolinah. Mož je sicer takoj
prihitel domov, vendar narediti
ni bilo kaj. Zgrožen si je lahko
le ogledal razpoke na stenah, ki
so nastale po vsej hiši. Razpoke
se iz ure v uro širijo, usoda hiše
pa je negotova.
Na pomoč so takoj priskočili
gasilci. Miran Fišer je v imenu
gasilske zveze Ormož povedal,
da so bila angažirana vsa druš-
tva. Sodelovalo je več kot 50
gasilcev, ki so poskrbeli za učin-
kovito preselitev družine in
odnašanje opreme. Najprej so
Kelenčeve preselili v gasilski
dom, kjer naj bi tudi prespali,
čeprav spati seveda ni mogel ni-
hče. Gospodar Drago je vso noč
bedel ob hiši in čakal, kaj se bo
zgodilo. Gasilci so tudi prečrpa-
li nafto iz podzemnih rezervo-
arjev, da pri polzenju zemlje ne
bi prišlo do razlitja.
Kraj nesreče so si ogledali
predstavniki različnih pristoj-
nih služb. V teh težkih tre-
nutkih sicer ni nihče obljubil
kakšne konkretne finančne po-
moči, veliko pa je bila vredna
tudi topla beseda. Kelenčeve je
obiskal župan Vili Trofenik s
sodelavci, pa tudi predsednik
krajevnega sveta Podgorci Stan-
ko Pignar.
Brez strehe nad glavo sta os-
tali tudi Kelenčevi hčeri - trile-
tna Lea in enajstletna Sergeja.
V hiši sta imeli vsaka svojo so-
bico. Da sta morali biti lepi, je
videti še danes, čeprav sta brez
opreme, oken, radiatorjev in so
na stenah razpoke, na parketu
pa luže dežja. V njih je bilo vi-
deti skrb staršev, da bi za svoj
naraščaj kar najlepše poskrbe-
la. Seveda ju skrbi, kaj bo sedaj,
skrbi tudi babico Elizabeto, ki
skozi solze toži, da je na stare
dni ostala brez strehe nad glavo.
Hiša, iz katere so odnesli vse,
kar je bilo vrednega, je stara 25
let in je bila v avgustu komplet-
no obnovljena: na novo je bila
prebarvana fasada, ostrešje, hišo
so na novo prekrili.
Kaj je sprožilo plaz, do zaklju-
čka redakcije še ni bilo znano,
Božo Janžekovič z regijskega
štaba civilne zaščite, ki se s pla-
zovi ukvarja že 20 let, pravi,
da bo treba počakati na rezul-
tate analiz. Takrat bo mogoče
povedati več - ali bo hišo po-
trebno podreti, poiskati nado-
mestno lokacijo za morebitno
novogradnjo ali kaj tretjega.
viki klemenčič ivanuša
Pri ormoški Karitas so
za pomoč družini Kelenc
odprli poseben žiro račun:
51800-678-52987, s pripi-
som "za družino Kelenc iz
Bresnice".
Razpoke v notranjosti hiše so
z vsako uro širše. Po mnenju
prisotnih se družina Kelenc
domov ne bo mogla več vrniti.
Drago Kelenc pred svojo v avgustu obnovljeno hišo
SLOVENSKA BISTRICA/TRETJI KULTURNI MOZAIK
nastopih okoli tisoi iivaiake^
Nadaljevanje
s strani 1
Kvaliteta dela ljubiteljske kul-
ture na območju slovenjebis-
triške občine se iz leta v leto
dviguje, kar dokazujejo tudi nji-
hovi uspehi in številni nastopi
zunaj občinskih meja. Tako so
se v letošnjem letu na medob-
močna srečanja in revije uvrs-
tile po tri lutkovne, gledališke
in folklorne skupine, trije pev-
ski zbori, štiri skupine ljudskih
pevcev ter skupina tamburašev.
Na srečanje amaterskih gledali-
ških skupin severovzhodne Slo-
venije se je uvrstila gledališka
skupina DPD Svoboda Sloven-
ska Bistrica. Na državnem
srečanju so sodelovali še po
ena lutkovna skupina (Koruzno
zrno), tamburaši Kavkler, dve
mažuretni skupini ter dve sku-
pini ljudskih pevcev in godcev.
Na meddržavnem srečanju so
blesteli "koriizniki", kot pravijo
v Slovenski Bistrici članom lut-
kovne skupine Koruzno zrno, ki
so tudi letošnji dobitniki zlate
Linhartove značke. Poleg odra-
slih skupin pa v občini Slo-
venska Bistrica vključujejo v
revije in srečanja še dvainštiri-
deset otroških skupin, ki delu-
jejo v okviru osnovnih šol: deset
mladinskih in petnajst otroških
pevskih zborov, sedem otroških
folklornih skupin, enajst gleda-
liških ter enajst lutkovnih sku-
pin.
Po nekoliko daljšem uvodu
obeh voditeljic programa se je
pričel zaresni del kulturnega
mozaika. Občinstvo, ki ga je
bilo letos nekaj manj kot lansko
leto, je nagradilo nastopajoče
z burnim aplavzom, še posebej
nastope gledaliških skupin, saj
so uspele izvabiti obilo smeha.
Lepo je bilo slišati tudi petje
združenih pevskih zborov, pa
ljudske pevce in godce, s svo-
jim nastopom so navdušili tudi
"koruzniki" in seveda folklorne
skupine.
Dve uri sta hitro minili in
za konec smo lahko poslušali
še združene godbenike. Nasto-
pajoči se po končanem nastopu
niso razšli, temveč so v prijet-
nem kramljanju, petju in igra-
nju ostali še lep čas v bistriški
Športni dvorani. Ob tem smo
slišali misli, da je kulturni mo-
zaik priložnost, ko se vsi lju-
biteljski kulturniki v občini
srečajo, se tako spoznajo in iz-
menjajo izkušnje, veseli pa bi
bili, če bi takšne prireditve bile
ne samo enkrat letno, temveč
večkrat.
Vida Topolovec
Tudi letos so tamburaši Kavkler navdušili občinstvo. Foto: SB
4
Četrtek, 23. november 2000 - TEDNIK
KULTUKA, IZOBmEVAMJE
PTUJ / IZŠLA JE DRUGA KNJIGA AFORIZMOV RUDIJA RINGBAUERJA
Kniiga z nočne omariie
v uvodu Preprostih resnic,
knjigi 400 aforizmov, je Rudi
Ringbauer preprosto zapisal:
"Vsem, ki me imajo radi." In
očitno je precej tistih, ki tako
čutijo, kajti romanski palacij v
pritličju ptujskega gradu je bil
prenapolnjen z množico obisko-
valcev, med katerimi je bil tudi
ptujski župan Miroslav Luci z
ženo, ki je zbrane tudi nago-
voril. Prireditev je vodila in
povezovala Nada Koter ter je
uvodoma predstavila življenjsko
in ustvarjalno pot Rudija Rin-
gbauerja. Izbran glasbeni pro-
gram so izvedli Jože Cačkovič
na čelu, učenca ptujske glasbe-
ne šole Karola Pahorja Katja in
Vojko Vidovič pa sta s kitaro
in harmoniko precej pripomo-
gla k prijetnemu vzdušju veče-
ra, ki ga s svojim šarmom in
smislom za humor zna ustvariti
sedaj že priznan ptujski aforist
Rudi Ringbauer. Ob zaključku
slovesnosti se je z likovnimi deli
zahvalil tistim, ki so mu stali
ob strani pri nastajanju knjige
ter izvedbi prireditve, pa tudi
predplačnikom ter sponzorjem,
ki so omogočili tudi prijeten za-
ključek večera ob dobri hrani in
pijači v krogu prijateljev.
DRUGA KNJIGA
AFORIZMOV
Pred sedmimi leti so izšle Bo-
žje resnice, prva knjiga 400 iz-
branih aforizmov (nastajala je
deset let), iz katere po mnenju
kritikov vejejo bogate življenj-
ske izkušnje in modrost. Rudija
Ringbauerja uvrščajo med naj-
večje mislece sedanjosti in pre-
teklosti, knjigo pa med tiste, ki
jih ni mogoče nikoli za vselej
prebrati. V 40 letih je avtor do-
mislil več kot 2000 aforizmov,
veliko jih je nastalo tudi po
letu 1993, ko je bila izdana prva
knjiga, zato je bil skrajni čas za
drugo, ki je izšla prav tako v sa-
mozaložbi. Tudi Preproste res-
nice so knjiga, ki govori o tem
in onem, polpreteklem času,
politikih in politiki, primitivi-
zmu, manipuliranju, sodnikih
in sojenju, darilih, sreči, resni-
ci, prijateljstvu, ljubezni, vzgo-
ji, umetnosti ter bogu in religiji
- tako je namreč 400 aforizmov
tematsko razdeljenih. Knjiga je
opremljena z barvnimi repro-
dukcijami akademskega slikar-
ja Franca Mesarica, ki jo je tudi
oblikoval.
**★
Romanski palacij je bil tokrat
kar premajhen za okoli 160 ude-
ležencev. Ponovno se je poka-
zalo, da je Ptuj sicer pridobil
zbirko orožja (še posebej radi si jo
ogledajo otroci), izgubil pa več-
namenski prireditveni prostor, ki
mu nekoč skorajda ni bilo pri-
merjave v Sloveniji. Ob vstopu
v palacij, osrednji prostor naj-
starejšega dela ptujskega gradu,
je nekoč sleherni obiskovalec s
kančkom čuta za kulturno de-
diščino in senzibilnostjo zadržal
dih. Mehkoba romanske arhite-
kture, toplota naravne svetlobe,
ki je napolnila prostrano dvora-
no s stebri, ki so v dolžini pravo-
kotnega prostora tvorili prelepo
kompozicijo že sami po sebi - vse
to se je v veliki meri izgubilo.
Del prostora je odrezan z zbirko
orožja, dvorana je premajhna za
j večje prireditve, pa tudi večna-
menskost prostora se je izgubila.
Mnenja so različna, vsekakor pa
se je tudi na predstavitvi Božjih
resnic Rudija Ringbauerja izka-
zalo, da so sodobni arhitekturni
posegi, predvsem pa samodejno
odpirajoča se vrata ponesrečeni.
Majda Fridl
"Upoštevajoč dejstvo,
kako zlahka je moč ma-
nipulirati celo z zelo izo-
braženimi, se ne smemo
čuditi, da je na svetu toli-
ko gorja."
(i?. Ringbauer)
"Bolj kot besede same je
pomemben ton, v katerem
jih izgovorimo,"
(jR. Ringbauer)
"Da bi imeli svoj dušev-
ni mir, ljudje čestokrat re-
snice sploh ne iščejo,"
(R. Ringbauer)
Rudi Ringbauer seje z likovnim delom zahvalil tudi direktorju
ptujskega gledališča Samu Strelcu. Foto: Majda Fridl
PTUJ / VIKTORINOV VEČER
Z DR. MATJAŽEM KMECLOM
Prešernove
ljubezni
Vsako leto praznujemo Prešernov dan in pod vtisom mno-
gih besed in fraz se nam je morda skrila ali zakrila resnič-
na Prešernova podoba. Duh časa, izrazi, ki so izgubili v
današnjem času svoj prvotni pomen, bolj ali manj nasilna
razlaganja njegovega življenja in dela pri skoraj poklicnih
prešernoslovcih pa tudi politikih in ideologih, saj so ga eni
in drugi prirejali in ponarejali ali iskali v njem to, česar
sploh ni napisal - vse to je vzrok, da imamo mitologizira-
nega Prešerna, simbol, ki se ga ne smemo niti dotakniti in
že nas štejejo za ne vem kake protislovence.
Od njegovega rojstva je že 200
let in tudi ob tej obletnici bomo
brali ter poslušali pravljice o ne-
smrtnem geniju, nezmotljivem
politiku, največjem slovenskem
pesniku ipd. Vendar pa je koli-
kor toliko razgledanemu, da ne
rečem svetovljanskemu Sloven-
cu, Slovencu, ki se poglablja v
veličino, a tudi majhnost svo-
jega naroda, njegove vrline, pa
tudi napake, kaj zanimiva vsaka
nova podoba Prešerna, novo gle-
danje, seveda če je novo in ni le
levičarsko ali desničarsko frazi-
ranje, liberalno ali tako imeno-
vano freigeistovsko besedičenje,
da ne bomo nazadnje rekli: "Saj
smo vedeli, da je to deja vu, deja
entendu."
Tokrat je Društvo sv. Vik-
torina Ptujskega povabilo kot
predavatelja mlajšega (mišljeno
relativno) prešernoslovca in
slavista oziroma literarnega
zgodovinarja Matjaža Kmecla.
Ptujčani in tudi nasploh Sloven-
ci se ga sicer bolj spominjamo
kot jugoslovanskega politika,
velikega pobornika Jezikovnega
razsodišča, kar nam danes sicer
kar močno manjka, nekakega
ministra za kulturo, v Sloveniji
pa ožjega Kučanovega pristaša
itd. Vendar če se otresemo po-
litičnih predznakov, ugotovimo
v njegovem življenju kaj pestro
družinsko in življenjsko zgod-
bo, saj je bil rojen na Dobovcu
pod Kumom 1934 kot nekaj mi-
nut starejši od brata dvojčka
ter odraščal v učiteljski družini
s petimi otroki in tako zgodaj
okusil poleg številnih bolezni,
ki jih je preboleval, še tegobe
skromne plače staršev, vojne
grozote, beg tako imenovanih
ustašev, ki so bežali v Avstrijo.
Po začetku v nemških šolah se
je aktivno in politično vključil
v razne obšolske dejavnosti, do-
kler ga ni pot po golem na-
ključju zanesla na filozofsko
fakulteto, na slavistiko. Po voj-
ski je sprejel službo asistenta,
postal pozneje redni profesor
ter bil nekaj časa celo dekan FF.
Napisal je čez 10 knjig o sloven-
ski literaturi, več kot 1300 član-
kov, številne radijske igre, znan
je po monografiji Zakladi Slo-
venije, pisal je tudi o Ljubljani,
Postojnski jami, planinah in v
novejšem času scenarij o Pre-
šernu.
V petek, 24. novembra, ob 19.
uri bo predstavil g. Kmecl Pre-
šerna pod naslovom Prešernove
ljubezni v refektoriju minorit-
skega samostana. Za glasbeno
spremljavo bo Ptujski kvartet
zapel nekaj Prešernovih pesmi.
Večer je seveda posvečen 200.
obletnici Prešernovega rojstva.
EJ.
PTUJ / PREDSTAVITEV NOVE PLOSCE
Krilm
Hudobnega Volka
Ptujska ročk skupina Hudobni Volk je v začetku prejšnjega te-
dna uradno objavila predstavitveno pesem nove plošče "ANAL-
FABET ... Kralj velikih besed!" z naslovom Krila. Fantje in dekle
so pod taktirko mladega režiserja Matije Tonejca na odru ptuj-
skega gledališča posneli tudi videospot, ki so ga ptujski publiki
premierno prikazali konec maja pred gledališčem, sedaj pa se je
preselil še na televizijske zaslone. Video in pesem si lahko ogledate
in poslušate na lično urejeni spletni strani skupine pod naslovom
www.hudobnivolk.s5.net.
Foto: Matija Tonejc
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Nova imikhpediia nara-
voslovja za mlade brake
čitalnica mladinskega od-
delka Knjižnice Ivana Potr-
ča je urejena po knjižničnih
pravilih: knjižne police zase-
da zraven časnikov in revij
priročna knjižnica s slovar-
ji, 2 enciklopedijami in z
leksikoni. V čitalnici so stro-
kovne knjige, ki niso na-
menjene izposoji na dom,
marveč so na voljo bral-
cem v prostorih knjižnice.
Praviloma so to knjige ob-
sežnega formata, ki bi bile
dobrodošle v vsaki domači
knjižnici.
Priročno knjižnico sestav-
ljajo tako strokovne izdaje,
namenjene mladim bralcem,
kakor tudi osnovne leksikal-
ne izdaje za odraste. Med
poučnimi novostmi za miade
bralce so poljudne enciklo-
pedične izdaje založbe Slo-
venska knjiga, ki zagotavlja
prevode priljubljenih enciklo-
pedij londonske založbe DK
(A Dorling Kindersley Book).
Pred kratkim se je Enci-
klopediji narave pridružila
Enciklopedija znanosti, ki
jo odlikuje preglednost tn
razlagalna slikovna oprema,
bogatost podatkov pa bo za-
dovoljita tudi odrasle iskalce
osnovnih podatkov različnih
naravoslovnih ved.
Knjiga prinaša na štiristo šti-
ri inosemdesetih straneh dva-
najst obsežnih poglavij: Snov,
Reakcije, Materiali, Sile in
energija. Elektrika in magne-
tizem, Zvok in svetloba, Zem-
lja, Vreme, Vesolje, Živa bitja,
Življenjski procesi, Ekologija.
Uvodoma so podana navo-
dila za branje knjige, čemur
sledi časovni trak zgodovine
znanosti in kratka predsta-
vitev ukvarjanja z znanostjo,
na strani 16 so posebej po-
udarjene varnostne oznake.
Poglavja dajejo osnove znan-
stvenih teorij, ki jih avtorji
predstavljajo v povezavi s pra-
kso in vsakdanjim življenjem,
kar je posebej dobrodošlo
mladim bralcem.
Knjiga zajema spoznanja
temeljnih znanosti od žive do
nežive narave in beleži krat-
ke biografije najpomembnej-
ših znanstvenikov Vsebine,
ki naj bi bile domače dija-
kom in odraslim, so obravna-
vane v dvesto osemdesetih
širših poglavjih. Celotno pre-
glednost in vabtjivost knjige
zagotavlja dva tisoč petsto
barvnih ilustracij, preglednic,
diagramov, tabel, zemljevidov
... Enciklopedijo znanosti za-
ključujeta slovar in stvarno ter
imensko kazalo.
Enciklopedija so prevedli:
Bojan Kambič (vesolje), dr.
Marta Klanjšek Gunde (fizi-
ka), dr. M lian Lovka (biologija
in ekologija), Danica Mati (ke-
mija) in Roman Šimec (geo-
grafije in meteorologija).
Liljana Kiemenčič
V četrtek, 9. novembra, se je v romanskem palaciju ptuj-
skega gradu zbralo okoli 160 udeležencev slovesnosti ob
izdaji druge knjige aforizmov Rudija Ringbauerja. BoTJim
resnicam prvi, leta 1993 izdani knjigi, so se pridružile Pre-
proste resnice.
FILMSKI KOTIČEK
Road Trip
Tisti, ki niso nikoli študirali, ne vedo, kaj za-
mujajo. In s tem sploh ne mislim na predavanja.
Mnogo bolj so zanimivi pijani časi, ljubezenske
avanture in zabava. Pa kaj bi vam govorila — del-
ček tega boste tako ujeli v današnjem filmu o štu-
dentskem življenju.
Tiffany in Josh sta par že od otroštva. Toda
sanjska ljubezen se znajde v nevarnosti, ko se
vpišeta na univerzi, ki sta oddaljeni 3000 km.
Josh še prekmalu podleže čarom lepe Beth in lju-
bezensko noč posname na videokaseto. Po nero-
dnosti jo pošlje Tiffany in začne se noro cestno
popotovanje Josha in prijateljev, da bi prestregli
videokaseto...
V posebnih okoliščinah se skok čez plot ne
šteje kot varanje partnerja. Na primer če se to
zgodi v drugi omrežni skupini (saj veste: daleč od
oči, daleč od srca ...). Ali če si popolnoma zadet
- česar se ne spominjaš, za tisto ne moreš biti
odgovoren. Tako opravičuje svoje dejanje Josh,
ki na drugem koncu države izkoristi priložnost in
v svojo posteljo popelje najlepšo punco na uni-
verzi. Vendar ni najpomembnejše vprašanje, ali bi
mu njegova punca lahko odpustila, temveč ali bi
si lahko odpustil sam, če tega ne bi naredil.
Sicer pa je film Road Trip zelo podoben Ameri-
ški piti, le da tu ne gre za srednješolce, pač pa za
študente. Posledica tega je manj seksa - filmarji
so pač upoštevali dejstvo, da so srednješolci bolj
obsedeni s seksom kot študenti - vsaj v Ameriki,
če že ne pri nas. Manjkali bodo tudi prizori z ja-
bolčno pito, zato pa boste izvedeli, kako zadovo-
ljiti moškega z vstavitvijo dveh prstov v danko. Če
bi to radi videli(ali pa tudi ne), film je vreden ogle-
da.
Za tiste, ki se ravnajo po posebnih okoliščinah,
v katerih je skok čez plot dovoljen, pa še opozo-
rilo: število omrežnih skupin se je v Sloveniji ne-
davno precej zmanjšalo: tako smo skupina 02 po
novem 'prikrajšani' za Prekmurje in Koroško ...
Nataša Zuran
TEDNIK - Četrtek, 23. november 2000
5
KULTURA, IIOBRAIEVANJE
PTUJ / PRVIČ IZBRALI NAJBOLJŠEGA MLADEGA
SLOVENSKEGA DRAMATIKA
Nagrajena Pikado
in Crnm krulfitm
Gledališče Ptuj je lansko leto razpisalo
in v petek sklenilo prvi natečaj za izbor
najboljšega mladega slovenskega drama-
tika. Da sta najboljši besedili Pikado in
Črna kraljica, je odločila posebna Žirija
v sestavi Dušan Jovanovič, Nataša Bar-
bara Gračner in Jaša Jamnik. Nagraje-
na sta bila mlada slovenska dramatika
Martina Šiler in Miha Alujevič ter pre-
jela nagrado Gledališča Ptuj in pokro-
vitelja nagrade Zavarovalnice Merkurja,
delniška družba, iz Ljubljane.
Na razpis Gledališča Ptuj za izbiro najboljše-
ga mladega dramatika je prispelo devet besedil
sedmih avtorjev: Tatjane Doma (Konec zaba-
ve, Grenko sladko mehki bos), Maje Krajnc
(Vrtenje), Špele Stres (Šotor v parku), Simona
Šerbinka (Doktor in igralec), Martine Šiler
(Pikado), Davida Bandella (Iškariota) in Mihe
Alujeviča (Moj dragi Ernest, Črna kraljica).
Na petkovem slavnostnem večeru smo slišali
odlomke iz iger mladih slovenskih pisateljev,
ki so jih na odru ptujskega gledališča predsta-
vili igralci Maša Zidanik, Tadej Toš in Simon
Dobravec. Njihova interpretacija novih gleda-
liških tekstov je bila zelo dobra, so menili ne-
kateri mladi avtorji in upajo, da si bodo tekste
"sposodili" tudi v katerem od slovenskih gle-
dališč in jih uprizorili. Tako je zvenelo tudi
razmišljanje direktorja Gledališča Ptuj Sama
M. Strelca, ki upa, da bodo gledališča nagraje-^
nim avtorjem projektov mlade dramatike do-
volj zaupala in jim znala dati priložnost, da
bodo svoja dela ugledali v luči odrskega sveta.
Že čez dve leti bodo imeli namreč priložnost
novi mladi slovenski dramatiki.
Nagrajena avtorica Martina Šiler je študent-
ka dramaturgije na AGRFT, Miha Alujevič pa
samostojni gledališki in radijski režiser.
In kaj je zapisala žirija o nagrajenih tekstih?
"Pikado je niz na videz nepovezanih, notra-
nje zaključenih prizorov iz vsakdanjega živ-
ljenja. Situacije inventivno povezuje rdeča nit
preprostega rekvizita, čigar simbolne funkcije
spretno niansirajo neizprosno trpkost celo-
tnega besedila z zanimivim uprizoritvenim
potencialom. Posebej velja omeniti avtoričin
nedvomen talent za oblikovanje tekočega in
prepričljivega dialoga in pozornost, ki jo po-
sveča detajlu.
... Črna kraljica (Barbara Celjska) sledi hi-
mničnemu duhu enega temeljnih slovenskih
motivov in ga s trdno zgradbo predstavlja v
nevsakdanji in uprizoritveno izzivalni optiki.
Besedilo odlikujejo plastično izrisani liki z
močno notranjo napetostjo, ki s pomočjo bo-
gatega in poetičnega jezika prepričljivo us-
tvarjajo usodno atmosfero celjskega gradu.
Subtilnost nagrajenega besedila izpričuje izos-
treno avtorjevo poetiko in posluh za komplek-
sno dramsko dejanje."
Ta^ana Mohorko
SLOVENSKA BISTRICA / NOVA KNJIGA NOVEL NADE
GABOROVIČ "KROGI"
l^saMo /e središie svoiih krogm
"Krogi - veliki in majhni, prijazni ali strupeni, sklenjeni,
spiralasti ali razvezani, skratka vsemogočni, katerih krož-
nica je naša zavest o sebi in o vsem drugem, kar ta zazna.
Brez nje krog ugasne in vse, kar za nas je, za nas izgine.
Seveda, ozaveščeno prenašamo v druge, v njihove krožni-
ce zavesti in tako ostajamo na nek način živi. Vsakdo je
središče svojih krogov, v bistvu pa gre pri vseh za odnose
do samega sebe in drugih ali do okolja," je v spremni be-
sedi pričujočih novel mariborske pisateljice Nade Gaboro-
vič zapisal Franci Šali, urednik Dolenjske založbe iz Nove
mesta, kjer je v zbirki Utva izšlo že nekaj del štajerskih pi-
sateljev, tudi Nade Gaborovič.
Zbirka triindvajsetih novel
"Krogi", razporejenih v tri ra-
zdelke, spregovori o krogih
našega bivanja, o življenju z
mnogoterimi krožnicami, o zre-
nju vase in v druge. Vojni čas
je eno od obdobij, ki avtorico
še vedno močno vznemirja ter
je ena tistih krožnic, o katerih
je še vedno potrebno govoriti in
razmišljati. Povojni čas odstira
brazgotine na srcih živih in ne-
malokrat celo poraja nove, če
lastni ljudje postanejo tvoji kr-
vniki, če te ne razumejo in te
globoko ranijo. Zato je povojni
čas druga krožnica, na kateri
pisateljica odstira medčloveške
ali družbene odnose, v kateri
se človek kot vrednota in drug
drugemu cilj vse bolj izgublja
v puhlico. Tu je še tretja krožni-
ca pisateljičinega zrenja v člo-
veka, tisto, ki ga kaže kot bitje
smrti. Ta je v človeku in iz dne-
va v dan je njeno kraljestvo ve-
čje. Pride starost, onemoglost
in zapuščenost, ko nikomur več
nisi potreben. Ko tako dozori-
mo v smrt, stopimo vanjo skozi
osamljenost in spoznanja, ki so
smiselna.
Nada Gaborovič je pisateljica,
ki na literaturo ter pisano bese-
do gleda spoštljivo in z veliko
ljubeznijo. Sama zase pravi, da
ne more živeti, če ne piše: "Kar
pomnim, sem živela s pisalom v
roki." Njeno prvo literarno delo
z naslovom Beli jorgovan, pisa-
la ga je med 1938. in 1940.1e-
tom, obsegalo pa je 800 strani,
je pogoltnila vojna, vendar ji to
ni vzelo poguma. Že od prvega
razreda dalje pa vse do 1952. je
redno, sleherni dan pisala dne-
Nada Gaborovič ob predsta-
vitvi svoje najnovejše knjige
novel »Krogi« v viteški dvo-
rani bistriškega gradu.
Foto: SB
vnik. Njen najbolj ustvarjalni
čas je od 1961. leta, ko je skoraj
vsako leto zagledalo luč sveta
kakšno njeno literarno delo. Za
nekatera je prejela visoka pri-
znanja. Lansko leto ob svojem
življenjskem jubileju, 75-letnici,
je v viteški dvorani bistriškega
gradu predstavila zbirko humo-
resk in satir "Skozi življenje",
letos pa smo se vsi, ki smo se
udeležili literarnega večera, glo-
boko zamislili ob noveli 'Sama
s seboj", ki sodi v tretjo krožni-
co pisateljičinega zrenja v člove-
ka, v obdobje, ko se poslavljamo
in spravljeni z vsemi priznamo
tudi čustva, o katerih drugače
ne bi govorili. Novelo je ob-
čuteno prebrala Danica Godec,
njena nekdanja dijakinja ma-
riborske druge gimnazije, kjer
je prof Nada Gaborovič dolga
leta poučevala slovenski jezik s
književnostjo.
Nada Gaborovič pa ustvarja
dalje. Napisan je že avtobiograf-
ski roman, ki obsega 950 stra-
ni. Če se bo sponzorstvo Zavoda
za kulturo Slovenska Bistrica,
Impola, mariborske občine in
Nove KBM ob razumevanju
Dolenjske založbe iz Novega
mesta nadaljevalo, potem bo
kmalu izšla tudi ta knjiga in za
njo še katera.
Lepa slovenska beseda gre
skupaj z lepo glasbo. To so doka-
zali tudi učenci bistriške glasbe-
ne šole, ki so popestrili prijeten
literarni večer, ki je nastal v or-
ganizaciji Knjižnice Josipa Vo-
šnjaka ter Zavoda za kulturo
Slovenska Bistrica. O pisatelji-
činem delu je govorila ravnate-
ljica knjižnice Anica Korošec,
povezovalka literarnega večera
pa je bila Jana Jeglič.
Vida Topolovec
PTUJ / SIMPOZIJ O JANEZU KRSTNIKU DOLARJU
Spoznajmo manj
znane skladateljo
Pokrajinski muzej Ptuj, Akademija za glasbo Ljubljana
in Teološka fakulteta Ljubljana pripravljajo mednarodni
simpozij o življenju in delu slovenskega skladatelja Jane-
za Krstnika Dolarja. Simpozij bo potekal v prostorih ptuj-
skega gradu 24. in 25. novembra. V okviru simpozija bo v
petek, 24. novembra, ob 19. uri v viteški dvorani na gradu
koncert Dolarjevih skladb v izvedbi Obalnega komornega
orkestra. Komornega zbora Akademije za glasbo in soli-
stov pod taktirko dirigenta Marka Vatovca.
Akademija za glasbo Ljub-
ljana in Teološka fakulteta že
osmič vsako leto pripravita sim-
pozij o slovenskem skladatelju,
čigar delo še ni bilo deležno
temeljitejših raziskav. Referati
simpozijev so redno objavljeni
v posebnih zbornikih. Doslej so
se raziskovalci glasbene zgodo-
vine posvečali življenju in delu
Stanka Premrla, Emila Hochre-
iterja, Frana Gerbiča, Antona
Foersterja, Josipa Mantuania,
Hugolina Sattnerja in Matije
Tomca. Tema letošnjega sim-
pozija je Janez Krstnik Dolar,
skladatelj in jezuit, ob tem pa
bodo osvetljene tudi teme, ki
se navezujejo na splošno kultur-
no podobo Dolarjevega časa pri
nas, na Dunaju in drugod.
Letos je k sodelovanju kot so-
organizator povabljen še Pokra-
jinski muzej Ptuj. Povabilo smo
v našem muzeju razumeli kot
priznanje za dosežene rezultate
pri raziskovanju slovenske glas-
bene zgodovine, kar je pove-
zano z aktivnostmi v muzejski
zbirki glasbil. Tako tudi ni nak-
ljučje, da bo tema o življenju in
delu Janeza Krstnika Dolarja,
ki je bil rojen v Kamniku leta
1621, predstavljena pri nas. Na
njegovo delo se veže pomemben
del domače glasbene preteklo-
sti, saj je bil Dolar jezuit in je
prva leta svojega delovanja pre-
živel v ljubljanskem jezuitskem
kolegiju, kjer je bil vzgojitelj,
prefekt kora in pomočnik vodje
seminarja. Študiral je na Duna-
ju, kjer je najprej zaključil štu-
dij filozofije, nato pa teologije.
Na službovanju v Ljubljani ni
bil najbolj zadovoljen, saj mu
tamkajšnje delo ni omogočalo,
da bi razvijal svoj skladateljski
talent, zato se je odločil, da
sprejme službo prefekta kora na
Dunaju. Po treh letih je odšel v
Gradec in Judenburg, se za leto
dni vrnil v Ljubljano, nato pa
je krajši čas služboval še v Pas-
su in Gvoru. Leta 1660 se je za
stalno preselil na Dunaj, kjer je
opravljal službo prefekta kora
in tam 1673 tudi umrl.
V cesarskem mestu je živel
v času zlatega obdobja dvorne
kapele, do katere so imeli cesar-
ji prav poseben odnos kot me-
ceni in veliki ljubitelji glasbene
umetnosti. V Dolarjevem času
sta se na Dunaju udomačila ora-
torij in opera, ki sta pustila v
glasbeni zgodovini neizbrisen
pečat.
Ob svojem rednem delu se
je Dolar razvil v pomembnega
skladatelja svojega časa. Pisal je
vokalno-instrumentalne in ins-
trumentalne skladbe, kot so ra-
zlične sonate, baleti in maše.
Njegovo delo še ni temeljiteje
raziskano, prav tako pa mu ni-
smo odmerili pravega prostora
na koncertnih odrih. Simpozij
bo tako odlična priložnost, da
mednarodno uveljavljeni in do-
mači strokovnjaki njegovo delo
bolje ovrednotijo in ga pred-
stavijo javnosti. S svojimi refe-
rati se bodo predstavili dr. Igor
Grdina s filozofske fakultete v
Ljubljani, dr. Edo Škulj s pe-
dagoške fakultete iz Maribora,
dr. Andrej Misson in dr. Primož
Kuret z akademije za glasbo v
Ljubljani, mag. Ivan Florjane,
ki poučuje v Rimu in na ljub-
ljanski akademiji, ter dr. Darja
Koter iz Pokrajinskega muzeja
Ptuj, med udeleženci iz drugih
držav pa bodo sodelovali Har-
tmut Krones z Dunaja, Jiri Se-
hnal iz Brna, Ladislav Kačic
iz Bratislave, Helmut Loos iz
Nemčije in Robert Murany iz
Budimpešte.
Na koncertnem programu, ki
ga pripravljajo profesorji in štu-
dentje akademije za glasbo sku-
paj s člani Obalnega komornega
orkestra pod vodstvom Marka
Vatovca, bo sodelovalo več kot
petdeset pevcev in instrumenta-
listov. Izvedli bodo Balett a 4
za godala in orgle. Sonato a 13
za zasedbo trobent, pozavn, go-
dal in orgle ter Misso sopra la
Bergamasca za zbor, komorni
orkester in soliste. Pri tem je
potrebno poudariti, da bodo na
koncertu zazvenele procesijske
orgle Janeza Frančiška Janečka,
celjskega orglarja iz leta 1739,
ki jih hrani Pokrajinski muzej
Ptuj. Za slovenski prostor izre-
dno dragocene orgle so po us-
tnem izročilu nekoč zvenele v
ptujski proštijski cerkvi, danes
pa so del zbirke glasbil. Pred
leti so bile obnovljene, tako da
so usposobljene za koncertno
življenje. Predavanja, namenje-
na širši javnosti, bodo v drugem
nadstropju v grajski galeriji, in
sicer v petek od 9.30 naprej, v
soboto pa od 8.30 do U. ure.
Koncert bo v viteški dvorani v
petek zvečer ob 19. uri. Vstop je
prost. Vljudno vabljeni.
Darja Koter
UUBUANA / NA DNEVIH TEHNIČNE KULTURE
OŠ LJUDSKI VRT IN GRAJENA
Zmimbm predstavitev dela
v okviru tehničnega pouka učenci v šolah obdelujejo raz-
lične materiale - papir, les, kovine in umetne mase, pod
njihovimi prsti nastajajo različni uporabni izdelki. Najbolj
"zagrizeni" učenci pa imajo možnost svoje interese zadovo-
ljiti še pri tehničnem krožku, kjer si še dodatno razvijajo
spretnosti pri izdelavi različnih izdelkov in modelov.
Osnovnošolci iz ptujske šole
Ljudski vrt in podružnice Gra-
jena so se predstavili na Dne-
vih tehnične kulture od 9. do
12. novembra v Ljubljani. Obis-
kovalci so si lahko na njihovem
razstavnem prostoru (cca 15 m^)
ogledali veliko število predv-
sem različnih izdelkov. Učenci
pa niso samo dobri tehniki pri
obdelavi različnih materialov,
uspešno znajo uporabljati tudi
sodobno foto-video tehnologijo
in z njima zabeležijo različna
dogajanja na šoli. Dokaz je vrsta
fotografij in video kaset s pos-
netimi dejavnostmi, ki poteka-
jo v okviru šole. V Ljubljani
pa so predstavili tudi prometno
dejavnost obeh 50I. Po uspeli
predstavitvi v Ljubljani sta uči-
telja tehnične vzgoje in men-
torja krožkov Bhnka Kojc in
Miran Pete! povedala: "Zado-
voljna sva, da sva se odločila
predstaviti naše delo širši jav-
nosti. Po odzivih obiskovalcev
sva prepričana, d? je marsikate-
ri učitelj dobil it'ejo za nadalj-
nje delo z učenci otroci pa so
občudovali uporal nost nekate-
rih izdelkov. Mlaj i učenci, ki
so si prišli razstavo ogledat sku-
paj s svojimi učitelji, pa so ob
modelu stiskalnice za grozdje
spozn-^ili njeno delovanje."
Da so izdelki ptujskih učen-
cev bili zanimivi in uporabni,
pove tudi deisivo, da si je veliko
študentov pedagoške fakultete
izbralo neKat ^re izdelke za pro-
jektno nabgo, ki jo bodo pred-
stavili pri študiju.
Ir
6
Četrtek, 23. november 2000 - TEDNIK
PO NAŠIH KRAJIH
SREDIŠČE OB DRAVI / PODJETJE STAMBERGER
Jelke že "rasfe/o"
v družinskem podjetju Štamberger, d.o.o., v Središču ob
Dravi so trenutno sredi največjega dela. Zaposleni nosijo
kartone, jih zlagajo na palete, hitijo sem in tja, nenehno
zvonijo mobilni in drugi telefoni, saj je sezona na višku -
namreč sezona božičnih jelk iz plastične mase.
Pri Štambergerjevih se s pla-
stičnimi masami ukvarjajo že
dolgo vrsto let. Pričel je Slavko
Štamberger s proizvodnjo pus-
tnih mask, ki je danes železni
repertoar proizvodnje. Pred na-
tanko desetimi leti pa je sin
Marko vpeljal proizvodni pro-
gram božično-novoletnih arti-
klov. Proizvodnja se je pričela
doma, kmalu pa se bodo v celo-
ti preselili v novozgrajene pro-
izvodne in poslovne prostore.
Uredili so tudi že prijetna raz-
stavna prostora.
Proizvodnja temelji na proiz-
vodnji jelk iz umetne mase. Iz-
delujejo od 20-centimetrskih pa
do jelk, ki v višino merijo do 6
metrov. Zanimiv je način izdela-
ve jelk. Izdelane so iz trakov fo-
lije, ki jo, zvito na velikih balah,
uvažajo. Na strojih se trakovi vr-
tijo okrog svoje osi in tako nas-
tajajo dolgi trakovi z iglicami, te
pa razrežejo na želeno dolžino in
naredijo veje. Iz enakega materi-
ala in na podoben način nastaja-
jo potem tudi adventni venčki in
drugi okraski. Proizvodnja pote-
ka na strojih novejšega tipa. Ne-
kateri so bili narejeni tudi po
naročilu v Italiji in so računalni-
ško krmiljeni.
Nekatere novoletne izdelke
prodajajo okrašene. Svoje iz-
delke dopolnijo s potrebnimi
okraski, svečami, kroglicami in
dekoracijo drugih proizvajalcev.
Za zanimive zamisli in dekora-
cije skrbi žena Lukrecija, ki se
posveča aranžiranju. Zanimivo
je, da je tudi pri tovrstnih iz-
delkih potrebno paziti na okus
posameznega tržišča in modne
smernice. Slovenski okus je
precej tradicionalen in naš ku-
pec se največkrat odloča za
zlato-rdečo kombinacijo. Pred-
vsem lani pa je bila zelo modna
srebrno-modra kombinacija.
Letošnji trend zahteva okrasje
v srebrni in pastelnih barvah.
V podjetju je 10 zaposlenih,
v sezoni, ki traja že od septem-
bra, pa zaposlujejo še dodatne
delavce. Nekaj del razdelijo tudi
svojim kooperantom. Kot proi-
zvajalec nastopa podjetje Štam-
berger doma predvsem v večjih
prodajnih centrih, svoje izdelke
pa izvozijo na rusko, avstrijsko
in nemško tržišče. Že leta pa so s
svojo ponudbo prisotni na nem-
škem sejmu Christmas World.
vki
Prazniki se lahko pričnejo!
Jelke že »rastejo«...
BERINJAK/ KOMUNALNO NAJBOUE UREJENA HALOSKA VASICA
V Berinjak odslej po asfaltu
Kljub turobnemu vremenu in dežju je bila sobota za pre-
bivalce haloškega Berinjaka vesel dan. Odprli so namreč
asfaltirano cesto in si s tem izpolnili dolgoletno željo, vasi-
co v KS Leskovec in občini Videm pa naredili dostopnejšo
za domačine in obiskovalce.
Berinjak je vasica s komaj 17
hišnimi številkami. Prav zaradi
tega je bila pot do sodobne ce-
ste toliko težja. Cesta iz doline
v Berinjak je izredno strma in o
tamkajšnjem klancu govorijo že
zgodbe iz viničarskih časov, ko
so ga s težavo premagovale kra-
vje, volovske ali konjske vprege.
Kot je na otvoritveni slovesno-
sti povedal predsednik gradbe-
nega odbora Janez Lovenjak,
je bil prvi korak k modernizaci-
ji ceste narejen že davnega leta
1968, ko je bil spodnji del ceste
speljan po novi trasi, stari kla-
nec pa je šel v pozabo. Takratni
poseg je bil mogoč zaradi od-
ločnosti in dobre volje doma-
čina Jožeta Vindiša, ki je novi
cesti odstopil zemljišče. Sledila
so leta gramoziranja ceste in
ohranjanja njene prevoznosti
ter mnogokrat izgubljene bitke
z neurji, ki so gramoz odplavila
v dolino. Tudi v takih primerih
se je izkazal Jože Vindiš, ki
je cesto vedno znova potrpežlji-
vo popravljal. Zaradi precejšnje
strmine je bila cesta v zimskem
času največkrat neprevozna.
Leta 1998 so ustanovili grad-
beni odbor in leto kasneje pod-
pisali pogodbo med uporabniki
ceste, krajevno skupnostjo Le-
skovec in občino Videm, letoš-
njo pomlad pa začeli zemeljska
dela, nakar je nedavno tega CP
Ptuj cesto v dolžini 1100 met-
rov asfaltiralo. Na slovesni ot-
voritvi so se Berinjčani posebej
zavalili županu Francu Kirbi-
šu, predsedniku KS Jožetu Zav-
cu in vsem, ki so jim kakorkoli
pomagali.
Župan Franc Kirbiš je pou-
daril, da je cesta v Berinjak le-
tošnji že šesti cestni odsek v
občini z novim asfaltom, finan-
čno in izvedbeno pa najtežji
projekt doslej. Investicijska vre-
dnost dobrega kilometra ceste
je veljala 18 milijonov tolarjev,
od tega je 4 milijone prispevala
država, drugo pa občina, KS in
krajani. Berinjak je s to prido-
bitvijo postal edino naselje v
KS Leskovec in verjetno tudi
v občini Videm, ki ima v celoti
urejeno infrastrukturo. Gos-
podinjstva so prikjučena na
vodovod, imajo telefonske pri-
ključke, manjkala je torej samo
še cesta.
Udeleženci sobotne slovesno-
sti so se po prerezu vrvice pope-
ljali po strmi in vijugasti cesti v
Berinjak. Domači županik Edi
Vajda, ki je blagoslovil novo
cesto, je na pročelju domačije
Krajnčevih v Berinjaku 4, bla-
goslovil še obnovljen križ. Ude-
leženci slovesnosti pa so se
zatem izpod dežnikov preselili
še v leskovško dvorano.
J. Bračič
S prerezom vrvice so cesto v Berinjak odprli (z leve) predse-
dnik gradbenega odbora Janez Lovenjak, zaslužni domačin
Jože Vindiš in župan Franc Kirbiš
Pri Julijani in Ludviku Krajncu v Berinjaku 4 je župnik Edi
Vajda blagoslovil še obnovljeni križ
TEDNIK - Četrtek, 23. nuveniber 2000
7
OD TOD fff TAM
TURNISCE / INFORMATIVNI DAN KMETIJSKE ŠOLE
Možnosti iiot^raževanja odraslili
Danes, v četrtek, ob 16. uri vabi kmetijska šola Ptuj na
Turnišče pri Ptuju, na tamkajšnje šolsko posestvo, vse, ki
jih zanimajo možnosti kmetijskega izobraževanja. Šola
nudi možnosti pridobitve poklicne izobrazbe ali pridobi-
tev uporabnih znanj, ki jih potrebujejo pri vsakodnevnem
delu in v življenju nasploh. Odraslim ponujajo vse pro-
grame izobraževanja, ki jih sicer izvajajo tudi za mladi-
no, torej programe štiriletnega izobraževanja, poklicnega
triletnega izobraževanja in programe nižjega poklicnega
izobraževanja. Poleg tega izvaja šola program poklicnega
tehniškega izobraževanja in kmetijske podjetniške dejav-
nosti za tiste, ki so predhodno že končali katerega od po-
klicnih programov.
Programi so prilagojeni za od-
rasle slušatelje, potekajo v krajši
obliki v zimskem obdobju, pri-
merni pa so za kmetovalce ali
tiste, ki se kakorkoli ukvarjajo s
kmetijstvom.
Poklicna in tehniška kmetij-
ska šola že več let izvaja vrsto
zanimivih izobraževalnih pro-
gramov, najrazličnejših tečajev
in seminarjev. Slušatelji tako
pridobivajo pogoje za različne
dejavnosti, na primer za oprav-
ljanje vozniškega izpita za trak-
tor, za nosilce turističnih deja-
vnosti, usposabljajo kmetovalce
in testirajo naprave za vnos fito-
farmacevtskih sredstev, v priho-
dnje pa bodo ponudili tudi izo-
braževanje za izvajalce ukrepov
zdravstvenaga varstva rastlin v
skladu z novo zakonodajo.
Del stroškov dodatnega izob-
raževanja odraslih krijejo lokal-
ne skupnosti in ministrstvo za
kmetijstvo, za oblike poklicne-
ga in tehniškega izobraževanja
pa si šola prizadeva najti čim
ugodnejšo varitanto financiran-
ja v povezavi s kmetovalci in
ministrstvom za kmetijstvo.
Ravnatelj Poklicne in tehni-
ške kmetijske šole Ptuj mag.
Vladimir Korošec poudarja iz-
razito pomanjkanje znanja v
kmetijstvu in dejstvo, da je prav
znanje tisti dejavnik, ki lahko
popelje naše kmetijstvo k hi-
trejšemu razvoju. V kmetijski
šoli ocenjujejo, da je interes
za izobraževanje identičen z
neugodnim stanjem v našem
kmetijstvu. Zanimanje za redno
izobraževanja v zadnjem času
nekoliko upada, vendar bi bilo
mogoče s smelo organizirano
politiko na področju kmetijstva
premagati tranzicijske slabosti.
Zagotovo se bodo v prihodnje
oblikovale kmetije kot zaokro-
žene produkcijske enote in kme-
tijsko izobraževanje bo našlo
pravo mesto v slovenskem izo-
braževalnem sistemu, ustrezen
odsev na gospodarskem področ-
ju in v podeželskem prostoru na-
sploh. Podeželski prostor je vse-
kakor potrebno oskrbeti s kako-
vostnim znanjem, z novimi ide-
jami in pogumnimi usmeritva-
mi, ki bodo zagotavljale razvoj.
Kmetijsko šolo Ptuj obiskuje
v tem šolskem letu 290 dijakov,
ki se izobražujejo v različnih pro-
gramih, od najnižjega do tehniš-
kega. Kljub omenjenemu manj-
šemu zanimanju je šoli uspelo
oblikovati vse razpisane oddel-
ke. Prizadevajo si ustvariti naj-
boljše pogoje za izobraževalno
strokovno in pedagoško delo.
Razvojni načrti kmetijske
šole so že nekaj časa vezani
na posestvo na Turnišču. Tja
se je že preselil del strokovne-
ga kmetijskega dela, postopno
oblikujejo tudi pogoje za živi-
norejsko dejavnost. Nekoliko
pozneje naj bi se na Turnišče
preselil še pedagoški del deja-
vnosti kmetijske šole. Na tem
prostoru naj bi nastalo izobra-
ževalno središče za razvoj po-
deželja, kjer bi se na kakovostni
ravni srečevali stroka in praksa
in kjer bi lahko kmetovalci in
drugi zainteresirani pridobiva-
li znanje ter izmenjevali izku-
šnje. Ti načrti so zaenkrat še
na papirju, vendar v Poklicni
in tehniški kmetijski šoli Ptuj
menijo, da bo projekt mogoče
izpeljati postopno: v petih le-
tih šolsko posestvo s kakovo-
stnimi materialnimi pogoji za
praktično delo, pozneje pa bi
se v to okolje preselil tudi pe-
dagoški del dejavnosti šole.
J. Bračič
Ravnatelj Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj mag. Vladi-
mir Korošec
PTUJ / V PETEK IN SOBOTO HUMANITARNA AKCIJA
Prosfovo/ffle prispevlie
bodo zliirali
s poselMim mlfiralniliom
1\idi letos so v Območnem združenju Rdečega križa Ptuj
uresničevali naloge, ki jih jim je postavil nacionalni pro-
gram, in tiste, ki izhajajo iz pooblastila po zakonu o
Rdečem križu. Zelo razveseljivo je, da je krovodajalstvo
ponovno v porastu. Ker pa se socialne razmere na celot-
nem območju Slovenije zaostrujejo, je Rdeči križ Slovenije
letos uvedel novo akcijo Sosed sosedu.
Kot je povedala sekretarka
Območnega združenja Rdečega
križa Ptuj Vida Milunič, so iz
te akcije dobili 1,5 milijona to-
larjev in jih razdelili med po-
moči potrebne. Iz akcije Nikoli
sami pa so prejšnjo soboto preje-
li 1123 prehrambenih paketov,
prav toliko zavitkov pralnega
praška in zobnih ščetk. Prevzeli
so jih predstavniki 22 aktivnih
organizacij RK na Ptujskem, za
območja, kjer pa ni aktivnih
članov RK, so pakete po dogo-
voru z občinami prevzeli člani
občinskih socialnih komisij. Za
potrebe v mestni občini Ptuj je
ostalo 185 paketov. Do konca
leta bodo prejeli še pakete za
starostnike in po vsej verjetnos-
ti tudi za otroke iz socialno šib-
kih družin.
V teh dneh pa največjo po-
zornost posvečajo pripravam in
izvedbi humanitarne akcije za
razseljene prebivalce Novega
Travnika v Bosni in Hercegovi-
ni. Izvedli jo bodo jutri in v so-
boto na Slovenskem trgu pred
gledališčem. V okviru letošnje
ekološko-humanitarne akcije, ki
jo vodijo skupaj s podjetjem
Cisto mesto in Karitasom kot
projekt javnih del z 19 udele-
ženci, so že izbrali in pripravili
več kot 15 tisoč oblačil za pri-
zadete prebivalce Novega Tra-
vnika. Ekološko-humanitarna
akcija, v okviru katere so doslej
zbrali več kot deset ton oblačil,
bo trajala najdlje do konca de-
cembra. Če pa bo zima prehuda,
jo bodo že prej prekinili, saj v
starih opuščenih in za delo nep-
rimernih vojaških skladiščih na
Potrčevi ni možno ogrevanje.
Žalostno pa je tudi, da Območ-
no združenje RK Ptuj za svoje
humanitarno poslanstvo doslej
še ni uspelo pridobiti primer-
nih skladiščnih prostorov.
V okviru humanitarne akcije
bodo jutri, 24. novembra, na
stojnicah na Slovenskem trgu
pred gledališčem delili uporab-
na oblačila in obutev, v soboto,
ko bo na Ptuju sejmarila Katari-
na, pa bodo zbirali prostovoljne
prispevke s posebnim nabiral-
nikom, saj želijo na ta način
zbrati sredstva za pokritje stro-
škov akcije. Načrtujejo tudi av-
kcijo posebnih oblačil, uniform
in narodnih noš. Sodelovanje so
obljubili tudi nekateri ansambli
in umetniki, avtoprevoznik An-
ton Medved pa je že obljubil, da
bo brezplačno odpeljal zbrana
oblačila in drugo pomoč v Novi
Travnik; Vida Milunič je pove-
dala, da se trudijo, da bi mu po-
vrnili vsaj stroške goriva.
Želja vseh, ki so pripravili hu-
manitarno akcijo za prizadete
prebivalce Novega Travnika, je,
da bi jutri in v soboto zbrali
čim več prostovoljnih prispev-
kov, da bi jim vsaj delno omili-
li hudo stisko in olepšali bližnje
praznike. Pričakujejo, da bodo
Ptujčani podprli akcijo in po-
novno dokazali, da ko gre za sti-
ske ljudi, ni meja.
MG
... PA BREZ ZAMERE ...
Venikasti božič
ter bugi novo leto
Smo v tistem obdobju leta, ki sem ga pred nekaj
članki za poljudno rabo imenoval kar praznična sezo-
na. Tako je po dnevu razkazovanja ter dnevu pijan-
čkov, ki sta potekala v začetku novembra, sledil malce
daljši time-out, namenjen regeneraciji telesnega, še bolj
pa finančnega stanja. Po tem kratkem premoru za re-
grupiranje pa se sedaj počasi že približujemo udarne-
mu valu v praznični sezoni, decembrski kampanji, če
se lahko tako izrazimo, kar od nas zahteva vsaj mini-
malno oceno ter premislek lastnih bojnih položajev, če
naj se kolikor toliko uspešno spopademo s tem novim
udarnim valom vsesplošne evforije ter masovnega na-
vala sreče.
Torej: če pustimo ob strani podatek, da je ta letni
čas najbolj usoden za mnoge osamljene duše, ki kot
po pravilu v decembru močno dvignejo delnice sicer
že drugače nič kaj razveseljujoči statistiki tistih, ki na
Slovenskem predčasno želijo pogledati Matildi v zobe,
je december en sam velik turški med. Za tiste, ki se ob
vsem tem sprenevedanju malce ne zamislijo, je to goto-
vo obdobje neizmerne sreče ter veselja, se pravi en sam
sladkost cuker. Za tiste stare ter nepoboljšljive cinike
(ali pa celo samo realiste), ki tudi v teh dneh, ko se
prelivata med in mleko, vse skupaj opazujemo z rahlo
distanco, pa je ta čas sicer kar prijeten, če se tudi tukaj
izrazimo z metaforiko turškega medu, tudi nam precej
sladek, vendar pa se hkrati zavedamo, da je ta sladkost
kaj hitro minljiva ter včasih tudi hudo hitro pokvarlji-
va in organizmu nič kaj prijetna roba. A kljub temu
da so vse te fešte, ki so pred nami, lahko obravnavane
(tudi) s precejšnjo mero jedkosti, pa vseeno med naro-
dom z visoko stopnjo strinjanja prevladuje mnenje, da
so na splošno gledano ti razni obiski vseh mozicljev in
z njimi povezani decembrski dogodki prav fina, in če
ne drugega, vsaj družinsko-družabna zadeva. Kaj po-
menijo vsakemu posamezniku in ali se ob teh prilož-
nostih kontemplirajoče poglobi vase ali pa jih izkoristi
zgolj za zabavo ter druženje, ve vsak sam. Raje poglej-
mo, kako se nam veseli december kaže v čisto praktič-
nem pomenu.
Kaj imajo torej skupnega miklavževanje, božič ter
novo leto, razen tega seveda, da so vsi trije konstitutiv-
ni člani decembrske fešte? Aja, in pa poleg tega, da nas
na njih vsako leto hitreje opozarjajo v izložbah trgo-
vin, tako da ni več daleč čas, ko razni jelk in smrek
sploh ne bodo več umikali in potem na novo postavlja-
li v izložbe, ampak bodo tam visele kar celo leto (heh,
odlična racionalizacija stroškov, ne)? Eee, ne gre? No,
poglejmo. Za odgovor na to vprašanje je potrebno po-
gledati zvezde omenjenih treh fešt, torej Miklavža, Bo-
žička ter dedka Mraza. Kaj imajo skupnega tile trije
starčki? Brade ne, saj ima vsak malo drugačno. Skup-
nega ideološkega pedigreja tudi ne, to vemo vsi. Prevo-
znih sredstev tudi ne, saj eden s svojimi sanmi križan
po nebu, drugi po zemlji, tretji ubožec pa šiba celo pe-
šmotorko. Torej, kaj? J a, uganili ste, vsi prinašajo da-
rila. In to ogromno dani. In vsa ta danla morajo nekje
kupiti. Ker predvidevam, da med bralci ni več takih,
ki bi še zagovarjali tezo, da vse skupaj dobijo na sever-
nem tečaju (če sem komu razblinil celotno sliko sveta,
se mu najgloblje opravičujem), lahko mimo zapišem,
da vsa ta darila morajo torej kupiti v lokalnih super,
hiper in mega marketih ter drugih štacunah. In ker je
to dosti, zelo dosti daril, je to tudi veliko, zelo veliko
denarja. In za kaj v današnji družbi na čisto praktič-
nem nivoju gre? Točno, za denar, keš,fičnike, prešerne,
ivdne, še najraje pa cankarje. Ja, december je en ve-
lik, velikanski nakupovalni mega market. In kakršno
je povpraševanje, takšna je tudi ponudba. Povpraše-
vanje pa je ogromno, velikansko. Pa tudi sila raznoli-
ko. Tako raznoliko, da se tu in tam pojavi tudi kakšna
zadeva, za katero se še vseh bedarij vajeni osebi zdi, da
je bolj kot resnemu kandidatu za darilo podobna prvo-
aprilski šali. In da je šok še večji, reklame za tako stvar
ne vidiš v izložbi, ampak jo nonstop rolajo na televi-
ziji. Si predstavljate: gledate svojo najljubšo mehiško
nadaljevanko, glavna junakinja je pravkar izvedela,
da je njen zaročenec, sicer posvojenec njenega mrzle-
ga strica, ki je prej ljubimkal z njeno polsestro, v bi-
stvu njen brat, huh, ko na ekran nenadoma prikruli
pojoči božični venček. Ja, ta bebasta okrogla kombina-
cija plastike ter prvovrstnega kiča je spet na pohodu.
In to ne kar tako, prosim. V tem času je venček glavni
v mestu - najboljše, najustreznejše darilo, vrhunska ge-
sta ljubezni ter pozornosti do vaših bližnjih. Če nimaš
venčka, si luzer. Nihče. Nula. Nihče te nima dovolj
rad, da bi te počastil s takšnim darilom, huh. Kaj avto,
če hočeš, da sosedi škripajo z zobmi od zavisti in tolče-
jo z glavo v zid, moraš v tem času imeti doma božični
venček, ne? Najboljše pa kar dva ali tri, da jih je polna
cela bajta, enega pa moraš nujno obesiti tudi na vho-
dna vrata, da se bodo prijatelji razveselili že takoj na
vhodu in zapeli kakšno skupaj s plastično mojstrovino.
Obvezno moraš enega imeti tudi v dnevni sobi, saj je
pojoči božični venček na zabavah vedno v centru po-
zornosti, ne? Imajo pa ga itak radi prav vsi, od sivo-
lasega dedka, ki brunda zraven, pa vse nazaj do eno-
in dvoletnih otrok. Pazite, zdaj! Če pa hočete biti res
totalno kul, res največji frajer daleč naokoli, uh, večji
celo od samega božičnega venčka, pa si morate nujno
zraven omisliti še bugi nbo, pa bo ta plastično-kičasti
pojoči in migotajoči duet popoln. Vendar pohitite, zalo-
ge bugi ribe so namreč zaradi velikega povpraševanja
omejene, tako omejene, huh, da že zadnjega pol leta
hugi čudo lahko dobite le, če pokličete takoj po koncu
reklame, drugače jih namreč zmanjka.
Kakorkoli že, če že imate doma božični venček ali
pa ga šele naročate skupaj z bugi nbo, pa tudi če ste
morda takšen heretik, da se vam oboje zdi skrajno pri-
mitivno in bebasto, naj bom verjetno prvi, ki vam bo
voščil ob letošnjih praznikih. Torej, želim Vam božično
venčkasti božič ter bugi novo leto!
Gregor .4lič
PTUJ / ROTARIJANCI SO PRAZNOVALI
Prainiino
obdarovanje otroli
Ptujski Rotary klub je pred kratkim praznoval peto obletnico |
uspešnega dela. Ob tej priložnosti so vsi dosedanji predsedniki:
podali kratke preglede dela v svojih mandatih, o uresničevanju ]
programa dela v letošnjem letu pa je govoril sedanji predsednik
ptujskih rotarjjancev Lojze Arko.
Do konca leta jih čaka še nekaj nalog. Prva bo miklavževo obda-'
rovanje vseh rejencev, druga pa miklavževa, božična in novoletna'
stojnica s prodajo izdelkov članov društva Sožitja.
MG, Foto: Stojan Kerbler i
S slovesnosti ob peti obletnici Rotary cluba Ptuj.
8
Četrtek, 23. november 2000 - TEDNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE
PTUJ / ČETRTA AVDICIJA ZA NOVE MANEKENKE IN
MANEKENE
Hova priložnost za
pogumne in samozavestne
v predpraznični utrip se letos vključuje z avdicijo za nove manekenke in manekene tudi
družba Radio-Tednik. K sodelovanju vabimo dekleta in fante, ki so stari najmanj 16 let.
Pri dekletih je zaželena višina nad 170 cm, pri fantih nad 180 cm. Ker se sreča nasmehne
le drznim in pogumnim, pričakujemo, da bodo novi upi ptujske modne in lepotne scene
izpolnjene prijavnice oddali čim prej na naslov: Radio-Tednik, Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj.
Najbolje ocenjene čakajo lepe nagrade, s priložnostnimi darili pa bodo obdarjeni vsi, ki
bodo prišli na avdicijo. Pripravljamo jo s starimi že uveljavljenimi sodelavci. Letošnjo
organiziramo 8. decembra v mladem in uspešnem ptujskem podjetju Tenzor, d.o.o., na
Mariborski cesti 13 na Ptuju.
Avdicija bo potekala v kopalkah, dnevnih oblačilih in visokih petah za dekleta (fantje visokih pet ne
potrebujejo). Obleko in čevlje si udeleženci zagotovijo sami. Prav tako morajo sami poskrbeti za svoj
videz, frizuro in make up. Prve korake na manekenski pisti bo vsem udeležencem skušala kar najbolj
približati znana ptujska manekenka in lepotica Darja Koren, ki bo najbolje ocenjene udeležence avdi-
cije v obeh kategorijah povabila brezplačno v manekensko šolo, ki jo od nedavnega pripravlja skupaj
s svojo sodelavko, koreografinjo Natalijo Jelušič.
v podjetju Tenzor se bodo na dan avdicije udeleženci zbrali že ob 17. uri, nastop pa se bo pričel ob
20. uri. Avdicija bo zaprtega tipa, vstop imajo samo prijavljeni.
Gostje letošnje avdicije bodo številne znane lepotice in manekenke, nekatere med njimi so bile
uspešne udeleženke prejšnjih ptujskih avdicij: Alenka Vindiš, Barbara Cenčič, Maja Lešnik, Manja
Gojkovič, Adelina Bombek, Maja Žunkovič, Nataša Čuček, Mihaela Kukovec, Gordana Ogrizek.
Udeležbo sta obljubili tudi Ana Serona, mis Smrklje, Antonija Novak, druga spremljevalka letošnje
mis Slovenije, možna pa so še kakšna presenečenja. Povabilo je
sprejel tudi ptujski maneken Zoran Hovnik. Udeleženci avdicije
bodo tako lahko iz prve roke izvedeli vse o manekenskem delu in
dogajanjih na teh in lepotnih pistah.
Obisk v podjetju Tenzor bo za številne tudi priložnost za pogo-
vor o delu v podjetniški sferi, kjer je prav tako potrebnega veliko
truda, da se doseže uspeh.
Tudi letošnjo avdicijo pripravljamo z vso podporo mestne ob-
čine Ptuj oziroma ptujskega župana Miroslava Lucija, ki bo tudi
član ocenjevalne komisije.
Nagradno turisfiino vprašanje
o dosežkih v letošnjem tek-
movanju Turistične zveze Slo-
venije "Moja dežela - lepa in
gostoljubna" smo že poročali.
Ptujčanom ostaja grenak prio-
kus z željo, da bo morda priho-
dnje leto znova bolje.
Kljub nekaterim napovedim,
da bo kmalu jasno, kaj se bo
zgodilo z gospodarskim interes-
nim združenjem Poetovio vivat,
se to še ni zgodilo. Skupščine,
ki naj bi bila že septembra in
naj bi postregla s čistim vinom,
predvsem s podatki o finanč-
nem poslovanju te institucije,
od katere so si nekateri v ptuj-
skem turizmu precej obetali, še
do danes ni bilo. Prav tako še
vedno ni nič otipljivega glede
ustanovitve lokalne turistične
organizacije, ki naj bi jo Ptujča-
ni ustanavljali za zdaj le v me-
jah mestne občine Ptuj.
Nasploh se lokalnih turistič-
nim organizacijam ne piše dob-
ro, zlasti še, ko gre za "prisilno"
določanje članarine, ki jo na
podlagi zakonsko določenih raz-
ponov določajo občine. Obrt-
niki s Ptujskega temu odločno
nasprotujejo, podobno je tudi
drugje v Sloveniji. Zakon o po-
speševanju turizma je potrebno
spremeniti, tako da bosta viši-
na in način določanja članarine
povsem odvisna od odločitve lo-
kalne turistične organizacije. V
mestni občini Ptuj oziroma v
GIZ Poetovio vivat pa tudi še ni
padla odločitev o tem, kakšno
bo kurentovanje leta 2001.
V dosedanjih akcijah Turis-
tične zveze Slovenije, ki letos
praznuje 95-letnico uspešnega
delovanja. Moja dežela - lepa in
gostoljubna je bil Ptuj sedemkrat
zapored prvi - v letih od 1992 do
1998. Nagrado za pravilen od-
govor bo prejela Lojzka Marin-
kovič, Draženska cesta 14/d,
2251 Ptuj. Čestitamo!
Tudi današnje vprašanje je ve-
zano na tekmovanje v urejanju
okolja, konkretno na svetovno
tekmovanje Narodi v razcvetu, v
katerem je Ptuj že drugič fina-
list. Vprašujemo, kje bo letošnji
finale tega svetovnega tekmo-
vanja. Nagrada za pravilen od-
govor je turistični spominek in
knjiga Sodobna zgodovina Ptu-
ja v karikaturi - prva petletka.
Odgovore pričakujemo v ured-
ništvu Tednika, Raičeva ulica 6,
do prvega decembra.
V Združenih arabskih emiratih je bil Ptuj nagrajen za urejeno
okolje in vzorno skrb za kulturno dediščino. S katerimi aduti
bo nastopil letos? Pogled na eno od stavb v starem mestnem
jedru, za katero lastniki vzorno skrbijo. Foto: Črtomir Goznik
TEDNIK - Četrtek, 23. november 2000
9
NASI KRASI IN UVDJE
IVANJKOVCI / AKTIVNE ŽENSKE ZNOVA ZBRANE
Triintlvtilsef let
prilatellevania
Nedavno so se na prijetnem druženju srečale članice akti-
va kmečkih žena iz Branika in Dornberga ter gostiteljice
iz Ivanjkovcev. Njihovo prijateljevanje traja že 23 let, saj so
aktivi pobrateni že od 10. septembra 1977. Članice neguje-
jo svoje prijateljstvo in so še vedno v stalnem stiku. Vsako
leto si privoščijo srečanje, združeno s kakšnim zanimivim
ogledom. Lani so se dobile v Idriji, kjer so si ogledale čip-
karsko šolo, grad muzej in rudnik živega srebra.
Za letošnje srečanje so si iz-
brale grad pri Veliki Nedelji,
kjer so si ogledale tudi muzej in
cerkev. V imenu kmetijske sve-
tovalne službe iz Ormoža je go-
stje pozdravila Hinka Hržič.
Naslednja postojanka je bil
grad v Ormožu, kjer so si ogle-
dale vinoteko, galerijo, župano-
ve reprezentančne prostore in
poročno dvorano, kjer je tudi
nastala skupinska fotografija za
spomin.
Na željo Primork so si ogle-
dale tudi Tovarno sladkorja
Ormož. Pod strokovnim vod-
stvom Roberta Vaupotiča so
spremljale peso od prevzema
do sladkorja. V Ivanjkovcih jih
je lepo sprejela direktorica obra-
ta sadjarstvo Jeruzalem Ormož
Mira Kelemina in jim razkazala
najsodobnejšo in ekološko ne-
oporečno hladilnico. Poskusile
so letošnji pridelek jabolk in se
za nadaljevanje poti okrepčale
z domačim pecivom, kavo in
moštom. Obisk se je nadaljeval
v Veličanah pri lončarstvu Tr-
kulja. Lončar Miran Trkulja je
pokazal, kako iz gline nastane
vaza, skleda ali kakšen okrasek.
V Cubru pri Ljutomeru so si
ogledale muzej kmetijske me-
hanizacije na prostem, nato pa
so se odpeljale čez prleške griče
v gostilno Črni ribič v Frankov-
ce na pozno kosilo.
Marica Trstenjak, ki že vsa
leta organizira in vodi srečanja,
je povedala, da je njihov namen
predvsem izmenjava medseboj-
nih izkušenj na področju kme-
tijstva in razgledanosti žena.
Prijetna sprememba, ki jo pri-
nesejo takšna druženja v kmečki
ženski vsakdanjik, okrepijo po-
trebno moč do poštenega dela,
ljubezen do otrok in vnukov.
Pobratenke upajo, da se srečajo
prihodnje leto spet na Primor-
skem ali v Prekmurju.
vki
Za spomin na lepo srečanje so se prijateljice fotografirale v poročni dvorani ormoškega gradu.
Foto Zalar
FOTOZAPIS / SREDIŠČE OB DRAVI
Zbrali reliordne lioliiine parnia
Minuli teden so učenci in učitelji osnovne šole
v Središču ob Dravi zbirali odpadni papir. Za
podobno akcijo se odločijo vsako leto, letos
pa so zbrali rekordnih 5500 kilogramov. S tem
so seveda zelo zadovoljni. Zadovoljni pa so bili
tudi fantje na sliki, ki so se ob delu tudi pošteno
zabavali.
vki
PTUJ / OTILIJA HOLC PRAZNOVALA 99. ROJSTNI DAN
"le vedno rada po/ent''
v nedeljo je praznovala 99. rojstni dan Otilija Holc, ki
jesen življenja preživlja pri hčerki Eriki Šafranko na Ptuju.
Dneve ji krajšata vnukinja Mateja in vnuk Anton.
Ker je gospa Otilija prej žive-
la na Destrniku in bila v kraju
zelo aktivna, so jo v nedeljo obi-
skali člani društva upokojencev
z Destrnika. V imenu društva
sta ji čestitala predsednica Juli-
jana in tajnik Janez Cernezel.
Gospa Otilija se je najbolj raz-
veselila presenečanja, ki so ji ga
pripravile članice pevske sku-
pine Spominčica pod vodstvom
gospe Stoeger. Kljub častitljivi
starosti je gospa Otilija z njimi
zapela.
Gospa Otilija pravi, da zaradi
starosti nima posebnih težav, le
slabo vidi. Zato se je odločila za
operacijo sive mrene na očeh.
Povabi nas že na rojstni dan pri-
hodnje leto, ko bo dosegla tri-
mestno številko.
Tekst in foto:
M. Slodnjak
Otilija in hčerka Erika s člani društva upokojencev z Destrnika
UUBUANA / TRETJI FESTIVAL SLOVENSKIH VIN
Vet kot 200 polnitev
v Cankarjevem domu bodo danes ob 16. uri
odprli 3. slovenski festival vin. Slovenski pri-
delovalci bodo predstavili svoj letošnji pride-
lek, organizator - podjetje Infos iz Ljubljane -
pa pripravlja tudi bogat izobraževalni in spre-
mljajoči program.
Na festivalu naj bi predstavili več kot 200 polni-
tev vrhunskih vin iz Slovenije, Španije, Francije
in Italije. Med predstavljenimi vini letnika 2000
bodo v Cankarjevem domu ponovno tudi štajer-
ska, in sicer iz kleti Vinogradništvo in vinarstvo
Turčan, Jeruzalem Ormož, Kmetijski kombinat
Ptuj - Vinarstvo Slovenske gorice-Haloze, Vino-
gradništvo Šuman, Vinogradništvo Šiker, Prot-
nerjeva hiša Joannes, Vinarstvo Milana Hlebca,
Vinogradništvo in vinarstvo Franca in Boruta An-
derliča, klet Blaža Železnike z blagovno znam-
ko Faust, Vinska klet Puklavec ter vinogradniki
Milan Lukman, Franc in Marija Lah ter Gustek
Janežič.
Med zanimivejšimi prireditvami festivala bo no-
vinarsko ocenjevanje vin, v ospredju dogajanja
pa bo znova zmerno uživanje vina z izbranimi
jedmi ali "poroka vina in hrane". Obiskovalci si
bodo lahko ob številnih degustacijah in obisku
delavnic ogledali še razstave slik, vinskih in je-
dilnih listov, kozarcev, poslovnih daril in akva-
relov s teranom, merlotom in refoškom, katerih
barve so to jesen še posebej modne. Festival
prvič odpira tudi možnost nakupa vin po siste-
mu vidiš, pokusiš in kupiš, zato naj bi bil namen-
jen vsem, ki cenijo izbrana vina domačih in tujih
pridelovalcev.
3. festival vin bo v Veliki sprejemni dvorani Can-
karjevega doma odprt danes do 20. ure, jutri od
10. do 20. ure in v soboto med 11. in 19. uro.
ak
PTUJ / ŠTUDENTJE USTANAVLJAJO SVOJ PEVSKI ZBOR
Pavezuie iih ielia po ubranem petni
V okviru Kluba ptujskih študentov je že v lanskem letu
vzniknila ideja, da bi ustanovili akademski pevski zbor. To
naj bi bil mešani zbor z najmanj dvajsetimi glasovi in z
zahtevnejšim repertoarjem, /a začetek, dokler ne bo dobil
primernih prostorov, bo vadba potekala še v starih pros-
torih CID v Dravski ulici. Začetne stroške delovanja bo
pokril Klub ptujskih študentov. Ko bo zbor pričel tudi go-
stovati, pa si bo moral zagotoviti dodatni vir financiranja.
Zborovodja Robert Feguš, si-
cer študent 4. letnika glasbene
pedagogike v Mariboru, je uči-
telj glasbene šole v OS Juršinci,
kjer vodi otroški in mladinski
pevski zbor. Od nedavnega vodi
tudi Ptujski nonet, ki je začel
na novo delovati v popolnoma
novi zasedbi, aktiven pa je tudi
v zboru mariborske opere.
Zborovodja pravi, da bo zbor
predstavljal študente in umet-
nost. Čeprav je na začetku težko
govoriti o tem, kakšna so pri-
čakovanja, pa je prepričan, da
bodo s prizadevnim delom us-
tvarili kvaliteten zbor, ki bo v
ponos tako študentom kot oko-
lju, iz katerega izhaja.
Na prvi avdiciji za člane aka-
demskega pevskega zbora prej-
šnjo soboto smo zbrali nekaj
misli udeležencev.
Primož Vidovič: "Sem član
skupine ptujskih študentov, ki
smo dejansko 'zakuhali' idejo o
ustanovitvi. Pojem tudi v no-
vem Ptujskem nonetu. Petje kot
oblika izražanja in druženja mi
je zelo blizu. Zdi se mi, da Ptuju
manjka takšen zbor."
Mitja Muršič: "Tudi sam sem
bil med pobudniki za ustano-
vitev zbora. Za seboj imam kar
dolgo pevsko kariero. Pel sem v
osnovni in srednji šoli, v Lju-
bljani pa tudi pri akademskem
zboru; tempo pa je bil prehud,
zato sem nehal. Zdaj vidim re-
alno priložnost, da se naša ideja
udejani. 700 članov Kluba ptuj-
skih študentov je zagotovo tista
kritična masa, iz katere lahko
dobimo zadostno število dobrih
pevcev, med 20 in 30, da bi zbor
zaživel. Moram reči, da ko sem
pel, smo skupaj preživeli resni-
čno lepe trenutke."
Maja Pelcl: "Ideja o ustanovi-
tvi akademskega pevskega zbo-
ra Kluba ptujskih študentov je
zelo dobra. Nekaj časa sem pela
tudi pri akademskem pevskem
zboru. Zdaj pojem pri študent-
skem zboru v Ljubljani, v sre-
dnji šoli pa sem pela pri Darji
Koter."
Barbara Šegula: "Za mano je
nekaj glasbenih oziroma pev-
skih izkušenj. Zdaj že nekaj časa
nisem pela; poskušala sem sicer
pri zboru Toneta Tomšiča, ven-
dar nisem mogla pevskih ob-
veznosti uskladiti s študijskimi
obveznosti na medicinski fakul-
teti."
Vesna Šalamun: "Pripeljala
me je velika želja po petju, zelo
rada pojem, zlasti sem aktivna
na žurih."
Petra Korpar: "Pela sem v
zboru Šolskega centra na Ptu-
ju, ki ga je vodila Darja Koter.
Zborovsko petje zelo pogrešam,
zato sem tudi prišla na avdici-
jo."
Petra Feguš: "V zbor me je
pripeljal mož. Do lanskega leta
sem devet let pela v zboru sv.
Viktorina. Komaj čakam, da kaj
nastane iz našega zbora."
MG
Prvi udeleženci avdicije za akademski pevski zbor kluba ptuj-
skih študentov; zborovodja Robert Feguš (stoji drugi z leve)
vabi na avdicijo tudi ta konec tedna. Foto: MG
10
četrtek, 23. november 2000 - TEDNIK
OD rOD fff MM
PTUJ / AGIS ZAVORE Z EKOLOŠKIM CERTIFIKATOM
ISO 14001
iMboljšali ekološke pogoje
Agis /avore so od bivšega Agisa še edino neprivatizirano
podjetje, njihov lastniii je Slovensiia razvojna družba. Po-
djetje je že 30 let licenčni partner Halde\a iz Heidelberga.
V prejšnjem mesecu so pridobili ekološki certifikat kakovo-
sti ISO 14001, tri leta pred tem pa že certifikat skladnosti
poslovanja ISO 9001 in so prvo podjetje na Ptujskem, ki
mu je uspelo pridobiti ta certifikat kakovosti, ki ga ima tre-
nutno v kovinski dejavnosti v Sloveniji okrog 50 podjetij.
Nanj so se v bistvu priprav-
ljali že od leta 1994. Da so ga
pridobili, so izvedli vrsto inve-
sticij, ki so jih skupaj stale blizu
sto milijonov tolarjev. Že v pr-
vem letu priprav na pridobitev
ekološkega certifikata kakovosti
so batne kompresorje zamenja-
li z vijačnimi in s tem zmanjšali
hrup s 100 dB na 60 do 70 dB,
kar je bistveno manj od dovolje-
nega. Uvedli so zračno hlajenje,
s čimer so zmanjšali obremeni-
tev odpadnih voda, kompresor-
je pa so opremili s sušilci zraka
in zbiralci kondenzata. Uredih
so odsesavanje nečistega zraka
iz proizvodnih prostorov, pole-
ti ga celo vlažijo in hladijo, v
okolje vračajo prečiščen zrak.
Na vse stroje so montirali pose-
bne mikrofiltre za uravnavanje
mikroklime, uparjeno emulzijo
utekočinijo in vračajo nazaj v
proizvodnjo. Vse stroje so pos-
tavili v posebna korita, ki prep-
rečujejo onesnaževanje okolice.
Za pranje poizdelkov, ki so jih
včasih prali z oporečnimi sred-
stvi, uporabljajo ekološko spre-
jemljive detergente. Že od leta
1995 uporabljajo plin. Ločeno
zbiranje odpadkov izvajajo na
osmih okoljskih otokih. Tik
pred zaključkom so dela na
ureditvi centralne deponije za
ločeno zbiranje kovinskih, alu-
minijastih in mešanih odpadkov
ter odpadnega papirja. Deponi-
ja bo pokrita in opremljena z
napravo za drobljenje, centrifu-
giranje in stiskanje ostružkov.
Direktor Emerik Weigl je ob
predstavitvi ekološkega standar-
da ISO 14001 še posebej pouda-
ril, da gre za nekaj, na čemer bo
svet obstal, sicer se bo zadušil v
lastni nesnagi. Upajo, da bodo
s tem svojim dejanjem zgled za
druge. Njihovo delo na tem po-
dročju se že obrestuje: manj je
bolniškega staleža, nikogar več
ne duši.
Glavni proizvodi Agisa Zavo-
re so pnevmatski, pnevmatsko-
hidravlični in hidravlični za-
vorni agregati, vključno z ABS
sistemi za vlečena in vlečna to-
vorna vozila različnih proizva-
jalcev. Njihov četrti proizvodni
program pa so ojačevalec sklo-
pke za tovorna vozila. Osvajati
so ga pričeli pred enim letom; v
tem času so priredili in osvojili
že ojačevalec sklopke za vozila
Volvo in Man, načrtujejo pa ga
še za Scanio, Iveco in še neka-
tere tipe za Volvo. Novi proi-
zvodnji, ki je tehnološko zelo
zahtevna, so podredili tudi vsa
letošnja vlaganja. V devetih me-
secih letos so proizvodnjo v
primerjavi z enakim obdobjem
lanskega leta povečali za 14 od-
stotkov. So pretežni izvoznik,
od vse proizvodnje ostane na
domačem trgu le okrog 15 od-
stotkov njihovih izdelkov. Di-
rektnega izvoza je 70 odstotkov,
približno 15 odstotkov pa po-
srednega. Septembrski požar v
Gorenju jim je uničil 20 tisoč
ulitkov in povzročil blizu 30
milijonov škode, izpad dohod-
ka ter likvidnostne težave, ki jih
skušajo reševati tudi s pomočjo
bank in zavarovalnice. En delo-
vni dan so za ublažitev posledic
požara prispevali tudi vsi zapo-
sleni. V Agisu Zavore je trenut-
no zaposlenih dvesto delavcev.
MG
SLOVENSKE GORICE / O REGIONALIZMU
Subregija Slovemim some DA,
regiia Podravie mordm
Znanstveno raziskovalno središče Bistra Ptuj, Ekonomski
inštitut Maribor in Mariborska razvojna agencija so prej-
šnji teden v Mariboru naposled le podpisali dogovor o so-
delovanju na področju regionalnega razvoja. Odločitev o
sodelovanju treh večjih podravskih agencij naj bi vplivala
tudi na župane in občinske svete, ki morajo v skladu z za-
konom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja iz-
brati le eno izmed njih.
Župani podravskih občin naj
bi o prihodnosti regije razprav-
ljali že v začetku meseca, ven-
dar do sestanka še ni prišlo, pač
pa je bila na območju upravne
enote Lenart zaradi tesnejšega
sodelovanja občin Bendikt, Cer-
kvenjak. Sveta Ana in Lenart
ustanovljena subregija Sloven-
ske gorice. Župani so se ob usta-
novitvi dogovorili tudi o izboru
skupne institucije ali agencije,
vendar pa v vseh občinah - ra-
zen benediški - izbor zaupali
županom. Odgovora na vpraša-
nje, kdo bo skrbel za razvoj šir-
šega lenarškega območja, še ni,
a je po neuradnih informacijah
pričakovati, da bo glavno bese-
do imela lenarška občinska up-
rava, ki si prizadeva prevzeti
tudi vodilni položaj v subregiji
Slovenske gorice.
Ali bo sedanjih 12 slovenskih
statističnih regij ustrezalo tudi
zahtevam Evropske unije, ki
od Slovenije pričakuje "popol-
no prilagodljivost", pa je seveda
že druga plat te zgodbe. Slišati
je namreč, da naj bi se v Slo-
veniji v prihodnje oblikovali le
dve regiji: ljubljanska in ostala
Slovenija.
ak
CERKVENJAK / 15. SEJA OBČINSKEGA SVETA
O prorniunu iletembn
Svetniki občine Cerkvenjak v Slovenskih goricah so na za-
dnji seji sveta v prvem branju obravnavali dva odloka: naj-
prej o spremembi odloka o proračunu za letos ali rebalans
proračuna, ki kaže na 19-odstotno povečanje prihodkov v
primerjavi s planom, nato pa še o proračunu za prihodnje
leto.
Predlagani proračun v višini
dobrih 344 milijonov tolarjev
naj bi cerkvenjaški občinski svet
potrdil na prihodnji seji skupaj
s predlogom investicij na pod-
ročju komunalne infrastrukture
za naslednja štiri leta. Svetniki
občine Cerkvenjak so na no-
vembrski seji razpravljali tudi o
regionalizmu ter potrdili sklep
o ustanovitvi podregije Sloven-
ske gorice, za kar so se župani
občin Lenart, Sveta Ana, Bene-
dikt in Cerkvenjak dogovorili
sredi oktobra. Medtem pa ostaja
tudi v Cerkvenjaku še ni jasno,
katera agencija naj bi skrbela za
regionalni razvoj na območju te
slovenjegoriške občine.
Podobno kot v drugih obči-
nah na Lenarškem so se tudi
v Cerkvenjaku odločili za pod-
pis pisma o nameri za gradnjo
reciklažnega centra na območju
mariborske Surovine. Odlok o
odvajanju in čiščenju komunal-
nih, odpadnih in padavinskih
voda na območju občine Cer-
kvenjak pa naj bi svet sprejel na
eni prihodnjih sej, saj izvajalec
- javno podjetje Nigrad - še ni
ni dostavil konkretne ponudbe.
ak
BENEDIKT / 15. SEJA OBČINSKEGA SVETA
V blagajni M milijonav vei
Benediški svetniki so na novembrski seji
sredi prejšnjega tedna potrdili vse predla-
gane odloke in sklepe ter v prvem branju
tudi občinski proračun za leto 2001. Obči-
na Benedikt bo po predlogu občinske upra-
ve prihodnje leto razpolagala z blizu 320
milijoni tolarjev prihodkov, predlagani pro-
račun z upoštevanimi pripombami pa naj
bi potrdili na decembrski seji. V primerja-
vi z letošnjim proračunom bo imela občina
v letu 2001 v občinski blagajni za okoli 60
milijonov več denarja.
Benediški občinski svet je soglašal glede na-
črtovane ureditve stanovanjsko-poslovnega kom-
pleksa Benedikt I in obrtno-industrijske cone
Benedikt II, za kar sta bila potrjena oba predloga
odlokov o zazidalnem načrtu. Za stanovanjsko-
poslovni kompleks je potrebno gradivo, upošteva-
je pripombe dajalcev soglasja in občine, izdelal
mariborski Urbis, medtem ko ga je za obrtno-
industrijsko cono pripravila Družba za načrtova-
nje in inženiring ZEU iz Murske Sobote.
Benediški svetniki so na zadnji seji po predlo-
gu župana Milana Gumzarja pristopili k ustano-
vitvi območja s posebnimi razvojnimi problemi
- regije Podravje, pripravo projekta pa zaupali
znanstvenoraziskovalnemu središču Bistra Ptuj.
Izmed drugih aktualnejših zadev je benediški
občinski svet tokrat potrdil predlog pogodbe o
gospodarjenju z vodnimi viri, magistralnimi ce-
vovodi in drugimi skupnimi objekti ter napra-
vami za oskrbo z vodo v sistemu Mariborskega
vodovoda, pristopil k podpisu pisma o nameri za
izgradnjo reciklažnega centra na območju mari-
borske Surovine ter potrdil gozdnogospodarski
načrt za lenarško območje.
ak
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI

Eden izmed vodilnih ljubljan-
skih mestnih uradnikov je te dni
"zmagoslavno" sporočil, da bodo
končno uredili trgovska "dežurs-
tva" ob nedeljah v Ljubljani. To pa
ne pomeni nič drugega kot to, da
bo mestna oblast s svojo močjo
(in pametjo) še enkrat poskusila
po birokratsko (in v nasprotju z
ekonomsko logiko) določiti, kdaj
lahko trgovci delajo in kdaj mo-
rajo (obvezno) počivati.
NASILJE
URADNIKOV
Uradniki si verjetno domišljajo,
da bodo tako še enkrat v celoti iz-
polnili svojo dolžnost in dokaza-
li, da so ekonomske zakonitosti
vendarle birokratsko obvladljive.
Toda s kakšnimi učinki, za kak-
šno ceno?
Ljubljana zagotovo upravičeno
velja za razvito trgovsko mesto.
Zahvaljujoč vsestranski poslovni
pobudi trgovcev (domačih in tu-
jih) se v slovenskem glavnem
mestu zdaj prepleta nešteto naj-
različnejših trgovskih dejavnosti,
ponudbo pa streže najrazličnej-
šim možnim okusom. Ljubljana
glede tega zagotovo ni v nika-
kršnem razvojnem zaostanku za
srednjo Evropo, na marsikate-
rem trgovskem področju bo lah-
ko kmalu tudi vzor drugim. Dokaj
radikalno odpiranje trga velikim
tujim trgovcem (vsaj za zdaj) ni
povročilo propadanja domače tr-
govine. Lahko bi celo dejali, da
jo je to okrepilo in spodbudilo v
nove razvojne kroge, v bolj drz-
na in samozavestna načrtovanja
in povezovanja. Mercator je prav
po zaslugi velike tekme z evrop-
sko konkurenco postal sinonim
propulzivnega slovenskega po-
djetništva, trgovski velikan, ki je
sposoben za samostojno prodi-
ranje na številna balkanska in
druga tržišča. V Ljubljano se tudi
po zaslugi trgovcev steka vse
več obiskovalcev iz drugih slo-
venskih krajev in sosednjih dr-
žav. Seveda je slabo, da vseh teh
gibanj (in sprememb) nihče na-
tančneje ne spremlja, saj bi lahko
prav boljše vedenje o vsem tem
vplivalo tudi na ustrezno prilaga-
janje in vključevanje vseh drugih
mestnih služb v gibanje, ki de-
jansko pomeni možnost večjega
zaslužka za vse, ne samo za
trgovce. Pravzaprav je nepojm-
ljivo, da okoli novih trgovskih sre-
dišč ne nastajajo novi kulturni in
zabaviščni centri, da tu ne priha-
ja do večnamenskega sodelova-
nja različnih mestnih dejavnikov
in do izrazitejše usmerjevalne in
koordinacijske funkcije mestne
občine. Namesto tega se mestni
"faktorji" še vedno ukvarjajo pred-
vsem s tem, katero dejavnost
bodo omejili ali celo preprečili.
Vsekakor je značilno, da se je ra-
vno v času, ko je prvi mož franco-
ske trgovske verige, ki je prodrla
v Slovenijo, optimistično izjavljal,
da se ne boji nobene kunkuren-
ce in nobene gradnje konkuren-
čnih trgovskih centrov Ljubljani,
uradna mestna oblast začela raz-
mišljati o omejevanju gradnje no-
vih trgovskih centrov, češ da naj
bi jih bilo že preveč ... Namesto
da bi bila mestna uprava zainte-
resirana, da prihaja v Ljubljano
čim boljša ponudba in čim večja
konkurenca, sama razglablja o
tistem, o čemer morajo misliti
predvsem podjetniki sami - ali
bodo njihove naložbe učinkovite
ali ne. Tudi to je še pač ena iz-
med usedlin starega razmišljan-
ja in starega pogleda na "vlogo
občin", ki premnoge slovenske
občine (in v nekaterih primerih
očitno tudi glavno mesto) še ve-
dno preveč zapirajo v lokalne
meje, v nerazumno zaščito zgolj
nekaterih "proizvajalcev".
"RED" V TRGOVINI
Seveda bodo zagovorniki "reda"
v trgovini vse omejitve, ki jih v
zvezi z odpiranjem in zapiran-
jem trgovin ob nedeljah prinaša-
jo republiški in mestni pravilniki
in odloki o obratovalnem času,
opravičevali s kakšnimi tujimi pri-
meri in tujimi navadami, pa z do-
mnevnimi zahtevami in pravicami
zaposlenih v trgovini, da imajo
nedeljo prosto tako kot večina
drugih. Še v starem sistemu so
obratovalni čas striktno prilaga-
jali običajem v Avstriji, za katero
pa je bilo znano, da je bila glede
tega dolgo izrazito konservativ-
na in staromodna. Zdaj pa tudi v
Avstriji ravnajo čedalje bolj flek-
sibilno in delovni čas prilagajajo
dejanskim potrebam, še zlasti v
turističnih centrih. Tistim, tudi iz
sindikalnih vrst, ki se kar naprej
sklicujejo na "pravico", da trgovci
ob nedeljah pač ne delajo, pa bi
bilo treba postaviti vprašanje, za-
kaj potemtakem takšne zahteve
z enako odločnostjo ne postav-
ljajo tudi za zdravnike in zdravs-
tvene delavce, za železničarje in
šoferje ter številne druge pokli-
ce, pri katerih je normalno življe-
nje brez njihovega nedeljskega
dela preprosto nemogoče. Seve-
da imajo sindikati (in vsi drugi)
še kako prav, ko pred delodajal-
ce postavljajo odločne zahteve,
naj striktno izpolnjujejo vse svoje
prevzete (in zakonsko določene)
obveznosti do zaposlenih, ven-
dar pa to še ne pomeni, da bi se
morali kar povprek bojevati proti
delu trgovcev ob nedeljah ali za
natančno (birokratsko) določen
delovni čas, neodvisno od pot-
reb in želja kupcev
Pri nas očitno nastaja potreba,
da bi na novo definirali nekatere
pravice in pravila obnašanja. Ne
mislim, da bi zaradi tega morali
avtomatično zmanjševati dose-
danje splošne pravice zaposle-
nih, vprašanje pa je, ali je res
treba vztrajati pri tem, kako naj
bo razporejen delovni čas ali do-
pust, koliko dni v tednu se lahko
največ in najmanj dela itd. Delov-
ni čas mora biti v funkciji dose-
ganja optimalnih rezultatov in s
tega vidika bi morali tudi sindikati
in vsi tisti, ki se ukvarjajo s social-
nimi vprašanji, v večji meri spod-
bujati in tolerirati prizadevanja v
tej smeri. Prav tako je vprašanje,
ali je zares potrebno s posebni-
mi občinskimi odloki kar nasploh
ščititi "mir in počitek" občanov ter
omejavati (ali celo preprečevati)
dejavnost trgovskih, gostinskih
in drugih (zlasti zabavnih) deja-
vnostih. V Ljubljani zaradi "mo-
tenja miru" tako prepovedujejo
nočno obratovanje tistim trgovi-
nam (in verjetno drugim uslužno-
stnim dejavnostim), ki so menda
preblizu stanovanjskih blokov
Razgrajače bi morali preganjati
drugače, tistim, ki so pripravljeni
delati tudi ponoči (in ki tudi na ta
način razbijajo preveliko nočno
zaspanost in opustelost mesta),
pa bi morala občina kvečjemu
pomagati.
Še bolj paradoksalno je obna-
šanje v nekaterih obalnih in dru-
gih turističnih občinah, kjer celo
na vrhuncu sezone prepovedu-
jejo glasbo na gostinskih vrtovih
in v drugih turističnih objektih že
ob enajstih zvečer. "Občani", ki si
tako zagotavlajo mir in domnev-
no dobro počutje, pri tem očitno
pozabljajo, da s svojo nepotr-
pežljivostjo in nekooperativnos-
tjo žagajo gospodarsko vejo, na
kateri tudi sami sedijo. Ustvarjajo
napetosti, ki nikomur ne koristijo.
Kako bi izgledalo, če bi prebival-
ci številnih industrijskih središč
nenadoma zahtevali - analogno s
pretiravanji pri določanju in ome-
jevanju delovnega časa trgovin
in turističnih objektov - prepoved
nočnega obratovanja industrij-
skih objektov ali sploh njihovega
delovanja zaradi domnevnega
ropota in onesnaževanja zraka?
Mercatorjev trgovski center v
Šiški v Ljubljani vsako nedeljo
privablja na stotine, tudi tisoče
kupcev. Predel, ki je bil še ne-
davno povsem opustel, je postal
središče družabnega življenja in
predvsem stičišče ljudi, ki priha-
jajo v Ljubljano od drugod. Na-
mesto da bi Ljubljana v zvezi z
njim razmišljala kot o svoji novi
poslovni in turistični priložnosti,
ravno te dni (s predlogom no-
vega poslovnega časa trgovin)
tehta, ali naj bi ga ob nedeljah
v celoti (ali samo delno) zaprla.
Skratka - razglablja o vsem, samo
o njegovem nadaljnjem razvoju
ne!
Jak Koprive
TEDNIK - Četrtek, 23. november 2000
U!
OD TOD IN TAM
KIDRIČEVO / 46 LET TALUMA
Letos vet kot 100.000 ton ahmlnlla
21. novembra je minilo 46 let od pričetka proizvodnje v
nekdanji Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem, se-
danjem Talumu. Danes je v tem uspešnem kolektivu za-
poslenih 943 delavcev, ki bodo v letošnjem letu presegli
proizvodnjo 100 tisoč ton aluminija. Poleg tega pa okoli
300 delavcev zaposlujejo še Talumove hčerinske družbe.
Ob tovarniškem prazniku smo
se o dosežkih in načrtih kolekti-
va, ki ga po doseženem prihod-
ku uvrščajo med najuspešnejša
slovenska podjetja, pogovarjali
z glavnim direktorjem mag. Da-
nilom Toplekom.
TEDNIK: 46 let pomeni v
življenju človeka zrela leta, za-
gotovo pomeni to tudi za Ta-
lum?
"Res je. 21. novembra 1954
je pritekel iz kidričevskih peči
prvi aluminij. To je začetek kar
lepega dela zgodovine te tovar-
ne, ki se ga vsako leto spomni-
mo na primeren način. O tem,
da smo v zrelih letih, pa zgovor-
no pričajo rezultati našega dela
in tudi dovolj smeli načrti."
TEDNIK: Po številu zaposle-
nih sodite med večje kolektive
v širšem ptujskem območju,
saj vas je s hčerinskimi fir-
mami več kot 1200, po ustvar-
jenem prihodku pa ste med
največjimi v Sloveniji.
"Kar nekaj meril je, s kateri-
mi radi merimo uspešnost pod-
jetja. Definitivno spadamo med
večja slovenska podjetja tako po
ustvarjenem prihodku kot po
ustvarjenem izvozu, po družbe-
nem proizvodu na zaposlenega
pa smo krepko presegli tisto ci-
ljno mejo, ki si jo je Slovenija
zastavila že pred leti. Pa še ne-
kaj kazalcev je, ki nas uvrščajo v
sam vrh slovenskih družb."
TEDNIK: Lani ste dejali, da
načrtujete v letošnjem letu
proizvodnjo 100.000 ton pri-
marnega aluminija. Ali boste
ta cilj dosegli?
"Ne samo dosegli, zadnji re-
zultati kažejo, da bomo to šte-
vilko celo presegli, tako da bo
letošnja proizvodnja zagotovo
večja od 100.000 ton. Seveda se
s tem ne bomo zadovoljili, saj je
naš cilj povečevanje proizvod-
nje, še boljše izkoriščanje proiz-
vodnih naprav, in kar je seveda
bistveno, potrebno bo še dodat-
no investirati."
TEDNIK: Kaj pomeni za Ta-
lum povezava v Evropsko uni-
jo? Vas je tega strah ali se
veselite?
Glavni direktor Taluma mag.
Danilo Toplek.
Foto: M. Ozmec
"Ne eno ne drugo. Za nas osta-
ja to dejstvo. Trg zahodne Ev-
rope je bil za nas vedno osnov-
no tržišče in s tem trgom tako
po nabavni kot prodajni strani
živimo že dolga leta. Hkrati so
vsi naši predpisi in kriteriji po-
slovanja že zdavnaj prilagojeni
predpisom v Evropski skupno-
sti, tako da za nas približevanje
Slovenije Evropi in vstop v Ev-
ropsko skupnost, kadarkoli se
bo zgodil, ne predstavlja poseb-
nega dogodka."
TEDNIK: Kaj pa ponovna
povezava z južnim trgom - ali
je po padcu režima v Beogradu
spet verjetna?
"Zaenkrat na to ne računamo
vsaj iz dveh razlogov. Kar se tiče
prodajnih trgov, smo razproda-
ni že kar lep čas vnaprej, tako
da niti nimamo možnosti men-
javanja prodajnih poti, kar pa se
tiče prodajnega trga, mislim, da
bo treba počakati še nekaj časa,
da se stvari normalizirajo. Sicer
pa če pogledamo v zgodovino,
razen kratkega obdobja v letih
1989 do 1991, ko smo smo od
njih kupovali električno energi-
jo, nismo imeli nekih tesnejših
stikov z drugimi republikami
nekdanje Jugoslavije."
TEDNIK: Zelo aktualna je
nameravana gradnja tako ime-
novane sežigalnice odpadkov
v Kidričevem. Tega projekta
ste se lotili nadvse resno.
"Lotili smo se ga tako, kot se
lotimo vsakega projekta. Študi-
ja vplivov na okolje je samo del
tega načrtovanja in realizacije,
izdelan pa je že prvi del študije,
tako imenovano ničelno stanje
okolja. K temu bo treba dodati
še drugi del študije, ki bo pove-
dala, kako bi objekt za termično
obdelavo odpadkov vplival na
to ničelno stanje. Vsekakor pa
gre za projekt, ki presega čiste
podjetniške načrte in cilje Ta-
luma, saj bo služil predvsem
širši skupnosti. In navsezadnje
je prav, da se širša skupnost tega
tudi zave."
TEDNIK: Je gradnja sežigal-
nice v Kidričevem realnost?
"Kar se tiče nas, je realnost že
od vsega začetka, slej ko prej pa
bo to spoznala tudi okolica. Če
ne prej, ob polnih gramoznicah
smeti, ki smo jim ponekod že
priča, in ob polnih posodah za
smeti."
TEDNIK: Kakšno pa je sode-
lovanje Taluma z občino Kid-
ričevo?
"Težko bi to imenoval sodelo-
vanje, dejstvo pa je, da med gos-
podarskimi družbami na nekem
območju in lokalno skupnostjo
vedno obstaja nekaj skupnih in-
teresov, vprašanje pa je, koliko
eni in drugi to znajo izrabiti.
Dejstvo je, da se marsikdo ne
zaveda, da Talum ne pomeni
samo tistih 1200 delavcev, o ka-
terih sva prej govorila, ampak je
nanj vezanih vsaj še nekaj tisoč
ljudi, ki delajo za Talum ali dru-
žbe, ki delajo za Talum. To se
preveč rado pozablja in to ne-
kateri lokalni politični veljaki
radi zbanalizirajo."
TEDNIK: In kaj čaka Talum
ob prelomu tisočletja, kakšni
so vaši načrti?
"Naši načrti ostajajo povezani
z aluminijem, kovino bodoč-
nosti, tako da projekti, kot so
sežigalnica in nekaj podobnih,
ostajajo dejavnosti, ki se jih lo-
tevamo vzporedno. Naš cilj je
usmerjen v širitev in moderni-
zacijo proizvodnje aluminija in
aluminijevih polizdelkov, tako
da bomo v naslednjih treh letih
proizvodnjo povečali na 155.000
ton letno. Tako se bomo tudi na
ta način uvrstili v srednje veli-
ke proizvajalce aluminija v tem
delu Evrope. Pri tem bomo se-
veda dosledno upoštevali evrop-
ske ekološke zahteve, saj smo v
fazi pridobivanja okoljevarstve-
nega certifikata 14001."
Naj ob koncu dodamo, da je
ob tovarniškem prazniku Talu-
ma v četrtek v restavraciji PAN
potekalo srečanje z okoli 450
upokojenimi člani kolektiva, na
petkovi osrednji slovesnosti v
veliki dvorani pa so podelili naj-
višja priznanja" za delovne do-
sežke v Talumu - zlate metulje.
Prejeli so jih Janez Pignar iz li-
varne za življenjsko delo, Zlatan
Špoljar iz uprave Taluma, Milan
Tkalčec iz energetike, Jože Sla-
dnjak iz vzdrževanja in za po-
sebne dosežke Stojan Kerbler.
Najvišja priznanja jim je izročil
glavni dorektor mag. Danilo To-
plek, za kulturni utrip pa so na
slovesnosti poskrbeli Talumova
godba na pihala, gledališki igra-
lec Matjaž Jevšnik - Izi ter Mla-
de frajle. V soboto pa je bil v
Talumu tradicionalni dan odpr-
tih vrat, ko si je kljub dežju ki-
dričevsko tovarno ogledalo več
kot 200 obiskovalcev.
M. Ozmec
Letošnji dobitniki zlatega metulja Taluma: z leve Janez Pig-
nar, Jože Sladnjak in Milan Tkalčec ter na desni Zlatan Špo-
ljar in Stojan Kerbler; na fotografiji sta še (v sredini) članica
uprave Brigita Ačimovič in direktor Danilo Toplek
PTUJ / DRŽAVNO TEKMOVANJE V ZNANJU O
SLADKORNI BOLEZNI
Oobro znan\e mladih
v osnovni šoli Olge Meglic na Ptuju je 18. novembra po-
tekalo drugo državno tekmovanje iz znanja o sladkorni
bolezni, ki ga je organiziralo Društvo diabetikov Ptuj s so-
delavci, med katerimi je levji delež nosila osnovna šola
Olge Meglic. Sodelovalo je več kot 270 tekmovalcev iz 93
osnovnih in 70 tekmovalcev iz srednjih šol. Med tekmoval-
ci so bili tudi učenci trinajstih osnovnih šol s Ptujskega,
ptujskih srednješolcev pa ni bilo.
Kot je pred začetkom tek-
movanja poudarila predsednica
Zveze društev diabetikov Slo-
venije Vlasta Kaloper, je ob
spodbujanju tekmovalnosti med
mladimi glavni namen držav-
nega tekmovanja o znanju iz
sladkorne bolezni spoznanje, da
gre za epidemijo 21. stoletja in
za eno najpogostejših kronično
nenalezljivih bolezni. Znanje o
sladkorni bolezni je potrebno
vsakomur, tudi tistim, ki niso
bolniki, da lažje razumejo dia-
betike in njihove težave. Pove-
dala je tudi, da je zelo zadovoljna
z odzivom šol na letošnje tek-
movanje, ki se ga je udeležilo
sto tekmovalcev več od prvega
tekmovanja lani v Škofji Loki.
V imenu gostiteljice letošnje-
ga tekmovanja, osnovne šole
Olge Meglic, je tekmovalce poz-
dravil ravnatelj Ervin Hojker,
ki je na tekmovanju predstav-
ljal tudi mestno občino Ptuj. V
imenu organizatorja tekmova-
nja pa je govorila predsednica
Društva diabetikov Ptuj Marija
Velikonja. Za prisrčen kulturni
program so poskrbeli učenci os-
I novne šole gostiteljice.
Udeleženci letošnjega držav-
nega tekmovanja so tekmovali
za zlata in srebrna priznanja.
Zlata so prejeli vsi, ki so dosegli
od 45 do 50 točk, srebrna pa od
35 do 44. Najvišje število točk je
doseglo osem tekmovalcev, med
njimi ni bilo učencev s Ptujske-
ga. 49 točk sta dosegli Daniela
Petek iz OŠ Gorišnica, mento-
rica Zdenka Zver, in Andreja
Emeršič iz OŠ Olge Meglic iz
Ptuja, mentorica Slavica Maru-
šek; 48 točk so dosegli Drago
Golob iz OŠ Gorišnica, mento-
rica Zdenka Zver, Gordana Le-
šnik iz OS Videm - podružnica
Leskovec, mentor Štefan Mur-
ko, Andreja Jurgec iz OŠ Cirku-
lane - Zavrč, mentorica Darka
Korošak, Jasna Kovač iz OŠ
Središče ob Dravi, mentorica
Olga Daljavec, in Sonja Vuletič,
OŠ Ormož, mentorica Metka
Lešničar. Nasploh so vsi udele-
ženci drugega državnega tekmo-
vanja v znanju o sladkorni bole-
zni pokazali zavidljivo znanje.
MG
Vlasta Kaloper, dr. med., spec.
diabetologinja: "Znanje o
sladkorni bolezni je potrebno
vsakomur." Foto: MG
Blizu 400 tekmovalcev se je udeležilo drugega državnega tek-
movanja v znanju o sladkorni bolezni. Na sliki plakat z lan-
skega tekmovanja, ki so ga predstavili tudi na novembrskem
17. kongresu mednarodne diabetološke federacije v Mehiki,
na katerem je sodelovala tudi ptujska diabetologinja Marta
Simonič, dr. med.
PTUJ / MEDOBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT
9tmd hoieio rešiti težave
V dvorani Narodnega doma na Ptuju je bil
v minulem tednu že IL otroški parlament
z naslovom: Otroci imamo težave - kako
jih rešujemo? in pod geslom "Hočem, torej
zmorem". Občinsko in pozneje še medob-
činsko zasedanje mladih parlamentarcev je
pripravilo Društvo prijateljev mladine Ptuj
v sodelovanju s Centrom interesnih dejav-
nosti in območno izpostavo sklada za lju-
biteljske kulturne dejavnosti, sodelovali pa
so predstavniki skoraj vseh osnovnih šol s
širšega ptujskega območja.
Po pričakovanju so bili otroci glasni v svojih
razpravah, morda tisti s podeželskih šol nekoli-
ko premalo, vendar pa so vsi opozorili na to, da
imajo težave, da jih je precej in da jih ob pomoči
odraslih želijo reševati. Povedali so za svoje teža-
ve v šoli, pri učenju in z učitelji, v družini s star-
ši, med prijatelji in nasploh med vrstniki, skrite
niso ostale niti ljubezenske težavice mladih, še
posebej pa so opozorili na problem nasilništva,
odvisnosti - vse skupaj pa govori o problemih od-
raščajočih otrok in mladostnikov. Skozi to obdo-
bje je treba iti, so menili mladi parlamentarci,
poznati je potrebno težave in se z njimi soočiti.
Dušan Sterle, predsednik DPM Ptuj, tokrat
tudi v vlogi voditelja parlamenta, je dejal, da so
bile skorajda vse dosedanje teme otroških parla-
mentov na nek način povezane, vse pa zadevajo
otroke in njihove težave. Tem ne zmanjka, prav
tako pa ne različnih pogledov.
"Mladi parlamentarci so na vsakem zasedanju
zelo dobro pripravljeni, kar je zasluga njih, pa
tudi mentorjev, ki jih v okviru Zveze prijateljev
mladine Slovenije pripravljamo in usmerjamo pri
njihovem delu. Kvaliteta dela na otroških parla-
mentih iz leta v leto raste, tisto, kar si lahko oči-
tamo odrasli, pa je, da preveč skušamo vplivati
na tematiko. Letos smo se tretjič odločili otroški
parlament izpeljati v obliki delavnic - dela v ma-
njših skupinah.
Glavna področja, ki jih mladi letos omenjajo
nam niso tuja. Vodilno področje je šola, nato uče-
nje, odnosi med vrstniki v šoli, odnosi z učitelji,
druga naveza je prosti čas, delovne navade ...
Omenili so tudi odnose v domačem okolju s star-
ši in prijatelji, omenili nasilje, odnose starejših
do mlajših, tudi osebni razvoj, težave odraščanja,
pa tudi odvisnost. Pri tem bolj omenjajo odvis-
nost od računalnikov, telefonov, skratka elemente
modernega sveta."
Težav imajo naši osnovnošolci več kot preveč in
odrasli imamo zdaj priložnost, da jim vsaj malo
pomagamo, morda le z dobrim nasvetom in pri-
jaznim pogovorom. Tudi to bi pomagalo. Bodo pa
na svoje težave in njihovo reševanje osnovnošolci
opozorili tudi v slovenskem parlamentu, kjer naj
bi se po napovedih srečali ob koncu januarja ali
v začetku februarja (takrat naj bi bila parlamen-
tarna dvorana že prenovoljena) in med mladimi
parlamentarci bodo tudi nekateri s Ptujskega.
Ta^ana Mohorko
12
Četrtek, 23. november 2000 - TEDNIK
OD TOD IN TAM
PTUJ / REGIJSKI POSVET O TURISTIČNIH DRUŠTVIH
Turhtiim dmtvm oestiio feiave
v ptujski Mestni liiši je bil v torek regijski
posvet o turizmu, ki sta ga pripravili Turi-
stična zveza Slovenije in Medobčinska tu-
ristična zveza Ptuj. Namen srečanja je bil
oceniti delovanje turističnih društev v se-
danjih razmerah, izmenjati izkušnje ter se
dogovoriti o razvojnih nalogah na področ-
ju turizma v krajevnem, mestnem in širšem
okolju.
Udeležence posveta, predsednika Turistične zve-
ze Slovenije dr. Marjana Rožiča, predsednika Me-
dobčinske turistične zveze Ptuj Albina Piska in
predsednike ter predstavnike turističnih društev s
ptujskega in ormoškega območja je v uvodu v ime-
nu mestne občine Ptuj pozdravil podžupan Ervin
Hojker. Menil je, da bi moral prav turizem postati
glavna gospodarska panoga. Po njegovem prepri-
čanju naj bi v državi razmišljali globalneje, raz-
vijali pristno slovensko ponudbo ter tako postali
razpoznavnejša turistična dežela. Turistična druš-
tva so po besedah ptujskega podžupana aktivni su-
bjekti razvoja turizma.
Na društva pozitivno gleda tudi dr. Marjan
Rožič, ki je poudaril, da razvoja slovenskega turi-
zma ni brez turističnih društev in njihovega ne-
precenljivega prostovoljnega dela. Zavedati se je
treba, da turizem na prehodu v tretje tisočletje ni
več takšen kot pred desetimi ali petnajstimi leti.
Torkov posvet turizmu in delovanju turističnih
društev je bil eden izmed 17, kolikor jih namera-
va Turistična zveza Slovenije pripraviti v jubilej-
nem 95. letu delovanja. Čeprav dokončnih rešitev
ni bilo, saj je ovira večno pomanjkanje sredstev
za društva, je tokratni posvet le dal sliko dela in te-
žav turističnih društev na širšem ptujskem obmo-
čju. Zanimivo je bilo slišati poročila predsednikov.
Medtem ko se nekateri - denimo v Podgorcih -
ubadajo s prostorskimi problemi, imajo drugi teža-
ve zaradi politike. Predsednik Turističnega druš-
tva Destrnik Ivan Zoreč je dejal, da imajo zaradi
malce slabšega ugleda župana in vnovič izvoljene-
ga poslanca Franca Pukšiča več težav z mediji, saj
se večje medijske hiše, kot je televizije, sploh ne
odzivajo na povabila; pa vendar imajo na Destrni-
ku enega najsodobnejših turističnih domov daleč
naokoli. Poleg pomanjkanja denarja društva pes-
tijo čedalje strožji sanitarni pogoji, visoki stroški
pri pripravi prireditev ter pomanjkanje možnosti
izobraževanja. Dr. Marijan Rožič je turističnim
delavcev s ptujskega in ormoškega območja zato
svetoval, naj se obrnejo kar na bližnje šole in štu-
dente turizma. Pomoč je društvom ponudil tudi
pri prijavljanju na razpise, kjer ima večina še ved-
no veliko težav in dobesedno "izvisi" pri pridobiva-
nju državnih sredstev. Turistična zveza Slovenije je
leto 2001 in 2002 razglasila za leti naravne in kul-
turne dediščine in turizma, zato je Marjan Rožič
zbrane pozval, da v prihodnje v svojih krajih poi-
ščejo svoje posebnosti in skušajo po tej poti priti
do državnih sredstev.
ak
IVANJKOVCI / ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE
200 učencev osnovne šole v Ivanjkovcih se je sredi oktobra
v projektu z naslovom Zdravo jem, zdravo živim seznanjalo
z zdravim načinom prehranjevanja. Nosilki projekta Sla-
vica Rajh in Kristina Podgorelec sta si za cilj zadali sez-
nanjanje otrok o tem, da je zdravje nepreklicno povezano
tudi s prehrano. Projekt, ki je trajal dva dni, so izvajali vsi
učitelji šole, pomagali pa so si tudi z zunanjimi sodelavci.
Ravnateljica Irma Bezjak pa je povedala, da so bili zelo ve-
seli tudi precejšnjega sodelovanja staršev in starih staršev.
Otroci so delovali v 12 skupi-
nah, ki so se vsaka na svoj način
ukvarjale z izbrano temo. Razde-
lili so se po različnih področjih.
kot so mleko in mlečni izdelki,
sadje, povrtnine, zdravilna zeli-
šča in podobno. Prvi dan so si
učenci privoščili oglede in obis-
ke. Različne skupine so obiskale
Babičev mlin v Veržeju, tovarni
Krka in Mlekopromet v Ljuto-
meru, sušilnico sadja Kosi na
Žvabu, Povrtnine Kumer v Tr-
govišču, kmetijo Miško v Malem
Brebrovniku in Katarino Cupar
v Ivanjkovcih, ki je otrokom ve-
liko povedala o zdravilnih zeli-
ščih. Drugi dan pa so se učenci
in mentorji posvetili ustvarjanju,
preizkušanju in kuhanju. Skupi-
na, ki se je ukvarjala z medom, je
ob pomoči Pepce Polajnko nare-
dila dišeče sveče iz satja. Spekli
so medenjake, pripravili turški
med, druge skupine pa so ses-
tavile različne solate. Učenci so
preizkušali tudi mlečne napitke.
Skupina, ki se je ukvarjala z žita-
ricami, je spekla dve vrsti kruha
- enega iz celega pšeničnega zr-
nja, drugega pa z različnimi dru-
gimi dodatki - otrobi, kosmiči
in podobnim. Skupina, ki je pre-
učevala jedilnike, je pripravila
nekaj predlogov za bolj zdravo
prehrano doma in v šoli, svoje
predloge za prehrano otrok pa so
oblikovali tudi starši.
Poskrbljeno je bilo tudi za
zdravstvenovzgojno predavanje
Olge Popov iz Zdravstvenega
doma Ormož o pomenu zdrave
prehrane. Kot mama pa je podo-
bno predavanje za nekaj skupin
pripravila tudi Vesna Krof.
Na zaključku, ki so ga pripra-
vili v začetku novembra, so svoja
razmišljanja in delo predstavili v
lepi razstavi. Predstavniki pod-
jetij Kruh pecivo iz Maribora in
Pomurskih mlekarn pa so za pri-
sotne pripravili degustacijo svo-
jih izdelkov, ki so jih v projektu
že predstavili tudi otrokom.
vki
Prvi devetietkarji so zamesili kruh
Od tod in tam
ORMOŽ/ Poziv kmefovaUem
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
je te dni kmetovalce obvestilo, da naj uredijo popra-
vek ali dopolnitev vloge za dodelitev subvencije. V
skladu z dopisom je treba vlogo dopolniti v roku 8
dni od prejema poziva, ker bo v nasprotnem prime-
ru vloga kot nepopolna zavržena. Iz kmetijske sve-
tovalne službe v Ormožu so sporočili, da se kmetje
za strokovno pomoč lahko obrnejo kar na njih. V ta
namen so na sedežu službe na Ptujski cesti 12 or-
ganizirali dežurstvo za strokovno pomoč pri dopol-
nitvah vlog tudi v popoldanskem času. Do. 18 ure
bodo delali do 30. novembra, strokovno pomoč pa
bodo nudili tudi v soboto, 25. novembra, dopoldan.
{vki)
ZAVRH/ 75. Maistrove prireditve
Na Zavrhu v lenarški krajevni skupnosti Voličina
bodo v soboto, 25. novembra priredili, 15. tradicio-
nalne Maistrove prireditve, katerih organizatorji so
letos občina Lenart, ministrstvo za obrambo, turisti-
čno društvo Rudolfa Maistra - Vojanova z Zavrha in
Zveza kulturnih društev Lenart.
Dogajanje v spomin na generala Maistra, ki je na
Zavrhu rad preživljal svoje počitniške dni, bodo pri-
čeli v soboto ob 10. uri z nastopom orkestra Slo-
venske vojske. Zatem bo zbrane nagovoril lenarški
župan Ivan Vogrin, po položitvi venca k Maistrove-
mu kipu pa bo na Zavrhu govoril tudi generalpod-
plokovnik dr. Iztok Podbregar, načelnik generištaba
Slovenske vojske. Obiskovalci si bodo lahko v nada-
ljevanju ogledali film Milana Ljubica z naslovom Ge-
neral Rudolf Maister V kulturnem programu bodo
nastopili Završki fantje, ženski nonet Voličina, učenci
osnovne šole Voličina in Inga Sipek - Vodnjov (ak)
MARKOVCI / Simpozij o dr. Ljudevitu
Pivku
v Markovcih so se s simpozijem prejšnjo sredo,
15. novembra, spomnili svojega velikega rojaka, pi-
sca, prevajalca, zgodovinarja in pedagoškega de-
lavca dr Ljudevita Pivka, ki je bil rojen v Novi vasi
pri Markovcih. V novi poročni dvorani občine Mar-
kove! so po uvodnem pozdravu markovskega župa-
na Franca Kekca o njegovem bogatem delu govorili
in razpravljali prof. dr. Zinka Zorko, dr Bruno Har-
tman in dr. Mladen Tancer z univerze v Mariboru.
Kulturni utrip so prispevale ljudske pevke iz Zabo-
vcev aktiv kmečkih žena iz Markovcev in gostilna
Ambiente pa so poskrbeli za domače kulinarično
doživetje. (-OM)
KIDRIČEVO / Izredna seja o šolskem
ravnatelju
Svetniki občine Kidričevo so na četrti izredni seji
v četrtek, 16. novembra, razpravljali le o eni točki
- mnenju k imenovanju ravnatelja osnovne šole Ki-
dričevo. Svet šole je obvestil občino, da je bilo za
ravnatelja prijavljenih šest kandidatov Poleg seda-
njega ravnatelja Braneta Tonejca po mnenju sveta
izpolnjuje pogoje tudi kandidat Darko Kukovec iz
Maribora. Občinska komisija za mandatna vpraša-
nja, volitve in imenovanja pa je menila, da izpolnjuje
pogoje tudi kandidatka Silvestra Kiemenčič iz Kidri-
čevega. Svetniki so po dobrih dveh urah razprave
dali pozitivno mnenje k imenovanju Silvestre Kie-
menčič, ker je po njihovem mnenju ponudila naj-
boljši program za razvoj kidričevske šole. Zadnjo
besedo pri imenovanju bosta imela seveda svet
šole in ministrstvo. (-OM)
PTUJ / Aktivnosti 5PVCP
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
mestne občine Ptuj je v ponedeljek, 20. novembra,
razpravljal o delovnem gradivu in programskih izho-
diščih za delo v prihodnjem letu. Med drugim so se
dogovorili o nadaljevanju akcije umirjanja prometa
pred šolami in vrtci ter o dodatnem zavarovanju
železniških prehodov, ki so še vedno brez varnos-
tnih zapornic. {-OM)
KIDRIČEVO / Ustanovili društvo invalidov
Minuli petek, 17. novembra, so se zbrali v gostilni
Javernik v Lovrencu na Dravskem polju na ustanov-
nem občnem zboru društva invalidov občine Kidri-
čevo. 25 invalidov, ki je svojo invalidnost izkazalo z
odločbami, je po konstituiranju društva izvolilo vod-
stvo in društvena pravila. Za predsednico so izvolili
Marto Pintarič, dogovorili pa so se tudi o programu
aktivnosti, v katerem načrtujejo srečanja, skupno
rekreacijo, izlete in letovanja. Dogovorili so se tudi o
obisku težkih invalidov na domu in skupnem silves-
trovanju. V imenu občine je novemu društvu zeželel
uspešno delo podžupan Zvonimir Holc. {-OM)
SLOVENSKA BISTRICA / Film o himalajski
odpravi
Zavod za kulturo Slovenska Bistrica organizira v
dogovoru z bistriškim alpinostom Milanom Romi-
hom premiemi ogled filma o uspešni himalajski od-
pravi Lhotse 2000. Posnet je bil med odpravo, ki je
osvojila četrti najvišji vrh na svetu in prikazuje potek,
idilično pokrajino, ljudi in vasice med pristopom do
baze ter atraktivni vzpon na vrh gore. Projekcija fil-
ma bo v petek, 24. novembra, ob 19, uri v viteški
dvorani gradu Slovenska Bistrica. (\^)
VITOMARCI / 16. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Smeti m in bodo problem
Svetniki občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah so večji
del ponedeljkove 16. redne seje namenili problematiki
komunalnih odpadkov in šolstva. Seje so se tokrat ude-
ležili tudi predstojnik skupne občinske uprave Stanislav
Napast, ravnatelj JVIZ Destrnik-Trnovska vas-Vitomarci
Drago Skurjeni in predstavnik Kmetijske zadruge Ptuj
Ljubo Čuček.
Predstojnik skupne občinske
uprave Stanislav Napast je an-
draški občinski svet seznanil s
problemi, ki jih prinaša polna
deponija odpadkov v Brstju, ter
pozval k skupnemu reševanju
nastalih težav. Andraški svetniki
so tako pristopili h gradnji nove
deponije v Gajkah, strinjali so
se z gradnjo regijskega centra za
ravnanje in odlaganje nevarnih
odpadkov, ki naj bi bilo v Krče-
vini pri Vurbergu, ter soglašali
z ločenim zbiranjem odpadkov,
soglašali pa tudi s predlogom
o začasnem baliranju odvečnih
odpadkov na ptujskem območ-
ju. Z drugimi besedami to seve-
da pomeni dvig cen komunalnih
storitev za 155 gospodinjstev v
občini, kolikor se jih je odločilo
za odvoz.
DO NOVE ŠOLE ŠE
DALEČ
Razpravi o ekoloških težavah
je sledila burnejša razprava o šol-
stvu, na katero so povabili tudi
destrniškega ravnatelja Draga
Skurjenega. Čeprav naj bi svet
le potrdil predvideno financira-
nje "razširjenega programa šole"
po predlogu sveta staršev in se
seznanil s prednostno listo inve-
sticij na področju gradenj in ob-
nov slovenskih šol, se je razprava
kmalu sprevrgla v razmišljanje o
pravno-formalnem statusu JVIZ
Destrnik-Trnovska vas-Vitomar-
ci, ki ga je sprožil svetnik Mar-
jan Zadravec. Kot je bilo mogo-
če izluščiti iz pogovora svetnikov
in ravnatelja, občina Sv. Andraž
kot samostojna občina še ni pri-
stopila k ustanovitvi skupnega
zavoda, vendar naj bi to že kma-
lu storila. Občina je po besedah
ravnatelja Skurjenega razširjene-
mu programu šole - ki vključuje
tudi učenje tujega jezika na ni-
žji stopnji - v tekočem prora-
čunskem obdobju namenila 3,5
milijona tolarjev, prihodnje leto
pa naj bi le 2,7 milijona, saj je
število otrok upadlo. Svetniki so
predvideno kvoto odobrili, ob
tem pa bo občina prispevala še
200 tisočakov za nakup gardero-
bnih omaric. Te bodo v vitomar-
ški osnovni šoli potrebovali že
naslednje šolsko leto za 17 malč-
kov, ki bodo prihodnjo jesen sto-
pili čez prag devetletke, za kar so
se odločili tako njihovi starši kot
tudi andraški svetniki.
Še vedno pa ostaja odprto vpra-
šanje gradnje nove vitomarške
šole. S prednostne liste ministr-
stva za šolstvo in šport je namreč
moč razbrati, da je bila vitomar-
ška novogradnja še v začetku ok-
tobra na 11. mestu v Sloveniji,
novembra pa je zdrsnila na 35.
mesto. Pojasnila nam na resor-
nem ministrstvu do zakjučka re-
dakcije ni uspelo pridobiti, prav
tako pa o tem niso vedeli nič
tudi v Vitomarcih. Jasno pa je,
da se je obetajoče 11. mesto na
prednostni listi investicij poja-
vilo prav v času vroče predvolil-
ne kampanje.
Svetniki so tokrat razpravljali
še o sporni nakladalni rampi s
tehtnico v Drbetincih in skleni-
li, da bo ta poslej na občinskem
zemljišču, ki ga bo občina za da-
ljše obdobje dala v najem ptujski
Kmetijski zadrugi. Potrdili so
tudi sklep o določitvi izhodiščne
vrednosti točke za izračun nado-
mestila za uporabo stavbnega ze-
mljišča, odobrili finačno pomoč
upokojencem, gasilcem pa bo
občina, kot so sklenili svetniki,
le porok pri najemu kredita za
nakup novega vozila. Andraški
občinski svet tudi na svoji zadnji
seji - tokrat že drugič - ni potrdil
sporazuma o združevanju občin
v pokrajino Spodnje Podravje.
ak
SLOVENSKA BISTRICA / V TREH LETIM
ČISTILNA NAPRAVA
la iistilno vei kot 1,3 milijarde
Na eni izmed zadnjih sej bistriškega občinskega sveta so
svetniki potrdili projekt komunalne infrastrukture v obči-
ni, na zadnji seji pa soglasno potrdili investicijski program
za kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo.
Celotna vrednost omenjenega projekta je nekaj več kot 1,3 milijar-
de tolarjev. Od tega bo občina v letih 2001, '02 in '03 zagotavljala 616
milijonov, pridobila pa jih bo iz zadržane takse za obremenjevanje
voda, s sofinanciranjem zainteresiranih podjetij in drugimi prihodki
proračuna za komunalno dejavnost. Iz programa Phare se predvide-
va zagotovitev 567 milijonov tolarjev in iz državnega proračuna še
dodatnih 150 milijonov tolarjev.
Glede na predvideno dinamiko del in porabo sredstev bo naložba
dokončana do konca 2003. leta. Iz izračunov, prikazanih v naložbe-
nem programu, je razvidno, da bo znašala celotna obremenitev upo-
rabnikov kanalizacijskega sistema in čistilne naprave 184,90 tolarjev
po kubičnem metru, kar pomeni, da bo obremenitev uporabnikov
za 16 odstotkov nižja, kot bi bila v tem času brez gradnje omenjene
komunalne naložbe.
Za nadaljevanje naložbe so idejni projekti že v sklepni izdelavi, v
tem mesecu pa bo javna razgrnitev in javna razprava za čistilno na-
pravo in kanalizacijski sistem v Slovenski Bistrici. V zaključni fazi
je tudi postopek sklenitve služnostnih pogodb za vsa zemljišča, kjer
bo potekala gradnja sistema. (VT)
TEDNIK - Četrtek, 23. november 2000
13
PO NAŠIH KRASIM
ORMOŽ / DOKTORICA TEODORA IVANUŠA
Hajmlaiša ormoška doktorita znanosti
prieškemu človeku sta šolanje in izobrazba še posebej po-
membna. Še v časih, ko so si naši predniki hodili nabirat
znanje v tujino, so starši zbrali vse sile, da so vsaj enega od
otrok poslali v šole. /ato ni čudno, da med umetniki, znan-
stveniki in drugimi izobraženci zasledimo veliko število ti-
stih, ki imajo svoje korenine na našem koncu. Le tako je
tudi mogoče, da ima mestece, kot je Ormož, kar tri doktor-
je znanosti s področja veterine. Nedavno se je dr. Jožetu
Bešvirju in doc. dr. Borutu Zemljiču pridružila še dr. Teo-
dora Ivanuša. Pravi, da se kljub temu, da že dolga leta ne
živi več v Ormožu, še vedno počuti Ormožanko, vendar o
vrnitvi v kraj svojega otroštva ne razmišlja. Svojo pot bo
nadaljevala v Ljubljani, kjer je zaposlena na veterinarski
fakulteti na kliniki za kirurgijo in male živali v Ljubljani,
oddelek za rentgen.
Glede izbire študija ni bilo ni-
koli dileme. Veterina je bila
na prvem in zadnjem mestu.
No, morda je nekoliko razmiš-
ljala tudi o dramski igri, ker je
kot absolventka veterine opra-
vljala sprejemne izpite tudi na
AGRFT, vendar je zmagala prva
ljubezen.
Že v rani mladosti je pri so-
rodnikih kar naprej stikala po
hlevih, staršem pa je pošteno
pognala strah v kosti, ko so jo
nekoč povsod zaman iskali in
potem našli spečo v jaslih pri
živini. Doma niso imeh živali
razen psa. Dr. Ivanuša pravi, da
je vedno imela ljubeč odnos do
živali; a ljubezen do živali in
veterina sta dve povsem različ-
ni stvari. Marsikdo gre študirat
veterinarsko medicino samo za-
radi tega, ker ima rad živali, to
pa je narobe. Seveda ima živali
še vedno rada, predvsem pse.
Pravi, da bi nemškega lovskega
terierja takoj posvojila, vendar
za kaj takega nima časa, ker pre-
živi ves dan v službi. Zato si
takšne živali ne more privošči-
ti, ker bi jo prikrajšala za tisto,
čemur je namenjena: "Lovske-
ga psa pač ne moreš imeti zapr-
tega v stanovanju. To so živali z
izjemno veliko energije in mo-
rajo na lov. Malo se z živalmi
pocartam v službi, vendar to ni
isto, saj gre za živali nekoga
drugega, ki jih po zdravljenju
vrnem lastniku."
Ker dela v operativi, je neneh-
no v stiku s pacienti. Poleg tega
je tudi pogosto dežurna. Vsak
veterinar na kliniki ima svojo
specialnost, ki se ji bolj posve-
ča. Dr. Ivanuša je povedala, da
se želi razvijati predvsem na po-
dročju diagnostike, kamor spa-
data rentgen in ultrazvok. Zelo
je zadovoljna z opremo, ki jo
uporablja, saj sta ji na voljo
dva velika rentgena, povezana z
ekranom, najmodernejši ultraz-
vok, za naše razmere si zares ne
more želeti več. Dela ima veli-
ko, saj je letno na rentgenu in
ultrazvoku 3000 do 3500 paci-
entov. S prof. Zorkom sta edina
pooblaščena veterinarja v Slove-
niji za ocenjevanje kolkov psov
za kolčno displazijo, na podlagi
katerega se dobi vzrejno dovo-
ljenje za pse.
Poleg tega je tudi asistentka
in opravlja vaje iz predmeta ren-
tgenologija in fizikalna terapija.
"Delo s študenti je zelo zanimi-
vo, vendar zahteva veliko ener-
gije in modrosti, ki pa jo dobiš
z leti dela. Gotovo je delo s
študenti težje kot raziskovalno
delo. Potrebuješ kar nekaj let,
da preneseš vse kritike, ki so
ti namenjene, tudi tiste, ki si
jih ne zaslužiš. Ni enostavno,
me pa veseli. Moja profesional-
na pot je vodila skozi precej mo-
ški svet, danes pa je na fakulteti
že zelo veliko študentk, česar v
času mojega študija ni bilo."
Sicer pa se iz študijskih časov
rada spominja, kako je med po-
čitnicami in ob koncih tedna
veliko hodila po terenu z or-
moškimi veterinarji, predvsem
doc. Zemljičem, in se na ta na-
čin seznanila s terenskim de-
lom. Ob vseh teh izkušnjah je
spoznala, da zaradi svoje nežne
konstitucije in pomanjkanja fi-
zične moči, ki je pogosto pot-
rebna, ne bo delala z velikimi
živalmi. Danes se pri vsakod-
nevnem delu največ srečuje s
psi in mačkami, včasih pa ji pot
prekriža tudi kak legvan. Neda-
vno so imeli na kliniki primerek
iz Maribora. Imel je zlomljene
prednje noge, a po operaciji spet
veselo plazi naokoli. Pogosto je
priča tudi tragičnim zgodbam
ljudi, ki imajo v življenju samo
svojo žival in so povsem naveza-
ni nanjo. Takrat se mora istoča-
sno posvečati živali in njenemu
lastniku.
Ker na kliniko s svojimi žival-
mi na zdravljenje prihajajo lju-
dje iz vse Slovenije, pa tudi iz
Hrvaške in Italije, ima sogo-
vornica dober vpogled v odnos
Slovencev do živali. Pravi, da
imamo Slovenci pozitiven od-
nos do živali: "Ljudje name-
nijo svojim ljubljencem veliko
časa in denarja. Seveda se po-
javlja, da so nekatere vrste ali
pasme živali v nekem obdobju
bolj moderne kot druga, a to še
ne pomeni, da ljudje, ki imajo
modno žival, zanjo ne skrbijo,
daleč od tega! Ljudje so pripra-
vljeni iz tujine pripeljati žival
k nam in čakati ure, da je ope-
racija končana. Vsaki stranki
tudi najprej predstavimo, kak-
šen strošek jo z nekim posegom
čaka, hkrati pa tudi, kako bo
treba skrbeti za žival potem, ko
bo operirana. In nimamo težav
- ljudje prihajajo na kontrolne
preglede, vozijo živali na rent-
gen, jim dajejo celo inzulin in
posvečajo posebno pozornost.
Seveda pa je treba pri težje poš-
kodovanih ali bolnih živalih la-
stniku to natančno predstaviti.
Zgodi se, da lastniki nimajo do-
volj denarja za zdravljenje in
takrat zdravimo z najmanjšimi
možnimi stroški. So pa tudi za-
htevne stranke, ki zmorejo in so
pripravljene za svoje živali od-
šteti zelo, zelo veliko denarja,
ker dolgotrajno ali pa operativ-
no zdravljenje ni poceni."
Kljub pozitivnemu odnosu pa
se veterinarji pogosto srečujejo
z zavrženimi živalmi. Sogovor-
nica pri tem ne pozabi omeniti,
da bi si Ljubljana morala vzeti
vzgled po Mariboru in najti
sredstva za azil. Posebno muč-
no je, ko stranke zahtevajo ev-
tanazijo zdravih živali, to pa
lahko po novem zakonu o zašči-
ti živali veterinar tudi odkloni,
saj obstaja natančen pravilnik,
ki opredeljuje, v katerih prime-
rih je možno izvršiti evtanazijo.
"Če odkloniš evtanazijo, sicer
rešiš svojo moralo, žival pa čaka
negotova prihodnost in ponava-
di še hujša smrt, saj če se je la-
stnik odločil, se je bo na nek
način tudi znebil."
V svoji doktorski nalogi se je
dr. Ivanuša ukvarjala z magne-
tno resonanco, eno najnovejših
diagnostičnih metod, ki je od
leta 1980 že v Sloveniji, in z no-
vimi kontrastnimi sredstvi, ki
še vedno niso v klinični upora-
bi, da bi na ta način izboljšali
diagnostiko predvsem rakavih
obolenj pri ljudeh. Pri tem je so-
delovala z medicinsko fakulte-
to, saj je bil glavni mentor prof.
dr. Vladimir Jevtič, dr. med, z
onkološkim inštitutom, kjer de-
luje somentor prof dr. Gregor
Serša, in inštitutom Jožefa Šte-
fana v Ljubljani. Z rezultati na-
loge je zelo zadovoljna. Ker želi
delati in napredovati na fakulte-
ti, spada med njene obveznosti
tudi objava strokovnih člankov
doma in v tujini ter različna
usposabljanja.
Ko jo povprašam, ali razmiš-
lja o tem, da bi se vrnila živet
v Ormož, odgovori, da kar se
poklicne poti tiče, nikakor. Na
Ormož jo vežejo lepi spomini na
otroštvo, pa tudi kakšen manj
lep. Še danes se spominja, da
v časih, ko so domala vsakega
študenta pospremili v Ljublja-
no s kakšno štipendijo, te zanjo
ni bilo. Kljub temu vedno glas-
no pove, od kod je doma in kam
se še vedno vrača.
Po zadnjem zrelostnem izpi-
tu se dr. Teodora Ivanuša veseli
prihodnosti: "Zelo sem bila sre-
čna, ko je bilo vse za mano, ne le
zaradi naziva, ampak tudi zara-
di vseh ljudi, ki so me počastili
s svojo prisotnostjo na zagovo-
ru. Sedaj, ko so stvari pod stre-
ho, moram nadoknaditi veliko
stvari, ki sem jih ne nameno-
ma, zaradi časovne stiske, puš-
čala ob strani. Želim se posvetiti
prijateljem, si privoščiti kak lep
večer, kino, gledališče in preb-
rati dobro knjigo."
viki klemenčič ivanuša
Dr. Teodora Ivanuša
KIDRIČEVO / RAZSTAVIŠČE V OS
BORISA KIDRIČA
ifofcfficcf
Jožefa ¥oMna
v razstavnem prostoru osnovne šole Borisa Kidriča v Ki-
dričevem je na ogled zanimiva in dobro postavljena raz-
stava najnovejših likovnih del profesorja Jožeta Foltina iz
Ptuja pod naslovom Najdišča. Razstavljena dela so svoj-
stveno novost v slovenskem slikarstvu. Svečanosti ob odpr-
tju se je prejšnjo sredo, 15. novembra, udeležilo okoli 100
ljubiteljev likovne umetnosti od blizu in daleč.
Po uvodnem pozdravu ravna-
telja kidričevske šole Braneta
Tonejca, ki je bil pom.embnega
kulturnega dogodka zelo vesel
in je obljubil, da se bodo po-
dobni kulturni dogodki odslej
še pogosteje vrstili, je umetniš-
ki opus Jožeta Foltina predsta-
vila umetnostna zgodovinarka
Stanka Gačnik. Med drugim je
povedala, da je Foltin s svojimi
dosedanjimi deli bil razpozna-
ven predvsem po dveh smereh:
prva je odsev umetnikovega us-
tvarjanja v naravi, saj se udele-
žuje številnih likovnih kolonij
po vsej Sloveniji, druga pa se
napaja iz bogatega studenca
etnološke dediščine, predvsem
kurenta. Odslej pa je Foltin
razpoznaven tudi po tretjem
tematskem sklopu, odkrivanju
kulturne dediščine v slikarstvu,
kar je v slovenskem prostoru
svojstvena novost.
Jože Foltin sicer nerad govo-
ri o sebi in svojih delih, pa je
svoia Najdišča vendarle po svoje
orisal in ob koncu dodal, da je
s svojimi najnovejšimi deli tudi
sam zadovoljen. Ugotovil je, da
je Stanka Gačnik njegov namen
popolnoma razumela, in se ji za
to tudi zahvalil. Nadvse je bil
zadovoljen tudi s postavitvijo
razstave, za kar se je zahvalil po-
stavljalcu Branetu Tonejcu, ki
je na prvi pogled manj simpati-
čen in sorazmerno visok šolski
prostor s pomočjo jute in žaro-
metov spremenil v prijazno raz-
stavišče. Kulturni dogodek so
obogatili tudi Foltinovi pevski
prijatelji, člani komornega mo-
škega zbora iz Ptuja pod vods-
tvom Franca Lačna.
M.Ozmec
Profesor Jože Foltin ob svoji sliki Najdišče 4. Foto: M. Ozmec
VIDEM / VEČER PREŠERNOVIH
SONETOV
Poet tvoj nov Sloven-
27. oktobra je cerkvica sv. Janeza Krstnika že v tretje pri-
jazno sprejela ljubitelja kulture. Po nastopih vokalne sku-
pine Liguster in godalnega kvarteta Feguš z gostom so med
kamnitimi zidovi zazvenele izbrane besede sonetov naše-
ga največjega pesnika Franceta Prešerna. Letošnje leto je
namreč Prešernovo leto, saj praznujemo 200. obletnico
njegovega rojstva, ta večer pa je pomenil uvod v prihajajočo
osrednjo prireditev v občini Videm.
Tisti večer je že sam pogled
proti Dravinjskemu Vrhu pove-
dal, da se nekaj dogaja. Pot do
cerkvice je risal nemirni ogenj
bakel in drobne lučke svečk v
rokah nastopajočih so kasneje
okrasile grič nad sv. Janžem.
Nastopajoče in obiskovalce,
ki jih žal ni bilo veliko, je
v kratkem nagovoru pozdravil
predstavnik občine Videm Bo-
ris Novak. Čeprav je Večer sone-
tov pripravilo kulturno društvo
iz Vidma, ki nosi ime po veli-
kem pesniku, so se branju sone-
tov pridružili še mnogi, ki si s
kulturo bogatijo svoj vsakdan.
Z njihovimi glasovi vseh barv
so ob nežni glasbi zaživeli najle-
pši Prešernovi soneti - od Sone-
tov ljubezni. Sonetov nesreče,
Zabavljivih sonetov do veliča-
stnega Sonetnega venca. Sone-
te so brali: Boris Novak, Ančka
Selak, Marija Černila, Tomaž
Galun, Sandra Skuk, Marija
Črnila, Milena Gabrovec, Dar-
ja in Janko Kozel, Bernarda
Galun, Stanko Simonič, Milica
Hrga, Biserka Selak, Gorazd
Černila, Andrej Forstnerič in
Manja Vinko.
Ob koncu prijetnega večera
smo zadovoljne obiskovalce po-
vabili še na proslavo ob 200. ob-
letnici Prešernovega rojstva, ki
bo 2. decembra zvečer v občin-
ski dvorani v Vidmu. Povabilo
velja že sedaj - tudi za vas.
Manja Vinko
PTUJ / SREČANJE STAREJŠIH V
MESTNI ČETRTI BREG l
Prijetna druženje]
v domu krajanov na Turnišču je bilo prejšnji četrtek dru-;
žabno srečanje starejših občanov mestne četrti Breg. Na i
tem območju živi 330 občanov, starejših nad 70 let, sreča-]
nja pa se jih je udeležilo več kot 230. V kulturnem progra-]
mu so nastopili člani glasbene skupine osnovne šole Breg.;
V imenu četrti je udeležence
srečanja pozdravil predsednik
sveta Janez Rožmarin, jim za-
želel veliko zdravja, obenem pa
naznanil razvojne možnosti tega
območja, od katerih je odvisen
tudi razvoj Ptuja. To sta predv-
sem gradnja obvoznice in uredi-
tev turniškega parka. Pozdravil
pa jih je tudi Stanislav Napast,
vodja skupne uprave občin.
Srečanje starejših mestne četr-
ti Breg je potekalo v prijetnem
vzdušju, še večje zadovoljstvo
pa je spoznanje, da niso odri-
njeni na stranski tir, da lahko
s svojo modrostjo in izkušnja-
mi še veliko prispevajo za raz-
voj svojega okolja. Le povabiti
jih je potrebno k sodelovanju.
MG
V kulturnem programu so na-
stopili člani glasbene skupi-
ne OŠ Breg, med njimi tudi
Katja Markež (na sliki). Foto:
MG
f EDNIK - Četrtek, 23. november 2000
19
PO NAŠIH KHAJIH
pTUJ / DELO V ZVEZI LOVSKIH DRUŽIN PTUJ-ORMOŽ
Pomembno /e ohraniti vse vrste diviadi
pem lovskih družin Ptuj - Ormož združuje 23 lovskih
družin - 15 ptujskih in osem ormoških, njeno vplivno ob-
itiočje se razprostira na velikem lovno-gojitvenem obmo-
čju Dravskega in Ptujskega polja, Haloz, Slovenskih goric
jji Priekije. Člani zelene bratovščine so se pred kratkim
srečali na občnem zboru v lovskem domu Bresnica ter
natančneje pregledali delo zveze v preteklem štiriletnem
mandatnem obdobju in predstavili smernice za naprej. Po
pričakovanju so za polnopravno članico zveze proglasili
novoustanovljeno LD Sv. Marjeta niže Ptuja v občini Gori-
Šnica. Z magistrom Milanom IVafelo, dosedanjim in novim
predsednikom ZLD, smo se pogovarjali o aktualnih plateh
dela lovske organizacije pri nas, o problematiki in smerni-
cah lovstva v prihodnjih štirih letih.
"Letošnji občni zbor smo pri-
pravili v lovskem domu Bresni-
ca zato, da bi pokazali razdejanje
in videli, kako gledajo na odgo-
vorne, ki poskušajo uničiti to,
kar je v desetletjih nastajalo v
lovstvu. Pripravili smo obsež-
no poročilo o opravljeni analizi,
ocenili pa smo tudi stanje vse
vrste divjadi. Delegati lovskih
družin so opozorili na mnogo
dela, ki nas čaka. Zavedamo se,
da je poljska divjad v svojem
okolju zelo ogrožena: na eni
strani zaradi prekomerne upo-
rabe pesticidov, na drugi strani
pa zaradi nemira v naših lovi-
ščih. Lovci namreč poskušamo
zmanjšati vpliv tistega, kar je
naravi vzel današnji način živ-
ljenja. Opozorili smo tudi na
vse tisto, kar nas spremlja, ko
nekateri skušajo uničevati to,
kar je nastalo v loviščih, in ško-
dovati temu, kar so lovske dru-
žine v 50 in več letih ustvarile.
Prav na tem področju bomo
bolj pozorni kot doslej, ohrani-
li bomo svojo pokončno držo in
dokazali, da smo organizacija, ki
dela strokovno v loviščih in želi
z ohranjanjem divjadi poznej-
šim rodovom veliko zapustili."
TEDNIK: Mag. Trafela, v
Zvezi lovskih družin ste imeli
v preteklih letih precej dela. V
pretežni meri ste ga porazdeli-
li po komisijah...
Mag. Milan Trafela: "Vso
problematiko skušamo opraviti
v upravnem odboru, pomem-
bno delo pa opravljajo tudi ko-
misije. V izvršnem odboru jih
imamo osem. Ocena našega dela
na občnem zboru je, lahko re-
čem, pozitivna. Lovci se zaveda-
mo odgovornosti, ki jo imamo z
upravljanjem lovišč, zavedamo
se tudi pomembnosti odnosov
z vsemi uporabniki prostora, v
prvi vrsti pa tega, da s silo ni
mogoče nič doseči. Vedno si pri-
zadevamo za končni cilj: ohra-
niti vse vrste divjadi v takem
številu, ki bo zagotovilo, da
bo trajno lahko predstavljala
neko življenjsko skupnost tudi
kasnejšim rodovom. Tukaj so
lovske družine zelo uspešne.
Upravljamo s tremi bazeni: ha-
loškim, podravskim in sloven-
jegoriškim. Na osnovi napak v
naravi poskušamo doseči, da bi
čim bolj realno lahko odstrani-
li vse tisto, kar ni pravilno ali je
morda škodljivo za posamezne
vrste divjadi. Želimo, da napak,
s katerimi človek usodno vpli-
va na naravo in dovjad, ne bi
bilo in na vsako smo še kako
pozorni. Na podlagi tega bomo
svoje delo lahko še bogatili in
dokazali, da smo pravi gospo-
darji lovišč in da nas nova,
prihajajoča zakonodaja ne bo
prizadela, ampak bomo lažje
pridobili koncesijo za opravlja-
nje nalog, ki se na to navezuje-
jo."
TEDNIK: Omenjate pomen
obstoja divjadi za prihodnje
rodove. Podatke o njenem šte-
vilu na našem območju imate.
Kaj kažejo?
Mag. Milan Trafela: "Na
našem območju je optimalno
zastopana srnjad. To je tudi te-
meljna vrsta, ki finančno vzdr-
žuje lovišča in daje lovskim
družinam neki prihodek. Dru-
ga precej razširjena vrsta v zad-
njem času so divji prašiči, ki na
kmetijskih površinah povzroča
precej škode. Ogrožene vrste so
fazan, poljska jerebica in polj-
ski zajec. Vendar statistika LZS
pravi, da smo pri poljskem zaj-
cu še zmeraj pri vrhu, prav tako
pri fazanu, poljsko jerebico pa
nekaj zadnjih let uspešno vlaga-
mo v naravno okolje. Že več kot
20 let je ne streljamo, obenem
pa si prizadevamo za njen ob-
stoj tako, da vedno znova opo-
zarjamo, naj bo na poljih čim
manj kemične zaščite in več bi-
ološke. Stanje se je malo izbo-
ljšalo tudi zato, ker je vse manj
velikih kompleksov in ker je
vse več polj posejanih z žiti, kar
je poljski divjadiše posebej po-
godu."
TEDNIK: Torej je projekt
vlaganja jerebice v naravno
okolje uspešen?
Mag. Milan Trafela: "Projekt
je bil zelo dobro zasnovan, še
posebej dobra pa je bila odloči-
tev za njegovo celovito izpelja-
vo v našem okolju. Četrto leto
zapored smo na istem območju
spustili jerebice v naravno oko-
lje in podatek, da jih je vedno
več, je izredno opogumljajoč.
Jerebica se širi s ptujskega ob-
močja v Prekmurje, proti Mari-
boru ..."
TEDNIK: Lovci se nasploh
zadnja leta ubadate s kar nekaj
težavami, med katere sodijo
tudi divja odlagališča. Morda
se je stanje nekoliko izbolj-
šalo v zadnjih dveh letih, ko
ste lovci pripravili vsesloven-
sko čistilno akcijo z naslovom
Gozd ni koš za smeti. Kako
so akcijo sprejeli ljudje na
ptujsko-ormoškem območju in
kako lokalne skupnosti?
Mag. Milan Trafela: "Neko-
liko smo razočarani nad to čis-
tilno akcijo, kajti zanjo je bilo
pri lokalnih skupnostih prema-
lo posluha. Odvoz odpadkov
je namreč povezan s stroški.
Pomoč smo iskali na občinah in
ponekod so nam jo odklonili.
V naši zvezi so se člani dobro
vključili v akcijo, tudi nekatere
občine so pomagale, rezultati so
bili presenetljivi in čez noč so se
v okolici nabrale ogromne koli-
čine smeti. Hoteh smo bivalno
okolje človeka in divjadi spra-
viti v takšno obliko, da bi bila
sprejemljiva tudi za tiste, ki so
občasno v naših loviščih. Lovci
namreč svojega gosta z vesel-
jem popeljemo po tistih obmo-
čjih, kjer ni odvrženih pralnih
strojev, štedilnikov, kjer ni ku-
pov odpadnega polivinila, zato
ne želimo zanemarjenega okol-
ja. Mislim,da bo potrebno akci-
jo v jasnosti še bolj predstaviti,
da bodo ljudi več izvedeli o nje-
nem pomenu in ne bodo od-
padkov odlagali kjerkoli. Tudi
naših zabojnikov ne bodo na-
polnili kar čez noč, kot se nam
je to že zgodilo. A samo s čis-
tilnimi akcijami ne bomo rešili
vseh problemov, potrebno bo
storiti še kaj več."
LOVSKEGA
TURIZMA PRI NAS
VSE MANJ
TEDNIK: Kako je razvit in or-
ganiziran lovski turizem? Ima-
te v zadnjih letih kaj lovskih
turistov?
Mag. Milan Trafela: "Lov-
skih turistov je vse manj. Vzrok
je v zmanjšanju števila divjadi,
kolikor pa ta turizem ostaja, je
organiziran samo še kot odstrel
srnjaka. Med gosti imamo naj-
več Nemcev, Avstrijcev, Švicar-
jev, Francozov, vendar pa je na
žalost tako, da je povpraševanje
večje od ponudbe. Slovence šte-
jejo turisti za izredno vljudne
ljudi, vzrok za takšno zanima-
nje pa je tudi v bogastvu naših
lovišč in izredni pestrosti di-
vjadi, čemur se lovski turisti
čudijo. Veliko zahvala za takšno
stanje gre lovskim družinam, ki
so temeljni upravljavci lovišč in
divjadi."
TEDNIK: Lovci že predolgo
pričakujete nov lovski zakon.
Kakšnega želite imeti in kaj od
njega lahko pričakujemo vsi
skupaj?
Mag. Milan Trafela: "Lovci
želimo tak zakon, ki bi bil v
prvi vrsti, strokoven, ne politi-
čen, ki bi zajemal vse, za kar
si lovci že dolgo prizadevamo.
Izboljšal naj bi razmere v prid
divjadi, na osnovi že določenih
strokovnih ugotovitev pa naj bi
tudi dosegli, da ne more biti lo-
višče majhno, kajti na velikih
loviščih je gospodarjenje uspe-
šnejše. Če bo lovski zakon kot
osnovo to upošteval in če bo
upošteval analizo dosedanjega
delovanja lovskih družin, po-
tem se ni bati, da ne bi bil
sprejemljiv za lovce in ne bi
zagotavljal končnega rezultata
- ohranitve vseh vrst divjadi v
takem številu, ki zagotavljajo
trajnost. Lovci bomo morali do-
kazati, da je naša pot prava, želi-
mo biti odprti in skupaj z našo
politiko ter stroko doseči op-
timum rezultatov, ki so lahko
vzor Srednji Evropi."
DRUGO LETO
70-LETNICA ZVEZE
LD
TEDNIK: Podatki zadnjih let
kažejo, da je lovska organizi-
ranost pri nas dobra. V vaših
rokah ostajata skrb za divjad
in lovno-gojitvena območja, v
tej luči pa ste ptujski in ormo-
ški lovci nedolgo tega sprejeli
program dela tja do leta 2004.
Kakšni so?
Mag. Milan Trafela: "Kot za-
ključek občnega zbora in vseh
dosedanjih prizadevanj, pa tudi
kot rezultat analize dela zveze
in njenih organov v zadnjih le-
tih smo tudi tokrat program za-
ključili z vizijo do leta 2004.
V osnovi je treba poudariti, da
prostovoljno delo še vedno osta-
ja temelj vsake lovske družine.
Na osnovi analize po vsakolet-
nem pregledu odstrela divjadi
je treba ohraniti tisto obliko, ki
zagotavlja divjadi ugodno biva-
nje v njenem življenjskem pro-
storu, tretjič pa moramo lovsko
organizacijo oblikovati tako, da
je odstrel samo dopolnitev de-
javnosti lovstva. Tudi v bodoče
moramo ohraniti vse lovske
etično-moralne kvalitete, kot jih
je lovska družina vseskozi raz-
vijala.
TEDNIK: Drugo leto ima
Zveza lovskih družin Ptuj -
Ormož jubilej...
Mag. Milan Trafela: "Da, pra-
znovali bomo 70-letnico. Skozi
zgodovinski pregled bomo po-
skušali predstaviti naše delo in
prizadevanja za obstoj lovske
organizacije na našem območju.
Upam, da bomo lahko rekli, da
je ta pot uspešna in da bo uspe-
šna tudi v nadaljevanju."
TEDNIK: S spremembami v
lokalnih skupnostih so nastali
zapleti tudi v lovski organiza-
ciji, prinesle so jih predvsem
nove občine. Lovskih "apeti-
tov" je kar nekaj, tudi zaple-
tov in neljubih problemov, a
ste enega od teh uspešno re-
šili. Gre za zaplete na obmo-
čju občine Gorišnica, kjer so
pred meseci ustanovili svojo
lovsko družino, dobili v uprav-
ljanje polovico lovišča in zdaj
želijo postati vaši polnopravni
člani. Kakšna je bila odločitev
občnega zbora o tem?
Mag. Milan Trafela: "Preveč
smo se ukvarjali z nepotrebni-
mi hotenji nekaterih skupin lo-
vcev in tudi drugih političnih
struktur. Veliko časa smo potre-
bovali, da smo dokazali, da lov-
sko društvo ni lovska družina
in da je med pojmoma velika
razlika. Obujanje preteklosti se
mi zdi nepotrebno. Gre za pro-
blem, ki zadeva LD Spodnje
Ptujsko polje, ki se je preime-
novala v dve novi družini: Mar-
kovci in Sv. Marjeta niže Ptuja
Gorišnica. Čas bi že bil, da se v
Sloveniji začnemo obnašati kot
pravna država, da spoštujemo
zakone in ne delamo prestop-
kov. LD Sv. Marjeta niže Ptuj je
lovska družina, vpisana v regis-
ter lovskih družin UE na Ptuju;
na njeno vlogo smo jo sprejeli
v članstvo naše zveze. To nam
tudi nalaga naš lovski zakon.
Potreben je le še podpis pogod-
be, s tem pa se LD obvezuje ra-
vnati po vseh lovskih zakonih
in predpisih. Predlagamo pa, da
se za vsako spremembo počaka
na novo lovsko zakonodajo, do
takrat pa smo dolžni spoštovati
današnjo - še veljavno."
Tekst in fotografije:
Tatjana Mohorko
Srnjad zaenkrat še ni ogrožena vrsta divjadi
Mag. Milan Trafela: »Lovci smo občutljivi za spremembe v
prostoru.«
^oljska jerebica se z dodatnim vlaganjem v naravno okolje vedno bolj vrača na naša polja
20
Četrtek, 23. november 2000 - TEDNIK
OO TOD IN TAM
STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE
SVETUJEJO
Stensko ogrevanie
Nadaljevanje iz
prejšnje številke
Na sliki 3 je prikazana izve-
dba stenskega ogrevanja, kjer
so grelne cevi nameščene pod
okenskim parapetom.
Uporabljajo se kot dodatne
grelne površine ob stropnem
ogrevanju, da bi s tem zmanj-
šali pretok hladnega zraka skoz
okno pri zelo nizkih temperatu-
rah. Za grelno telo se montira
izolacijska plošča debeline 6 do
8 cm.
Na sliki 4 je razvidno, kolik-
šna je temperatura prostora v
odvisnosti od temperature ste-
ne. Pri temperaturi stene 22 do
23° je temperatura prostora le
18°C, vendar imamo kljub temu
občutek, da je prijetno toplo.
Enako toplotno ugodje bi do-
segli, če bi prostor ogrevali s
klasičnim radiatorskim ogreva-
njem na 21°C. Že 1°C manjše
ogrevanje letno pa pomeni pri-
hranek energije 5 do 6 odsto-
tkov, kar se pri sedanji ceni
energentov zelo pozna.
3. NAČRTOVANJE
STENSKEGA
OGREVANJA
Preden se lotimo vgradnje
stenskega ogrevanja, je potre-
bno, da nam projektant izdela
ustrezen projekt, ki naj zajema:
- izračun toplotnih izgub,
- izbiro stenskega ogrevanja -
stara- ali novogradnja,
- kakšna bo obloga zidu (plo-
ščice, les, tapete),
- kakšna površina zidu je raz-
položljiva za položitev stenske-
ga ogrevanja. Pri tem ne smemo
pozabiti na razporeditev pohiš-
tva v prostoru, predvsem omar
in regalnih elementov, ki bodo
bistveno vplivali na toploto v
prostoru;
- izračun potrebne delovne
temperature za sistem stenske-
ga ogrevanja,
- razporeditev razdelilnikov,
posebno pri površinah, instali-
ranih s cevnim sistemom, zara-
di odzračevanja,
- število ogrevalnih krogov na
osnovi velikosti ogrevane povr-
šine stene, izbranih primerov
cevi in morebitnih vgradnih
elementov v steni, kot so na pri-
mer okna in vrata.
4. IZVEDBA STEN-
SKEGA OGREVANJA
Za vgradnjo stenskega ogre-
vanja ne obstajajo točno dolo-
čena določila. Glede na dobro
počutje je priporočljivo v sis-
temu uporabljati čim nižje si-
stemske temperature. Toplotna
izolacija naj bo izvedena glede
na novejše predpise, kar pome-
ni, da naj bo toplotna preho-
dnost ovoja zgradbe enaka ali
manjša od 0,35 W/m'K.
Za površinsko ogrevanje, ne
glede na to, ali je to talno
ali stensko, je torej predpisana
omejitev prehoda med gradbe-
nimi plastmi, torej med ogre-
vanimi površinami, in zunanjo
temperaturo, ki ni odvisna od
talnih ali stenskih oblog. To-
plotna izolacijska plast je v teh
primerih nameščena na notra-
nji strani zgradbe zato, ker je
nameščanje na zunanji stran;
stene ponavadi cenovno dražje
in pri zgradbah, ki so zgodo-
vinsko zaščitene (fasade), tudi
neizvedljivo. Pri tem je pomem-
bno, da upoštevamo točko rosi-
šča in da je zunanja stena tako
izvedena (ometana), da vlaga
ne more prodreti v notranjost.
Vmesne stene je prav tako pri-
poročljivo toplotno izolirati, ker
tako preprečimo celotno ogre-
vanje zidu. Za toplotno izola-
cijo vmesnih sten se priporoča
plast ometa iz materiala z izola-
cijsko sposobnostjo. Paziti mo-
ramo, da ne uporabljamo ometa
iz čistega mavca za temperature,
višje kot 50°C. Poleg tempera-
turne obstojnosti je priporoč-
ljiva tudi elastičnost materiala
ometa. Debelina ometa je odvi-
sna od debeline cevi in znaša
med 10 in 15 mm.
Omet se nanaša v dveh delov-
nih korakih. Prvi dan se polo-
žijo cevi in obdajo z ometom,
nato se steklena vlakna vtisne-
jo v svežo malto in nanese se za-
ključni sloj. Pri nanosu ometa
je potrebno upoštevati navodila
proizvajalca. Pri suhomontaž-
nih elementih, kot so mavčne
plošče, ki imajo že vgrajene ka-
nale za polaganje cevi pri sten-
skem ogrevanju, je prav tako
potrebno upoštevati navodila
proizvajalca teh plošč. Po do-
ločenem času, ki potreben za
sušenje ometa, se lahko po na-
vodilih izvajalca prične ogreva-
nje površin.
ZAKLJUČEK
V tem sestavku smo spoznali
osnovne značilnosti stenskega
ogrevanja, ki ima glede toplo-
tnih značilnosti znatne pred-
nosti v primerjavi klasičnimi
ogrevalnimi sistemi ogrevanja,
posebej pa še zaradi nizke pora-
be energije t^:r enostavne izde-
lave in tudi vgradnje. V bodoče
lahko pričakujemo, da bodo po-
časi izpodrinili konvencional-
ne sisteme ogrevanja. Stensko
ogrevanje lahko uporabljamo
tudi že kot samostojno ogreva-
nje in ne samo v kombinaciji
s talnim ogrevanjem, kot smo
bili navajeni do sedaj.
Bojan Grobovšek,
univ.dipl.ing.str.
PTUJ / RAZSTAVA MALIH ŽIVALI

Ptujska dvorana Mladika je minuli konec
tedna gostila že 25 meddruštveno razstavo
malih pasemskih živali, petič zapored pa je
bila to tudi meddržavna razstava, saj so na
njej sodelovali še gojitelji iz sosednje Hrva-
ške. Razstavo je kot vsa leta doslej pripra-
vilo Društvo gojiteljev malih živali Ptuj, na
razstavnem prostoru pa so bile predstavlje-
ne male živali mnogih priznanih gojiteljev s
širšega območja severovzhodne Slovenije.
Letos smo na razstavi lahko znova občudovali
lepo število sobnih ptic, tem pa je družbo delalo
400 golobov, 82 kuncev, okrog 100 kokoši in pet
elinov, činčile, ovce, koze, race, gosi ... V poseb-
nem razstavnem prostoru so se znova predstavili
varovanci Zavoda dr. Marijana Borštnarja iz Dor-
nave, svoj kotiček pa so imeli tudi dijaki Kmetij
ske šole Ptuj.
Od petka do nedelje si je razstavo ogledalo veli-
ko otrok iz vrtcev in šol s širšega ptujskega obmo-
čja, pa tudi odraslih. Posebna strokovna komisija
je tudi letos ocenila razstavljene živali in trud go-
jiteljev poplačala s posebnim priznanjem.
Tekst in fotografija:
T. Mohorko
Obmoina služba Maribor
PROSTA DELOVNA MESTA
NATAKAR
Natakar; določen čas 24 mes.;
jeziki: nemški jezik - govorno; do
27.11.00; NATALIJA EDER KRAM-
BERGER, s.p., GOSTILNA EDER,
SVANA, SVANA 16, SVETA ANA V
SLOVENSKIH GORICAH
Natakar - strežba; določen čas 3
mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jezi-
ki: slovenski jezik - govorno in pisno;
vozniški izpit kategorije: B; ostali po-
goji: starost do 30 let; do 21.11.00;
MATEJA PAČNIK, s.p., BAR TEJA,
OPLOTNICA, ŠOLSKA 10, OPLOT-
NIGA
Natakar; določen čas 25 mes.; do
13.12.00; JOŽEF ČREŠNAR, s.p., AV-
TOPREVOZNIŠTVO, TEŽKA GRADB.
MEH. OPLOTNICA, KONJIŠKA C. 6,
OPLOTNICA
Natakar; nedoločen čas; 2 I. de-
lovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik
- govorno, angleški jezik - govorno;
do 21.11.00; BREDA COTAR, s.p.,
GOSTILNA ŠIKER PERNICA, MOČ-
NA 7, PERNICA
Natakarica: strežba hrane in pija-
če: določen čas 6 mes.; 12 mes. de-
lovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik -
govorno; vozniški izpit kategorije: B;
ostali pogoji: samostojno delo, mož-
na zaposlitev tudi z drugo izobrazbo
gostinske Smeri; do 20.12.00; MAT-
JAŽ KUREŠ, s.p., OKREPČEVALNI-
CA KUREŠ, PRAGERSKO, ŠIKOLE
26, PRAGERSKO
STROJNI TEHNIK
Kontrolor v proizvodnem obratu
Šempeter pri Gorici:izvajanje kontro-
le zahtevnih delov in sklopov zlasti
glede kvalitete; nedoločen čas; 1 I.
delovnih izkušenj; jeziki: nemški je-
zik - govorno; ostala znanja: organi-
zacija dela v manjših skupinah; do
30.11.00; AVTOTREIDING, D.O.O.,
SLOVBISTRICA, UL.POHORSKEGA
BATALJONA 11, SLOVENSKA BIS-
TRICA
ELEKTROTEHNIK
Serviser CNC strojev za obdelavo
kovin; določen čas 6 mes.; jeziki:
angleški jezik - govorno; vozniški
izpit kategorije: B; do 25.11.00;
VV.D.-TEHNIK, d.o.o., SLOV BISTRI-
CA, STEPIŠNIKOVA 12, SLOVEN-
SKA BISTRICA
FARMACEVTSKI TEHNIK
Farmacevtski tehnik; določen čas
12 mes.; jeziki: slovenski jezik - go-
vorno in pisno: ostali pogoji: stroko-
vni izpit; do 16.12.00; JAVNI ZAVOD
LEKARNA SLOVENSKA BISTRICA,
PARTIZANSKA CESTA 1, SLOVEN-
SKA BISTRICA
GRADBENI TEHNIK
Monter - Knauf sistema, gips; do-
ločen čas 6 mes.; 3 I. delovnih izku-
šenj; jeziki: slovenski jezik - govorno
in pisno; ostala znanja: organizacija
dela v manjših skupinah; vozniški iz-
pit kategorije: B: do 24.11.00; VILKO
RAMPRE, s.p., MONTAŽA LESENE
GALANTERIJE PRAGERSKO. KOLO-
DVORSKA 11, PRAGERSKO
TRGOVINSKI POSLOVODJA
Trgovinski poslovodja: vodenje po-
slovalnice; določen čas 12 mes.; 2
I. delovnih izkušenj: jeziki: slovenski
jezik - govorno in pisno; ostala zna-
nja: ročne spretnosti, dobra fizična
kondicija, organizacija dela v ma-
njših skupinah; vozniški izpit kate-
gorije: B; ostali pogoji: poskusno
delo 3 mesece,tečaj higienskega
minimuma,tečaj iz varstva pri delu;
do 21.11.00; MIR MESNA INDUSTRI-
JA GORNJA RADGONA, d.d., M-91
BLAGOVNICA PTUJ, NOVI TRG 3,
PTUJ
EKONOMSKI TEHNIK
Prodajalec - svetovalec za prodajo
stavbnega pohištva; nedoločen čas;
5 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški
jezik - govorno; znanje programskih
orodij: vozniški izpit kategorije: B;
ostali pogoji: smer ekonomska, teh-
nična, lahko je inženir; do 24.11.00;
INTERLES, d.o.o., LENART, KRAIG-
HERJEVA 19A, LENART V SLOVEN-
SKIH GORICAH
LABORATORIJSKI TEHNIK
Laboratorijski tehnik v zdravstvu;
določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih
izkušenj; jeziki: slovenski jezik -
govorno in pisno; ostala znanja
ročne spretnosti; ostali pogoji: us
posobljen za delo na področju he-
matologije, opravljen strokovni izpit'
v zdravstvu, 2-mesečno poskusno
delo; do 21.11.00; JAVNI ZAVOD
SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽE-
TA POTRČA PTUJ, POTRČEVA CE-
STA 23-25, PTUJ
INŽENIR RAČUNALNIŠTVA
Programer; določen čas 6 mes.;
jeziki: angleški jezik - govorno inl
pisno; vozniški izpit kategorije: B;
ostali pogoji: kandidati z območja
Slov Bistrice možnost stalne zapo-
slitve; do 09.12.00; SOFTBASE IPS
,d.o.o., SLOVENSKA BISTRICA, KO-
LODVORSKA 23, SLOVENSKA BIS-
TRICA
EKONOMIST
Vodja marketinga in prodaje; ne-
določen čas; 10 I. delovnih izkušenj;
jeziki: nemški jezik - govorno; znanje
programskih orodij: ; ostala znanja:
organizacija dela v manjših skupi-
nah; vozniški izpit kategorije: B: os-
tali pogoji: lahko je ing.,dipl.ing.; do
24.11.00; INTERLES, d.o.o., LENART
KRAIGHERJEVA 19A, LENART V
SLOVENSKIH GORICAH
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI
INŽENIR STROJNIŠTVA
Operativni vodja gradbišč; dolo-
čen čas 8 mes.; 2 I. delovnih iz-
kušenj; samsko stanovanje; jeziki:
angleški jezik - govorno in pisno,
nemški jezik — govorno in pisno:
znanje programskih orodij: ; ostala
znanja: organizacija dela v manjših
skupinah, organizacija dela v večjih
skupinah; do 24.11.00; MONTAVAR.
d.o.o., MIKLAVŽ, CESTA OB RIBNI-
KU 41, MIKLAVŽ NA DRAVSKEM PO-
LJU
MAGISTER FARMACIJE, DODI-
PLOMSKI
Farmacevt receptar - priprava in
izdaja zdravil na recepte in brez re-
cepta, lahko pripravnik; nedoločen
čas; jeziki: slovenski jezik - govorno
in pisno; do 16.12.00; JAVNI ZAVOD
LEKARNA SLOVENSKA BISTRICA,
PARTIZANSKA CESTA 1, SLOVEN-
SKA BISTRICA
PROFESOR JEZIKA S KNJIŽEV-
NOSTJO
PRU za slovenski in nemški jezik:
določen čas 7 mes.; 2 I. delovnih
izkušenj; jeziki: slovenski jezik ■
govorno in pisno, nemški jezik •
govorno in pisno; ostali pogoji'
skrajšan delovni čas: 20 ur na te-
den; do 24.11.00: OSNOVNA ŠOL^
DESTRNIK-TRNOVSKA VAS-
VITOMARCI, JANEŽOVSKI VRH 45.
DESTRNIK
Nadaljevanje na 28. stratU
MARIBOR /
PRAZNIČNI EUROPARK
TUDI OB NEDELJAH
De€embrske
novosti
Največje slovensko nakupovalno središče Euro-
park v Mariboru se že odeva v praznična oblačila,
kajti ob prihajajočem koncu tedna se pričenjajo
božično-novoletne prireditve. Nakupovalno sredi-
šče bo v decembru odprto vse nedelje, tudi 24. in
31. decembra, od 9. do 13. ure.
Dogodkov in prireditev tako za otroke in starše
kot za vse ostale ne bo manjkalo. Ta petek. 24.
novembra, se bo ob 16. uri pričel velik Europar-
kov božično-novoletni sejem in trajal vse do 31.
decembra, ob 18. uri pa bomo uradno prižgali luči
praznične okrasitve Europarka. Na sejmu bodo
med drugim sodelovali tudi VDC SOŽITJE. POLŽ,
OZARA in SONČEK, ki jim je Europark ponudil
brezplačne stojnice.
Na zgornjem nivoju parkirnih prostorov Europar-
ka se prične sejem rabljene snnučarske opreme; ta
bo v četrtek in petek od 13. do 19. ure v soboto
pa med 10. in 16. uro. Ob tem bo športna trgovina
Hen/is ponudila 10 % popusta za vse izdelke in 50
% popusta za storitve Hervis ski-servisa. V četrtek
bo obiskovalce Europarka zabaval tudi VVerner, v
soboto pa Foxy Teens, s katerimi bodo trije izžre-
banci po koncertu odšli v Pizzo Špico na pizzo.
Minuli konec tedna je Europark služil tudi kot
scenografija novega Mobitelovega televizijskega
oglasa, katerega režiser je Vinci V. Anžlovar statis-
ti pa so bili kar obiskovalci in kupci. Zanimivi bodo
tudi podatki iz raziskave med obiskovalci, ki jo v
Europarku opravljajo učenci OŠ Ivana Cankarja za
svojo raziskovalno nalogo (Ur)
f EDNIK - Četrtek, 23. november 2000
21

Kuharski nasveti
Olive
Q\i\e so znano živilo, ki ga nekateri uživajo z velikim zado-
yoljstvom, nekateri pa se njihovega okusa niso navadili in
uporabljajo le olivno olje kot najdragocenejši vir jedilnega
olja.
Oljka je drevo, katerega živ-
ljenjsko dobo merimo v stolet-
jih in so jih tudi pri nas pobirali
v času martinovanja. Cele, sveže
grenke zrele olive so neužitne,
zato jih moramo za nekaj mese-
cev vložiti v olje, vodo, razsol ali
sol, lahko pa tudi za nekaj dni
v lug. Nekateri domačini na Pri-
morskem jih še danes vložijo za
nekaj časa v lesni pepel. V Fran-
ciji črne olive pogosto posušijo
na soncu in jih nato zmeljejo ter
uporabljajo kot začimbo pri šte-
vilnih jedeh. Največ zelenih oliv
še vedno prihaja na svetovno tr-
žišče iz Španije, Grčije in Itali-
je; lahko so s košico ali brez nje,
prerezane na polovico ali napol-
njene z rdečo papriko, mande-
ljni, kaprami, srebrno čebulico,
zeleno ali celo s pimentom.
Francoske olive, ki jih pogos-
to uporabljamo pri pripravi jedi,
so nekoliko bolj drobne in so
lahko različne po barvi, rjavka-
ste so običajno vložene s peclji
v zeliščno tekočino in so v pri-
merjavi z zelenimi olivami manj
ostre. Tako imenovane picholine
so večje zelene olive, ki so zelo
slane, tako da z njimi jedi tudi
solimo, zgrbančeno in grenko
črno olivo pa suho vložijo v sol
ali natrejo še z oljem in vložijo v
razsol.
Italijani, ki slovijo po olivnem
olju, vlagajo tudi črne olive, ki
so po velikosti lahko velike ali
majhne. Velike črne olive so ra-
hlo kiselkaste, majhne črne ita-
lijanske olive pa so le slane.
Najbolj znane so zelene olive, ki
jih najpogosteje cele ali izkošči-
čene vložijo v slanico. Če imajo
odstranjeno koščico, so nekaj-
krat križno zarezane na vsaki
strani, kar omogoča, da se pri
konzerviranju enakomerno na-
pojijo z zalito tekočino in da se
pri pripravi jedi hitro navzame-
jo okusa drugih sestavin ter niso
tako grenke.
Pri pripravi jedi olive doda-
jamo kot osnovno sestavino ali
kot sestavino za okus. Večina re-
ceptov, pri katerih uporabimo
olive, ima zapisano tudi sorto
olive, ki se ujema z drugimi ses-
tavinami, kot na primer provan-
salska omaka, ki jo pripravimo
iz pretlačenih črnih oliv in po-
trebujemo pikanten okus oliv
niquoise. Te olive so tudi nujne
pri pripravi solate enakega ime-
na, v kateri sta tudi stročji fižol
in tunina. Pri drugih jedeh pa
lahko uporabljamo črne olive
poljubne sorte.
Zelene olive uporabljamo pri
dušenju mesnih jedi, ki ravno
zaradi oliv dobijo prijetno aro-
mo in okus. Ponudimo jih lahko
tudi k ribam, suhim mesninam,
dobro pa se podajo tudi k lah-
kim solatam in enolončnicam.
Še vedno je deljeno mnenje
ali olive pri hladnih uvodnih je-
deh režemo ali ne. Pri lahkih
solatah, kot na primer pri grški,
kjer sestavine režemo na nekoli-
ko večje kocke, bodo cele olive
prav dobrodošle zaradi videza in
okusa, kjer pa sestavine režemo
zelo natančno na majhne kocke
ali rezance, pa prerežemo tudi
olive, razen če jih uporabljamo
samo kot dekoracijo.
Pri nas najpogosteje ponudi-
mo olive zraven pršuta in drugih
mesnin ter različnih sirov Vse
izkoščičene olive, ki niso pol-
njene, pa lahko nadevamo. Za
nadevanje so primernejše črne
olive, za kuhanje pa večkrat upo-
rabljamo zelene olive.
Za polnjenje uporabljamo de-
bele črne olive. Nadevamo jih
lahko s tuninim maslom, sardel-
nim maslom, začinjeno zeliščno
skuto in jih ponudimo kot ma-
njši prigrizek za uvodno jed ali
jih uporabljamo kot okras za ri-
bje jedi.
K testeninam se lepo ujema
tudi zelenjavna omaka, ki jo pri-
pravimo iz zelenih ali črnih oliv.
Pripravimo jo tako, da sesek-
ljamo čebulo in jo na olivnem
olju prepražimo le toliko, da ne
spremeni barve, nato prisipamo
večjo količino narezanega para-
dižnika in na četrtine narezane
črne in zelene olive ter svežo pa-
priko. Vse tri sestavine vzame-
mo v enakih količinah. Dušimo
tako dolgo, da voda izpari, po
potrebi začinimo in omako pre-
lijemo čez kuhane testenine.
Najenostavneje pa pripravimo
lahko solato iz oliv. Na kocke
narežemo pol kilograma paradi-
žnika, prav tako narežemo sve-
že kumare, dodamo sesekljano 1
čebulo ter 2 večji rumeni ali ze-
leni papriki, ki ju narežemo na
enake kocke kot paradižnik in
kumare. Nato dodamo 10 deka-
gramov črnih oliv, 10 dekagra-
mov zelenih s papriko polnjenih
oliv ter začinimo s soljo, sesek-
ljanim peteršiljem in narezanim
drobnjakom, zeliščnim kisom,
dodamo sesekljan sladki feferon
in prilijemo olivno olje. Nara-
hlo premešamo in ponudimo v
večji stekleni skledi ali na ser-
virnem krožniku, pri čemer na
krožnik damo najprej večji sola-
tni list in nanj vsipamo priprav-
ljeno solato.
Tisti, ki niste ljubitelji oliv,
morate začeti z jedmi, kjer so
olive kot dodatek ali kot začim-
ba, da se navadite okusa, saj si
vsekakor zaslužijo mesto v naši
prehrani. Če pa že izpuščate oli-
ve, pa nikar ne izpustite uporabe
olivnega olja kot najbolj cenje-
nega olja tudi z vidika
zdrave prehrane.
Nada Pignar
PIŠČANEC Z OLIVAMI
Potrebujemo: 1 kg pišcan-
čjega mesa, 20 dag zelenih
oliv, 1 žlica paradižnikove
mezge, olivno olje, 1 feferon,
poper, soi.
Meso narežemo, začinimo
s soljo in poprom ter ga na
olivnem olju opečemo z vseh
strani. Nato dodamo paradi-
žnikovo mezgo in sesekljan
feferon. Prilijemo malo vode
in dušimo 15 minut. Nato
dodamo izkoščičene olive in
dušimo do mehkega.
Avtorica: Kati Bratuša,
Koztninci 15 b, Podlehnik
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO,
SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJE-
MO DUŠEVNO ZDRAVJE - 304. NAD.
Duševno zdravje otrok
in miadostniiiov - 77. nad.
Zasnova tveganja in varovalnih dejavnikov pri možnosti nastajanja
psihosocialnih motenj - 6. nad.
Poglobljen pregled dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov, ki izhajajo iz otroka, okolja in
interakcije med njima.
OTROK
Zdravje
Temperament
Kognitivno stanje
Čustveno stanje
Sociabilnost
Reakcije na stres
INTERAKCIJE
Kakovost in kontinuiteta
navezovanja in prisotnost
skrbnika
OKOLJE
Kakovost starševstva
Materialna situacija
Kakovost, stabilnost
in varnost okolja
Družinski odnosi,
komunikacije, vloge
Emocionalna in tipična podpora
Čustveno in telesno
zdravje skrbnikov
Reakcije skrbnikov na strese
Razpoložljivost in dostopnost
virov Domoči v skuonosti
VAROVALNI DEJAVNIKI ,
(zmanjšani učinki stresa) ^
dobro I
dobro razpoloženje in prilagodljivost
normalna inteligentnost
dobra sposobnost prilagajanja ^
in dobro delovanje
dobri odnosi z vrstniki i
doživljanje stresa kot omejenega \
dogajanja, brez občutka krivde •
dobro in trajno navezovanje _j
sposobni, izkušeni, z znanji
ustrezna ekonomska situacija i
ustrezno, stanovitno, varno \
dobre komunikacije, malo konfliktovi
visoka raven podpore
dobro
i
prilagodljivi In stabilni skrbniki \
dobra \
DEJAVNIKI TVEGANJA
(povečani učinki stresa)
slabo
slabo razpoloženje in prilagodljivost
podnormalna inteligentnost
predhodne čustvene motnje
slabi odnosi z vrstniki
doživljanje stresa kot trajnega
dogajanja, občutek krivde
slaba kakovost, ambivalentnost,
negotovost, diskontinuiteta
manj sposobni, malo izkušenj in zna
revščina
neustrezno, nestalno, nizka varnost
slabe komunikacije, mnogo konflikte
nizka raven podpore
slabo
neprilagodljivi in nestanovitni skrbnic
slaba
Naslednjič pa še o varovalnih in ogrožajočih dejavnikih.
Krvodajalci
7. navember: Marija Krajnc, Hrastovec 134, Jože Hameršak.
Gubčeva 4, Ptuj, ivan Slameršek, Pestike 1/a, Milan Jurič,
Racar 10, Slavko Cvetl<o, Mala vas 8/a, Marjan Majcen, Dor-
nava 41, Zvonko Potočnik. Zavrč 9/a, Srečko Mlakar, Pacinje
28/a, Oaniel Mahtjerger, Zagrebška 118, Ptuj, Milan Tušak,
Gorišnica 106, Štefka Komet, Pestike 5/a, Terezija Zebec,
Hrastovec 26/a, Peter Brmež, Ut. Franca Kosca 12, Ptuj, Pa-
vel Petrovič, Moškanjci 53/'a, Slavko Arnejčič, Gorenjski Vrh
8. Silvo Furman, Gorenjski Vrti 30, Jožef tvančič, Turški Vrh
97, Roman Horvat, Piacerovci 14/a, Anton Bukšek, Žetale
51, Ivanka Fajtar, Turški Vrh 17, Janko Ozmec, Trgovišče 52,
Zvonko Žibrat, Draženska c. 14/d, Ptuj. Franc Lovrenčič, Kr-
Čevina pri Vurbergu, Jakob Zebec, Hrastovec 26/a, Igor Anžel,
Vintarovci 21/b. Roman Karo, Dravska 6, Ptuj.
9. november: Marjetka Potrč, Trnovska vas 39/b, Matej Kosi,
Orešje 131, Dejan Farič, Rabelčja vas 23/b. Marta Rajh, Dra-
govič 54, Janez Mesaric, Juršinci 82, Marija Šterbal, Kukava
44, Franc Toš, Grlinci 37. Janez Cuš, Gabrnrk 20, Franc Hrga,
Juršinci 75, Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj, Katarina Holc,
Zagorci 81. Daniei Bec. Sakušak 24. Anica Čuš. Sakušak 51.
Terezija Perša, Zagorci 63/a, Damjan Butoien, Majšperk 68.
Janez Veselic, Moškanjci 90/b, Janez Rajh, Gabrnik 34/b,
Marta Novak, Rotman 39/a, Marija Polanec, Krčevina pri Vur-
bergu, Rudi Serdtnšek, Zak112, Franc Kovačec, Rotman 4,
Andrej Čeh, Rotman 58/a, Štefka Plohi. Sakušak 52, Marija
Filipič, Sakušak 74, Melita Brmež, Gabrnik 4, Ivan Vičar, Rot-
man 18/a, Martin Novak, Rotman 30, Albin Topoiovec, Grdina
1, Alojz Perša, Zagorci 63/a, Ivan Šegula. Juršinci 48, Feliks
Toš, Gabrnik 45, Angela Slodnjak, Zagorci 87, Feliks Hvaleč,
Gabrnik 48, Andrej Horvat, Juršinci 62, Irena Tuš, Sakušak
68, Ana Roškar Zagorci 13, Marija Movak, Kukava 1, Milena
Kovačec, Rotman 4, Zlatka Herga, Juršinci 4/c, Branko Fir-
bas, Moškanjci 76, Vincenc Horvat, Kukava 29. Jožef Riž-
nar, Bodkovci 38, Maks Potočnik, Votkmerieva 5, Ruj, Marjan
Murko, Podvinci 130, Mirko Filipič, Sakušak 74, Alenka Hor-
vat, Juršinci 42, Milan Munda, Zagorci 55/a, Robert Majcen,
Grlinci 37, Drago Šterbal. Kukava 44, Stanko Kokot, Zg. Haj-
dina 37, Marija Novak, Rotman 30, Majda Paternost, Stojnci
140/a, Milan Soštarič, Sakušak 64/b, Marijan Žerjav, Hum 26,
Dušan Rižnar, Kraigherjeva 26, Ptuj. Franc Vaupotič, Kelemi-
nova 7, Maribor, Jože Pauman, Vinogradniška 13. Orehova
vas.
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
Preden z rfrer^*« zdrsi poslednji list
Vremenski pregovori, ki so letošnjo jesen obetali dolgo, sončno in
prijetno, so se uresničili. Lepo, suho in toplo vreme v prvi polovici
novembra je bilo naklonjeno vrtnarjem, da so v ugodnih vremenskih
in talnih razmerah pospravili pridelke in opravili setev ozimin, podaljšana vegetacija pa
je trajno vrtno rastlinje še bolj utrdila za zimski počitek. V naslednjih dneh bo kljub je-
senski sivini v vrtu mogoče še precej postoriti.
V SADNEM VRTU so ugodne talne in vremen-
ske razmere za sajenje in presajanje sadnega
drevja. Pri sajenju bodimo dosledni pri izvedbi
vseh opravil od priprave do zaključne faze saje-
nja ter nadaljnje nege posajenega drevesca, saj
sadimo rastlino z dolgo življenjsko dobo, in ka-
kor ga bomo posadili, tako bomo obirali njego-
ve sadove.
Listje z nekaterih sadnih vrst v letošnji jeseni
kar noče pričeti odpadati. Ponovna vegetacija,
ki je sledila dolgemu sušnemu in vročemu polet-
nemu obdobju, se je časovno zavlekla v pozno
jesen. Preden bo z drevesa zdrsel še poslednji
list, bodo potrebne vremenske spremembe, ki
bodo pospešile njegovo zorenje in odpadanje.
Za sadjarja je pomembno spremljati zorenje
in odpadanje listja s sadnega drevja iz več raz-
logov: pravočasnost odpadanja je vsekakor do-
ber znak, da je letošnji prirastek lesa dozorel in
da je sposoben za prezimitev. Moker sneg, ne-
nadoma zapadel na olistano drevo, tega tako
obremeni, da se pod njegovo težo uklonijo in
polomijo veje ali cela drevesa. Iz izkušenj pa ja
znano, da se pregovor "Če je počasen listja pad,
je dosti gosenic na pomlad", vselej uresniči, ker
se v kasno odpadlo listje zatečejo in vgnezdijo
mnoge rastlinske bolezni in škodljivci ter ugodno
prezimijo. Na zorenje in odpadanje listja v tem
času ne moremo vplivati, pripraviti pa se mora-
mo na pravočasno otresanje drevesnih krošenj
ob prvem obilnejšem sneženju. Prvi sneg je obi-
čajno zelo težak, oprime se listne površine, in če
veje stresamo, preden bi jih pričelo lomiti, sneg
osmuka listje z vej, kar olajša obremenitve pri
naslednjih snežnih padavinah.
Jagodni nasad preko zime najbolje varuje sne-
žna odeja. Ker so v naših podnebnih razmerah
pogosto suhe, brezsnežne in vetrovne zime, ja-
godnjak najbolje zavarujemo pred poškodbami
zimske zmrzali, če ga prekrijemo s smrekovimi
vejami ali vlaknasto folijo.
V OKRASNEM VRTU gojimo žlahtne in s kri-
žanjem vzgojene vrste okrasnih trajnic, ki se raz-
likujejo od svojih prednikov in v naravi izvorno
rastočih rastlin tako po odpornosti kot zahtevno-
sti za vzgojo in nego. Rastline, ki so s požlaht-
njevanjem pridobile v obliki svojih organov, to je
debla, vej, listov cvetja in plodov so zahtevnej-
še pri negi in manj odporne za neugodne vre-
menske razmere.
Okrasnim iglavcem (jelkam, cipresam, borom
in thujam), gojenim v vrtu, zrastejo zaradi ugo-
dnih rastnih razmer krhkejše veje kot sorodnim
v naravi prosto rastočim. Pod težo snega zaradi
krhkosti njihove veje prej klonejo in se polomijo
kot v gozdu. Pred lomom jih zavarujemo tako,
da jih z vrvico ali polietilenskim mrežastim pleti-
vom zvežemo v obliki snopa navpično v smeri
rasti ob steblo.
Zimzelene mahonije, lovorikovce, rododen-
drome, bodlike in podobne po potrebi ogradimo
z ogrodjem iz letev ter ga obložimo s smreko-
vim vejevjem, koruzno slamo ali podobnim do-
volj zračnim in lahko odcednim materialom.
Pampaško travo in tej podobne okrasne trave
od osnove proti vrhu povežemo v obliki snopa,
da veter in sneg grma ne bi razklenila in mu po-
lomila latja in stebel.
V ZELENJAVNEM VRTU vremenske razmere
v prvi polovici novembra ugodno vplivajo na
razvoj zimskih posevkov zimske solate, špina-
če, motovilca in drugih vrtnin. Sočasno z rastjo
posevkov se razvijajo in še uspešneje rastejo
pleveli, zato pri poznih jesenskih in zimskih po-
sevkih ne smemo v tem času spregledati pletve
in uničevanja. V večini so to pleveli, ki bodo ve-
getirali tudi po nastopu prvih jesenskih slan, ker
so na pozebe precej odporni in na rast posev-
kov vplivajo zaviralno.
Vlažno in toplo jesensko vreme tudi polžev
in drugih objedajočih škodljivcev zelenjave še
ne ovira pri razvoju in škodljivem delovanju na
vrtnine, zato moramo na njihovo pristnost biti
pozorni in jih zatirati. Uspešno jih zatiramo, če
okrog radiča, solate in špinače tla posipljemo z
apnom v prahu ali lesnim pepelom.
Solatnice, ki jih hranimo v tunelih ali hladnih
gredah, v teh toplih jesenskih dneh redno prez-
račujemo in odstranjujemo zrelo, suho in zara-
di bolezni ali škodljivcev načeto listje, da ne bo
škodovalo zdravim delom rastlin. Posevke ozi-
roma nasade zimske solate pa prekrijemo z vr-
teksom, da jih zavarujemo pred ledeno mrzlimi
vetrovi in zimsko zmrzaljo.
***
Po biokoledarju je priporočljivo imeti opravek
in negovati rastline, ki jih pridelujemo zaradi
plodov, od 18. do 20. ter 28. do 30. novembra,
tiste, ki jih pridelujemo zaradi korenine, od 20.
do 23. novembra, zaradi cveta 24., 25. in 30.
novembra ter zaradi lista od 25. do 27. novem-
bra.
Miran Glušič, ing. agr.
22
Četrtek, 23. november 2000 - TEDNI
ZANIMIVOSTI. REPORTAŽE
TOMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (ČILE, BOLIVIJA, PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) - 29.
Salar de Uvuni
Mraza sem bil že vajen (če se navaditi nanj sploh da), a
takrat je bilo res neznosno. Navsezgodaj smo se odpravili
proti rudniku (Potosi mineš), vendar se je "kolektiv", v ka-
terem je bila tudi naša vodička Celine, še prej ustavil na
trgu. Na tržnici smo za rudarje kupili čisti alkohol in ko-
kine liste (ti so skoraj zastonj), brez katerih nas v rudnik
ne bi spustili.
Videli pa smo za nas tudi nep-
rijeten prizor. Domačinka, ki je
kar na tržnici secirala kose mesa
še skoraj celega prašiča, je brez
predsodkov z izjemno spretno-
stjo vrgla sekiro v psa, ki ji je
kradel hrano. Ta se je cvileče
po treh nogah odvlekel nekam
na varno. Dogodku smo se po-
novno čudili le tujci, ostali se
niso niti obrnili, saj jim je tak-
šno dogajanje nekaj vsakdanje-
ga-
Opremili so me s čelado, za-
ščitno haljo in svetilko, ki de-
luje na osnovi kemijske reakcije
med karbidom in vodo. Tak
ogenj je hkrati tudi indikator
za prisotnost strupenih plinov,
saj v njihovi prisotnosti ugas-
ne. Rov se takoj po vstopu zma-
njša, tako da smo nadaljevali
čepe. Čelada me je reševala huj-
ših posledic, saj sem se nene-
hno z glavo butal ob stene.
Zaradi prostorske skromnosti je
hoja po rudniku naporna. Red-
ka prostornejša mesta smo iz-
koristili za počitke in hkrati za
pojasnila vodičke Celine o zgo-
dovinskem dogajanju. Izvedeli
smo, da je rudnik sestavljen iz
2000 rovov v skupni dolžini več
kot 50 km; da je lastnikov rud-
nika v preteklosti bilo več hkra-
ti in da so se zaradi tega dogajali
razni incidenti in je prihajalo
da spopadov; da še zmeraj obča-
sno najdejo kakšnega obdelane-
ga in mumificiranega rudarja,
zakopanega v rovu.
Srečevali smo rudarje, ki so
kovali v steno in nam govorili,
da delajo tudi po 30 ur in
več brez odmora (v rudniku
je popolna tema). Da vzdržijo,
jejo kokine liste in pijejo
(96-odstotni) alkohol, saj verja-
mejo, da imajo čisto dušo le, če
zauživajo čiste snovi (najbrž jim
tak alkohol daje tudi zanos). Ob
priložnosti sem tudi sam prijel
za kladivo, vendar sem si že po
nekaj udarcih premislil in po-
lavtomatsko orodje vrnil lastni-
ku. Izvedel sem, da so plačani
za nehumano delo le nekaj sto
dolarjev mesečno, odvisno od
kvalitete izkopane rude, in da
se denar, dobljen od rude, deli:
14 odstotkov rudarju, 7 odstkov
državni davek, ostalo pa med la-
stnike rudnika. Rudarska tradi-
cija gre iz roda v rod in rudarji
pa so ponosni na svoje delo.
Hrbtenica me je že pošteno
bolela, ko smo prišli do Tia (El
Tio). To je hudič, ki so ga v
rudniku naredili še Španci in
kateremu sem moral podariti
preostanek kokinih listov. Tio
je okrog ust črn, kar pomeni, da
kadi cigarete, ima pa zelene oči.
Ta barva oči je prispodoba špan-
skih kolonizatorjev, saj imajo
vsi domačini popolnoma črne.
Zasmojenost okrog ust govori
o kajenju, ki ga pred Španci
domačini prav tako niso pozna-
li. Hudič ali zli bog, imenovan
Tio, je imel nalogo kontrolirati
oz. ustrahovati in so mu takrat
domači delavci nasedali. Pred
špansko invazijo boga niso poz-
nali, imeli so svojo mitologijo.
Danes Tia simbolično obnavlja-
jo in se ob tem spominjajo kru-
te preteklosti, ki so jo povzročili
evropski izkoriščevalci.
Nekje sem zasledil podatek,
da bi vse srebro, ki so ga izko-
pali Španci iz Cerre Rice, za-
dostovalo za tlakovanje cest in
opremljanje mostov od Potosija
pa vse do španskega Madrida
(le "skromnih" 12.000 km).
Da ima Cerro Rico v srcih Bo-
livijcev prav posebno mesto, je
vidno na bolivijskem državnem
grbu, ki ga ta ponazarja.
Ko sem se zvečer ustavil v
neki lokalni restavraciji, je go-
stilničar brez naročila prinesel
juho in večerjo. Sprva nisem do-
umel, za kaj gre, saj se o tem ni-
sem z nikomer pogovarjal. Nato
je lastnik gostilne razložil, da je
to pač kar tako, in brez bes^
odšel. Nisem si znal razložiij
ali je to bil privilegij bele koj
ali pa je to splošna navada, [
sem jo opazil šele takrat.
gringo sem bil glavna atrakcij
za pijane rudarje in v središč
pozornosti, zato sem se raj
kmalu po nenaročeni večerji j
popitem pivu poslovil.
S tem se nenavadni dogodit
še niso končali. V hotelu sni
vzeli sobo z možnostjo uporab
Ijanja tople vode, torej sobo
bojlerjem, za kar je bilo plačili
le neznatno višje. Hitro sen
ugotovil, da je kakršnakoli vod
na razpolago le od 8 do 10 ui
dopoldan.
Zvečer smo se pripeljali
Uyuni, mestece na robu slan
puščave. Geografsko je to ob
močje jugozahodnega dela Boli
vije. Sestavljata ga Altiplano ii
vulkansko gorovje. Je ena naj
bolj fascinantnih in enkratnil
čudes.
Bil je le poskus, kladivo je
bilo pač pretežko
Počitek
Naša skupinica pred vstopom v rudnik
fEDNIK - Četrtek, 23. november 2000
23
24 KRATEK CAS
Mladi dopisnilii
fOMAŽINJURE
Tomaž je spoštoval druge - od
(jojenčkov do starejših. Bil je
prijazen fant, nikoli ni šprical
pouka in nikoli ni pozabil na
domačo nalogo. Pridno je izpol-
njeval svoje dolžnosti.
Nekega dne, ko je šel iz glas-
bene šole, sta mu sledila Jure in
Miha. Naenkrat je Tomaž padel
na tla. Jure in Miha pa sta mu
vzela denar. Tomaž se je zbudil
v bolnici. Ob njem so stali vsi
njegovi sošolci in sošolke razen
Jureta. Ko so pogledali v denar-
nico, so videli, da je prazna.
Tomaž je s sošolci odšel do-
niov. Čez tri dni je že odkora-
kal v šolo. Že tisti dan je pridno
naredil nalogo in vadil boben.
Vendar ga mama ni pustila ven.
Tomaž ji je rekel: "Ali otroci ni-
mamo svojih pravic, ko opravi-
mo svoje dolžnosti? Ali res ne
smem iti ven in se igrati?"
Mamam je premislila in mu
dovolila.
Zunaj je stal Jure in nekaj
skrival za hrbtom. Povedal mu
je, da ga je on brcnil v nogo in
mu vzel denar. Sedaj mu ga vra-
ča in se mu iskreno opravičuje.
Matic Frajnkovič, 3. c,
OŠ Mladika, Ptuj
MOJA ČEDNA SOSEDA
Pri gospodinjstvu je Urška
moja soseda. Je večja kot jaz in
me pri igranju košarke vedno
preskoči.
Ima rjave, do vratu dolge lase,
ki se ji v odsevu sonca čudovito
svetijo. Ima tudi rjave oči, ki
so včasih malo zaspane - kadar
dolgo v noč bedi pred televizor-
jem. Najraje posluša punk. Ko
smo nedavno priredili karaoke,
je pela prav to zvrst glasbe.
Je zelo dobra učenka, saj je
bila lansko leto prav dobra, le-
tos pa cilja celo na odličen us-
peh. Je prijazna. Pri fiziki nisem
razumel snovi, pa mi je z vese-
ljem pomagala.
Je tudi dobra športnica. Pose-
bno pri odbojki je skoraj nepre-
magljiva. Samo v teku ne blesti
preveč.
Družabnost ji tudi ni tuja. V
pripovedovanju šal je zelo dob-
ra, saj pove vsak dan kakšne tri
nove šale in te so res smešne.
Ima pa tudi nekaj slabih las-
tnosti. Če ji na primer nagajaš s
kakšno opazko, se hitro razjezi
in s teboj ne govori ves teden.
In še važi se preveč. To so pa
tudi njene edine slabe lastnosti.
Doma je v Veliki Varnici. Do
šole ima cele tri kilometre. Zelo
rada se rola, zato ima tudi nekaj
grdih prask po komolcih in ko-
lenih.
Njen oče je poštar v Leskov-
cu. Vedno sem vesel, ko pošto
prinese on. Urška ima tudi ses-
tro Martino. Včasih so živeli v
Cirkulanah. V Leskovec so se
Priselili, ko smo hodili v tretji
razred. Sedaj je njena najboljša
Prijateljica Sandra.
Skoraj sem pozabil: Urška je
2elo luštna, zato se skoraj vsi
fantje lepijo nanjo.
To je vse o moji sošolki Urški
■ Vsaj tisto, kar sem hotel pove-
dati.
Miha Orlač, 7. r.,
OS Leskovec
UUDSKA PESEM
Cu)te, kak en mož je živel,
ki mu žena bla voditelj,
žena hlače nosila,
deda silno smešila.
Žena šla je na gostijo,
na koline, klobasijo,
moža pa doma pusti,
ojstro naroči:
"Najprej hišo boš pometal,
potli koroznjačo snedel,
zgodaj ženi koze past,
tak da pride kdo ne krast."
Žena, ko iz hiše vdide,
nekaj ji na misel pride.
V kleti pisker meda je,
vrne se, nazaj še gre.
"Nekaj imam še naročiti,
notri v kleti je pokrito
strupa hudega,
vendar ne poskusi ga."
Mož je zvesto vse izpolnil,
koze je na pašo gonil,
eno pa
mu volk je vzel.
"Zdaj bo žena zopet huda,
kregala se bo brez truda,
jaz pa vem, kaj bom storil,
kar iz piskra strup bom užil."
Ko je iz piskra strup pojedel,
pa si je na postlo vlegel,
strah pred smrtjo trese ga,
misli, strup omami ga.
Žena pride vsa pijana,
mož pa tam na postli jamra,
ostro ga je vprašala:
"Kak si varoval doma?"
Mož ji žalostno povedal,
da ji volk je kozo snedel,
žena vpije in regija,
kot bi bla obsedena.
Mož pa pravi:
"Pusti me, saj bom umrl,
ker sem iz piskra
strup požrl."
Žena pravi:
"Kdo ti je rekel med požreti,
zdaj ti pa zavijem vrat."
Mož pa skoči ven takrat.
Zunaj si pa dol le sede,
žena v hiši svojo prede,
vlila mu je na glavo
iz škafa umazano vodo.
Mož pa pravi:
"To je sreča,
da ni blo v tej megli toče,
samo rahel dež je bil,
to je sreča sploh zame."
Povedala: Ana Bauman iz
Lovrenca na Dr. polju
Zapisala: Barbara Pernat, 8.
o,
OŠ Kidričevo
NA POČITNICE so
OSTALI LE ŠE SPOMINI
Hura! Šole je konec in zopet
so tu počitnice. To so zame naj-
lepši in najdaljši dnevi, ki pa
vedno prehitro minejo.
Ko so počitnice, se ni treba
učiti, delati domače naloge. Ni
ure za spanje in zjutraj lahko
spiš. Lahko se igraš, gledaš tele-
vizijo in počneš pač stvari, ki so
ti všeč.
Moje počitnice so bile pri sta-
ri mami, na morju in doma. Pri
stari mami smo se veliko igrali,
pomagali pa smo tudi pri obira-
nju kumaric. Na morju smo bili
v Kopru. Ker je bila takrat ko-
prska noč, smo kar veliko po-
nočevali in se zabavali. Imeli
so zabaviščni park, kjer smo se
vozili z avtomobili (butkači) in
streljali v tarčo. Šla sem tudi na
frizbi, kjer smo vsi kričali, tako
je bilo visoko in tako hitro se
je vrtelo. Čez dan smo hodili na
plažo, kjer smo veliko plavali. Z
bratcem sva se igrala tudi v pe-
sku, kjer smo bih vsi zamazani
od blata, saj smo se z njim ob-
metavali. Vozili smo se z ladjo,
ki se imenuje BIG-RED. Peljala
nas.je ob celotni slovenski obali
iz Kopra mimo Ankarana, Pira-
na, Izole, Bernardina, Portoro-
ža in nazaj. Na ladji je bilo
zelo lepo. Ker je bilo zadnji dan
slabo vreme, smo spakirali in
se odpravili proti Novi Gorici.
Tam smo si ogledali zelo znan
samostan, saj so v njem sarkofa-
gi, kjer so pokopani zadnji fran-
coski kralji.
Doma smo se hodili kopat v
Zgornjo Pristavo. Vozili smo se
tudi s čolnom. S prijatelji smo
se igrali z žogo, vozili z rolerji
in se igrali.
Dnevi so hitro minili in poči-
tnice so se končale. Zopet je tu
šola, vendar me bodo počitniški
spomini greli vse leto, ko bodo
zopet tu počitnice.
Anja Potočnik, 6. a,
OŠ Videm
NA RAZSTAVI MALIH
ŽIVALI
Včeraj smo šli gledat razstavo
malih živali. Razstava je bila v
dvorani Mladika. Ko smo prišli
v dvorano, je bilo tam že polno
otrok in odraslih ljudi. Videli
smo zajce, goske, purane, gr-
lici, golobe, race, kokoši, papi-
ge in dve želvi. Potem smo bili
povabljeni na slastno pojedino.
Tovarišice so dobile kavo. Čez
nekaj časa smo se vrnili v našo
šolo. Hitro je minil čas in vsi
smo se razšli v svoje domove.
Karmen, Meško,
OŠ dr. Ljudevita Pivka, Ptuj
POPULARNIH 10 RADIA PTUJ
1. Shape of my Heart - BACKSTREET BOYS
2. Beautiful Day - U2 .
3. She Bangs - RICKY MARTIN
4. My Love - WESTLIFE
5. Lady (Hear me Tonight) - MODJO
6. The Way you Make me Feel
- RONAN KEATING
7. Holler; Let Love Lead your Way
- SPICE GiRLS
8. Independent VVoman - DESTINVS CHILD
9. By your Side - SADE
10. Original Prakster - OFFSPRING
mVISImfSr^
LUJZEK
Dober den vsaki den! Mesec
november seposlovla. h dneva
v den boj hitro korakamo proti
novemi leti. Pred nami so
sami dobrotniki, kak so po
vrsti Mikloš, Božiček, in dedek
Mraz. Kak deca smo vervali v
jihove dobrote in gnešji den so
to tudi dobrotniki naše dece in
vnukov. Otroške sanje in pra-
vljice so pač neka najlepšega.
Gdo pa v leta pridemo, pa
tote sanje zginejo in začne se
ne več pravljično, pač pa tisto
ta provo, resnično zivleje. Pa
vseeno blagor tistim, ki živijo
tak, kak v pravljicah piše ...
Pravljični je tudi naš ta novi
parlament, pravljična bo nova
vloda, samo našo iivleje glih
tak kak do zdaj nede nič pra-
vljično. Gledali in poslušali
bomo, kak opozicija naska-
kuvle pozicijo in kak vlada-
joči nateguvlejo nevladujočo
opozicijo. Saj ste vidli, da
se Bajukovi in Janšovi sploh
niso udeležil prve seje, na keri
so volili predsednika vlode
Drnovškovega Janeza. Najbrž
so že vnaprej vedli, da bodo
preglasovani, kak so bili tudi
na držovnozborskih valitvah.
Meni se to ne zdi prav in
pošteno. Ne treba se peteliniti
samo takrat, ko maš v rokah
vajeti in bič, priznaj tudi
poraz, ko nisi nič ... Meni
blo praf nerodno, ko so na
ormoškem martinovoji stri-
čeka Bajuka izfučkali, ko je ša
mujmo jihovih stojnic. Tokšna
je pač politika in Udje nikol
ne pozobijo, kdo se bori za
jihove ali druge interese. Jaz
sen sklena, da bom kak stori
kokot prestopa iz pozicije v
opozicijo. Pa bomo vidli, keri
ftiči majo boj trde klune in
kere kure bodo pret počepnile
pred storimi ali ta mlodimi
kokoti. Saj vete, da je politika
ena sama vejka kur(v)a. To
je že štora modrost, v keri pa
itak najebejo najpret pošteni
državloni in še potli dugo za
njimi vsi tisti, ki se kur(v)ajo.
Kak vete, pa so kurje bedrce
moja posebna poslastica.
Hej, naj bo zadosti politike.
Saj nesmo v parlamenti in
tudi ne v regimenti. Ste culi
in vidli, kaj se je zgodilo v
bližini Bovca? Zemeljski plaz
je zasipa hiše in ljudi v njih.
Pomogajmo jim, kejko je v
naših močeh, saj se lehko hitro
zgodi, da bomo tudi mi pomoči
potrebni.
Srečno. Vaš LUJZEK
INFO - glasbene navite!
s časom se nam spreminja glasbeni okus in s stara-
njem postajamo sentimentalnejši. Najstniki spremlja-
jo celotno glasbeno dogajanje in vneto poslušajo vse
glasbene zvrsti, medtem ko imajo odrasli že izdelan
glasbeni okus in se bolj specializirajo za posamezne
glasbene zvrsti.
JENNIFER LOPEZ je dobila nagrado MTV kot najboljša
r & b izvajalka (po mojem mnenju sploh ne sodi v katego-
rijo r & b glasbe, razen njen prvi hit If you Had my Love).
Super lepotica predstavlja živahno novost LOVE DONT
GOST A THING (****), ki zveni zelo sveže in se naslanja
na mešanico popa, latina in r & b glasbenega stila. Tisti, ki
radi hodite v kino, pa si boste verjetno v letu 2001 ogledali
novi film gospodične Lopez z naslovom The Celi.
***
Britanska pevka SONIOUE ima dve mega uspešnici z
naslovoma It Feels so Good in Sky. Nova zvezda plesne
scene vztraja pri atraktivnih house ritmih v priredbi koma-
da I RUT A SPELL ON YOU (***), ki ga najdete za zgo-
ščenki Hear my Cry.
***
Italijanski DJ in producent GIGI D'AGOSTINO je prejšnji
teden ponovno nastopil v diskoteki Vucatan v Šentilju.
Studijski mojster je zablestel s hitoma Bla Bla Bla in The
Riddie, ki jima sledi navdušujoč in spontan plesni komad
LAPASION (****).
***
Plesna glasba ima največ prostora v diskotekah in to-
krat predstavljam posebej za DJ-e nekaj novih plesnih
komadov: Tonight - THE UNDERDOG PROJECT Let the
Music Play (Funkmaster Remix 2000) - BARRY WHITE,
Love How you Love me - MELAINE THORHTON, Bass Be-
ats & Melody - BROKLVN BOUNCE, Indigo - MOLOKO,
VVelcome to the Pleasuredome 2000 - FRANKIE GOES TO
HOLLYWOOD, We Are Alive - PAUL VAN DYL, Hold on to
me - MJ GOLE & ELISABETH TROY, Storm Animal - STO-
RM, Life Goes on - GEORGIE PORGIE, Trying to be me
- SWEETBOX, Tracey in my Room - EVERVTHING BUT
THE GIRL in True Step Tonight - TRUESTEPPERS & BRI-
AN HARVEV
***
BOOMFUNK MCs so prišli na sceno z napadalnim hi-
tom Freestyler, ki mu je sledil komad B-Boys & Fly Giris.
Trio računalniških mojstrov nadaljuje z bednim napadal-
nim nabijanjem v komadu UPROCTING BEATS (**).
***
Britanska skupina S CLUB 7 ima svojo televizijsko na-
daljevanko in naslovna tema Bring it ali Back je bila veli-
ka uspešnica. Najstniška skupina prepeva hitro nalezljivo
lahkotno popevko NEVER HAD A DREAM GOME TRUE
(***) z albuma 7.
***
Ameriški duet K-GI & JOJO si je prostor v glasbeni zgo-
dovini zagotovil s skladbo Ali my Life, ki je bila kar pet
tednov na vrhu ameriške Biliboardove lestvice (naslov
spletne strani je wvwv.billboard.com). Bivša člana skupine
Jodeci izvajata skladbo GRAZV (****), ki je iskrena, glo-
boka in otožna soul balada.
***
Ameriški pevec BRIAN McKNIGHT je znan predvsem
ljubiteljem soul in r & b glasbe ter je letos blestel s pesmi-
jo Back at One. Vrhunski pevec in klaviaturist je ponovno
navdušil s pesmijo WIN (****), ki je čudovita soul harmo-
nija.
***
Marshal Mathers je pravo ime ameriškega belega raper-
ja Eminema, ki je prejšnji četrtek dobil dve nagradi MTV
- za najboljšega hip-hop izvajalca ter za najboljši album z
naslovom The Marshal Mathers LR Neverjetno popularen
EMINEM ponovno naklada o čudnih temah v pozibavajo-
čem hip-hop komadu STAN (***), v katerem sodeluje tudi
nova pevka Dido.
David Breznik
ODBOJKA / DRŽAVNO PRVENSTVO
tM tfutomer • Elel^
trologtstika Ptul 3:1
l.ADOL ŽENSKE
Rezultati 7, kroga: Z M Lju-
tomer - Elektrologistika 3:1, Ut-
rip Šempeter - Kemiplas Koper
0:3, Venus Frupi Sou - Formis
Bell Miklavž 3:0, Nova KBM
Meltal - HIT Nova Gorica 3:0,
TPV Novo mesto - Ljubljana
0:3.
1. NOVA KBM MELTAL    8   8   O 24
2. KEMIPLAS KOPER     7   6   118
3. LJUBLJANA 7   6   1  16
4. UTRIP ŠEMPETER     7   5   2 13
5. HIT NOVA GORICA     7   3   4 11
6. ZM LJUTOMER 7   2   5   9
7. VENUS FRUPI ŠOU     7   2   5   6.
8. TPV NOVO MESTO     7   2   5   5
9. FORMIS BELL MIKLA. 8   2   6   5
10. ELEKTROLOGISTIKA 7   0   7   1
ZM LJUTOMER -
ELEKTROLOGISTI-
KA PTUJ 3:1
ELEKTROLOGISTIKA
PTUJ: Horvatova, Terbučeva,
Matalnova, Mohorkova, Ivano-
vičeva, Črešnarjeva, Ornikova,
Jadadičeva, Vindiševa, Janžeko-
vičeva.
Odbojkaricam ptujske Elek-
trologistike v letošnjem pr-
venstvu ne gre in ne gre. V
Ljutomeru so ponovno dožive-
le poraz, že sedmi po vrsti. Če
bodo želele obstati v prvoligaš-
ki družbi, bodo morale pričeti
pridno zbirati točke, a jih žal ni
in ni. V Ljutomeru so domačin-
ke bile dokaj prepričljive v
prvih dveh nizih in kazalo je, da
bodo gostje doživele gladek po-
raz. Tretja igra pa je le pripadla
odbojkaricam ptujske Elektro-
logistike, a potem v četrtem
nizu niso več ponovile dobre
igre in sanj o kakšni točki ali
celo zmagi je bilo hitro konec.
Rezultati nizov: 25:17, 25:19,
22:25,25:17.
l.ADOL MOŠKI
Rezultati 7. kroga: Fužinar
GOK IGM - Salonit 3:2, Mer-
kur Bled - SIP Šempeter 3:0,
Consulting Brezovica - Olimpi-
ja 0:3, Pomurje - Zurbi Team
Kamnik 3:2, Maribor Stavbar
IGM - Granit 3:2.
I.MERKUR BLED        6   6   O 18
2. FUŽINAR GOK IGM     7   5   2 14
3. ŽURBI TEAM KAMNIK 6   4   2 13
4. MB STAVB.AR IGM 7 5 2 13
5.SAU)MI... ..... 3. 12
6. POMURJE 7 4   3 11
7. OLIMPIJA 7 2   5 10
8. GRANIT 7 16 6
9. CONSLTING BREZOV 7 16 3
10. SIP ŠEMPETER 7 16 2
MARIBOR STAVBAR
IGM - GRANIT 3:2
GRANIT: Zorenč, Kavnik,
Pivko, Pušnik, Rajh, Z. Bračko,
M, Bračko, Jurak, Lampret, Pi-
penbaher, Jesenko.
V mariborski športni dvora-
ni Tabor so maloštevilni gledal-
ci lahko videli kakovostno in
predvsem razburljivo odbojkar-
sko srečanje. Toda kot že nekaj-
krat prej so tudi tokrat krajši
konec potegnili odbojkarji bis-
triškega Granita, ki v tem pr-
venstvu ne igrajo slabo. Gostje
iz Slovenske Bistrice so prese-
netili gostitelje in z odlično igro
dobili prvi niz. V drugem nizu
je sledil padec v igri in domači-
ni so izenačili. Tretja igra je že
napovedovala končni razplet. V
enakovrednem in izenačenem
boju so odbojkarji Stavbarja po-
vedli. Toda sledil je ponoven
preobrat in zmaga granitovcev
v četrti igri. V odločilni, peti
igri pa so nekaj več sreče imeli
domači odbojkarji, ki so dose-
gli načrtovano zmago, a je bila
priborjena veliko težje, kot so
pričakovali. No, tudi osvojena
točka za Granit je nekaj vredna.
Rezultati nizov: 22:25, 25:17,
25:22, 20:25, 15:12.
Danilo Klajnšek
IVener odboj karic Elektrolo-
gistike Ptuj prof. Bojan No-
vak
JUDO / 4. TURNIR ZA NASLOV EKIPNEGA PRVAKA
Drava vse boljša
v športni dvorani Center na Ptuju je v soboto poteical 4.,
zadnji krog državnega prvenstva za naslov eliipnega prvaka
v judu. Na njem je Dravi kljub oslabljeni ekipi uspelo pre-
magati oba izzivalca, saj je je ob pomoči občinstva zbrala
vse skrite moči in ostala nepremagana. Tako se je uspela
prebiti na skupno peto mesto.
Judoisti Impola iz Slovenske
Bistrice, ki branijo naslov drža-
vnega ekipnega prvaka, so pre-
magali ekipo Ivo Reya. S tem so
si zagotovili mesto organizatorja
sklepnega turnirja za naslov pr-
vaka, na katerem bodo nastopi-
la štiri najboljša moštva prvega
dela prvenstva. To so Impol, Ivo
Reya, Branik Broker in Olimpi-
ja.
Sklepni turnir bo to soboto,
začel se bo ob 17. uri. Polfinalna
para sta Impol - Olimpija in Ivo
Reya - Branik Broker. Zmago-
valca polfinalnih dvobojev bo-
sta odločala o naslovu prvaka,
poraženca pa se bosta pomerila
za tretje mesto. Ligo mora za-
pustiti ekipa Šiške, novi prvoli-
gaš je postal Bežigrad.
Rezultati 4. kroga na Ptuju:
Drava - Jonson Controls Slo-
venj Gradec 4:3 (37:27), Drava -
PJK Triglav 5:2 (47:20), JC Slo-
venj Gradec - PJK Triglav 5:2
(47:13); vrstni red: Drava 4 to-
čke, JC Slovenj Gradec 2, PJK
Triglav 0.
Končni vrstni red prvega
dela:
1. Impol 14 točk, 2. Ivo Reya
14,3. Branik Broker 12,4. Olim-
pija 12, 5. Drava 6, 6. Jonson
Controls 6, 7. Koper 4, 8. PJK
Triglav 4, 9. Šiška 0.
Milan Krajnc Pavlica
ROKOMET / DRŽAVNO PRVENSTVO
Velika Nedella - Slovan
26:25/11:8/
Rezultati 6. kroga: Velika Ne-
delja - Slovan 26:25, Pivka Peru-
tninarstvo - Termo 30:27, Inles
Riko - Gorenje 20:27, Dobova
- Celje Pivovarna Laško 23:33,
Mobitel Prule 67 - Avtomiku-
lič Rudar 37:26; srečanje Trimo
Trebnje - Prevent bo v sredo,
29. novembra.
I.CELJE PIVO LAŠKO 6  6   O   O 12
2. MOBITEL PRULE 67 6  6   O   O 12
3. GORENJE 6  4   119
4. PREVENT 5   4   10   9
5. AVTOMIKUL. RUDAR 6  3   2   1   8
6. VELIKA NEDELJA    6  3   0   3  6
7. TERMO 6  2   13  5
8. TRIMO TREBNJE     5  12   2  4
9. SLOVAN 6   114   3
10. PIVKA PERUTNIN. 6 0 15 1
11.DOBOVA 6 0 15 1
12. INLES RIKO 6  0   0   6   1
VELIKA NEDELJA -
SLOVAN 26:25/11:8/
VELIKA NEDELJA: Belšak,
Mesarec 2, Trofenik 2, Cvetko,
Potočnjak, Marčen, Bezjak 5,
Planine 6, Belec, Poje 4, Štruc,
Okreša, Podpečan, Šoštarič.
SLOVAN: Keše, Ivančič 1,
Martine 6, Jelčič 7 /2/, Papež 1,
Mohorčič 3, Skušek 1, Natek 3,
Kogelnik 1, Nahtigal 2.
Končno so se v 6. krogu 1. A
SRL rokometaši Velike Nedel-
je veselili svojega prvega uspeha
na domačem parketu. V prvem
polčasu sta obe ekipi dobro igra-
li v obrambi, zraven tega pa je
bil domači vratar Belec izjem-
no razpoložen. Po dvakratnem
vodstvu na začetku so domači
rokometaši povedli in polago-
ma višali svojo prednost, ki je
v 27. minuti znašala že pet za-
detkov /11:6/, vendar so igralci
Slovana potem dosegli dva za-
detka in zmanjšali vodstvo ro-
kometašev Velike Nedelje.
Tudi drugi polčas je bil zelo
zanimiv. Rokometaši Velike Ne-
delje so sicer ves čas vodili, ven-
dar jim ni uspelo priti do večje
prednosti. Ta je bila najvišja
tako kot v prvem polčasu za pet
zadetkov. Nazadnje je to bilo
v 55. minuti, nato pa so slo-
vanovci dosegli štiri zaporedne
gole in minuto in pol pred kon-
cem srečanja se je pričela prava
drama. Osemnajst sekund pred
koncem je tokrat najboljši mož
v domači vrsti Aleš Belšak do-
segel svoj sedmi in za domače
zadnji zadetek, tako da dvomov
o končnem zmagovalcu ni bilo
več. Ljubljančani so osem se-
kund pred koncem srečanja do-
segli še zadetek, vendar potem
niso prišli več do žoge in zmaga
je ostala v Veliki Nedelji.
l.B SRL-MOŠKI/
ORMOŽ - GORIŠNI-
CA 24:19(11:9)
Ormož: Šulek, M. Hanželič,
Horvat 6, Juršič, Luskovič,
Džarmati, Prapotnik 4, Grabo-
vac 3, Ivanuša, Kirič 4, Kavaš
3, Dogša, D. Hanželič, Hrnja-
dovič 4.
Gorišnica: Valenko, Belšak,
Kelenc, Štorman 1, Kumer 9,1.
Ivančič 3, Perčič 1, Šandor 1, D.
Ivančič 1, Cvitanič, Firbas, Str-
bal, Pisar 2, Margušič 1.
Okrog 500 gledalcev je v so-
boto v Ormožu videlo zanimivo
tekmo sosedov in prvo zmago
Ormožanov v novem prvenstvu.
Zmaga domačinov je popolno-
ma zaslužena, čeprav se Goriš-
ničani niso dali, vendar so imeli
v svojih vrstah premalo razpo-
loženih igralcev.
Gostje so bolje začeli in z za-
detki tokrat razpoloženega Ku-
mra vodili do polovice prvega
dela, ko so jih domačini ujeli
in polčas dobili z dvema zade-
tkoma prednosti. Do rezultata
13:12 je še kazalo na nadalje-
vanje izenačene igre, vendar so
domači naredili manj tehničnih
napak, za nameček pa je tretjo
izključitev dobil krožni napada-
lec Gorišnice Štorman in razli-
ka se je počasi višala ter dobrih
deset minut pred koncem zna-
šala šest zadetkov (18:12). Ven-
dar tekma še ni bila odločena.
Gostujoči trener Valenko je po-
skusil z obrambama 3:3 in 2:4,
kar je pripeljalo do znižanja
razlike na samo dva zadetka
(21:19). Več od tega pa ni šlo,
saj so domači ob dobrih obram-
bah vratarja v napadu zaneslji-
vo zadevali in zmagali.
l.k.
2. LIGA - VZHOD
Rezultati 5. kroga: Atom Kr-
ško - Arcont Radgona 29:30,
Razkrižje - Drava 15:37, Mari-
bor - Fužinar 24:28.
1. FUŽINAR 5   4   0   1   8
2. DRAVA 5  4   0   1   8
3. ARCONTRADGONA 5  4   0   1   8
4. ATOM KRŠKO        4   10   3   2
5. MARIBOR 4   10   3   2
6. RAZKRIŽJE 5  0   0  5  0
1. B SRL - ŽENSKE
Rezultati 4. kroga: Polje -
ŽRK Ptuj 32:26, Keting - VIAS
Šentjernej 26:26, PUV Nivo Ce-
lje - Zagorje 36:17, Škocjan -
Novo Mesto 25:9.
1. ŠKOCJAN 4   4   0   0   8
2. CELJE 4  2   0   2   6
3. ŽRK PTUJ 3  2   0   1   4
4. ZAGORJE 4  2   0   2   4
5. POLJE 4  2   0   2  4
6. KETING 4   112  3
7. VIAS ŠENTJERNEJ   4   0   13   1
8. NOVO MESTO        3  0   0   3   0
POUE-ŽRK PTUJ
32: 26 /15:11/
PTUJ: A. Potočnik, Bojeva,
N. Potočnik 2, Sijančeva 5, Pu-
čkova 3, Bezjakova 2, Majeriče-
va 2, Mikoličeva 2, Maračičeva
3, Vidovičeva, Srebrnjakova 7,
Kelenčeva.
Rokometašice ŽRK Ptuj so
v četrtem krogu letošnjega tek-
movanja v 1. B SRL doživele v
Ljubljani proti ekipi Polja prvi
poraz. Začetek srečanja in tudi
prvi polčas sta minila v izenače-
ni igri in tak je bil tudi rezul-
tat, saj so domačinke vodile z
zadetkom ali dvema, Ptujčanke
pa so jih lovile vse do nekaj mi-
nut pred koncem, ko so jim ro-
kometašice Polja pobegnile za
štiri zadetke.
V drugem polčasu so gostje
naredile nekaj napak, kar so se-
veda domačinke izkoristile in
prišle do prednosti desetih za-
detkov. Zaključek srečanja je
pripadel rokometašicam Ptuja,
saj jim je visoko vodstvo doma-
čink na koncu le uspelo nekoli-
ko znižati.
OSMINA FINALA
POKALA RZS
SLOVENUE
ORMOŽ - TERMO
25:34/11:18/
ORMOŽ: Dokša, Šulek, M.
Hanželič, Horvat 1, Bezjak, _ar-
mati 2, Prapotnik 4, Grabovac
4, Luskovič, Kirič 5, Kavaš 2,
D. Hanželič, Hrnjadovič 7 /7/.
TERMO: Peternel, Pucelj 1,
Frelih 2, Špiler 2, Cuderman 2
/1/, Jeras 1, Cankar 1, Levšin,
Vešligaj 6 /2/, Ražnatovič 12 /3/,
Keše 3, Pensa 1, Galop 3.
V prvem pokalnem srečanju
osmine finala za pokal Roko-
metne zveze Slovenije so roko-
metaši škofjeloškega prvoligaša
Termo brez večjih težav prema-
gali Ormož. Do sredine prvega
polčasa je bil rezultat izenačen,
nato pa so gostje izkoristili šte-
vilne napake domačih ter si
priigrali sedem zadetkov pred-
nosti. V nadaljevanju so roko-
metaši Terma brez naprezanja
znali ohraniti visoko prednost
ter se praktično uvrstili v na-
daljnji krog tekmovanja že pred
povratnim srečanjem.
GORIŠNICA - DOL
TKI HRASTNIK 27:22
/11:12/
GORIŠNICA: Valenko, Bel-
šak, Kelenc, Štorman 1, Kumer
4,1. Ivančič 3,Perčič 4, Šandor
5 /5/, Šic, D. Ivančič 5, Cvitanič,
Strbal, Pisar 5, Margušič.
DOL TKI HRASTNIK: Si-
košek, Jovan,Košir 3, Urlep,
Rantan 2, Štuhec 2, Tome 8, Pap
3, Funkl, Petrič, Pavlic, Cvetko
4, Zdovc.
V zanimivem rokometnem
srečanju dveh prvo-B-ligašev so
gledalci lahko videli dokaj do-
bro rokometno predstavo. V pr-
vem polčasu so domači odlično
pričeli, si že na začetku priigrali
pet zadetkov prednosti, vendar
niso nadaljevali v enakem tem-
pu. Naredili so nekaj napak in
gostje so odšli na odmor z zade-
tkom prednosti.
V nadaljevanju srečanja so ro-
kometaši Gorišnice najprej ize-
načili, nato pa povedli za tri
zadetke in do konca srečanja
prišli do pet zadetkov vodstva
pred povratnim srečanjem, ki
bo 29. novembra v Hrastniku.
Za napredovanje v naslednji
krog pokalnega tekmovanja pa
se bodo morali še zelo potru-
diti, saj imajo tudi Hrastničani
kvalitetno igralsko zasedbo, ki
bi znala to prednost izničiti.
Danilo Klainšek
Dino Poje /RK Velika
Nedelja/, zanesljiv izvajalec
sedemmetrovk/
Mojca Majerič je v Ljubljani
dosegla dva zadetka
26
Četrtek, 23. november 2000 - TEDNIl

NOGOMETNI KOMENTAR
Za slovenskim povpreijem
s 15. krogom v 2. slovenski nogometni ligi je pa-
del nogometni zastor tudi na našem področju, kjer
imamo enega drugo- in štiri tretjeligaše, pa še me-
dobčinske nogometne lige v vseh kategorijah. Za-
dovoljstvo po nastopih? Prej ne kot da. Res da
je nogomet tudi na našem področju kralj športov.
A osmo mesto nogometašev Aluminija je vse prej
kot uspeh. Pričakovali smo več, še posebej v takšni
drugi ligi, kot je sedaj. Ni dvoma, da bi lahko bil
iztržek boljši, pa čeprav Kidričani za drugim me-
stom, ki vodi razred višje, zaostajajo samo pet točk.
Velika večina misli, da imajo Kidričani odlično
ekipo. Res je, bi dodali mi, vendar z napako oziro-
ma napakami! Igralci so pridni, saj zavzeto vadijo.
Nogometaše Aluminija so načele številne poškod-
be, a bi tudi to moral biti rešljiv problem, saj tudi
igralci s klopi niso oziroma ne bi smeli biti statisti.
A kot da je bilo nekaterim vseeno, kakšen bo re-
zultat. Nogomet se igra med drugim tudi zaradi la-
stnega imidža. Tega pa vsi v Aluminiju niso dobili.
Je kriv trener, če igralci pridno trenirajo, na urad-
ni tekmi pa imajo polne hlače ali pa so prezadovo-
Ijni s stanjem in jim je vseeno? Resnici na ljubo pa
imajo vsi zavore, če ne drugje, v glavah. Za višji
rang tekmovanja bi morali v Kidričevem zamenja-
ti skoraj celo moštvo. Priložnost je v drugem delu
prvenstva, vendar bodo verjetno v Kidričevem mo-
rali narediti inventuro in se nekaterim zahvaliti res
samo za sodelovanje in dobro voljo, kipa je prema-
lo za končni uspeh.
V tretjeligaški konkurenci smo najbogatejši, saj
imamo v tem rangu tekmovanja kar štiri ekipe.
Njihov uspeh pa je zelo različen. Ptuj je pod vr-
hom, medtem ko Hajdina, Gerečja vas Unukšped
in TK&EL Stojnci vedrijo v spodnjem delu prven-
stvene razpredelnice. Neuspeh je tudi drugo mesto
Ptuja /prej Drave/, ki resno računa na ekspresni
povratek. Toda čaka jih še veliko dela, potrebna pa
bo tudi sreča. Vsi preostali pa se bodo borili za ob-
stanek.
Za konec še mnenje o tako imenovani visoki
kvaliteti naših nogometašev. Mislim, da so jih nji-
hova okolja precenila. V primerjavi s celotnim slo-
venskim nogometom so samo povprečni igralci. To
pa pomeni, da tudi drugod po naši mali domovini
dobro in trdo delajo in predvsem strpno, kar za
naše okolje razen redkih izjem ni značilnost. Kon-
čno se moramo zavedati, da statuse v ligah imamo,
so pa vsi ti bolj na repu v Sloveniji, ne glede na
velikost MNZ Ptuj. Poglejmo resnici v oči in si ne
delajmo lažnih utvar, ne živimo več od tega, kar
smo nekoč dosegli. Sedaj je stvar drugačna in je
pomembno, kaj imamo sedaj in kakšna je naša pri-
hodnost - ne osebna, ampak nogometna, seveda te-
melječa na realnem gledanju.
Danilo Klqjnšek
MALI NOGOMET / MALI NOGOMET
1. SLMN
Rezultati 8. kroga: Sevnica -
GIP Beton Zagorje 3:3, Puntar
Tolmin - Maxi Club Celje 3:2,
Lesna Litija - Naja Ljubljana
3:1, TF Beton Koper - Mizars-
tvo Sirovnik 5:1, Poetovio Mila
Tomaž - Meteorplast Ljutomer
3:3.
Vrstni red: Lesna 20, Sevnica
16, GIP Beton 14, Naja 13, Me-
teorplast 11, TF Beton 10, Pun-
tar 9, Poetovio Tomaž 5, Maxi
Club 4, Miz. Sirovnik 4.
POETOVIO MILA
TOMAŽ-
METEORPLAST
LJUTOMER
3:3 (0:0)
Strelci: 1:0 Školiber (27), 2:0
Presečnik (29), 3:0 Presečnik
(31), 3:1 Kamenšek (34), 3:2
Kamenšek (36), 3:3 Kralj (37).
Poetovio Mila Tomaž: Spur,
Magdič, Presečnik, Bohinec,
Gašparič, Janžekovič, Cvetko,
Lah, Školiber, Prapotnik, Pin-
tarič, Bedrač.
Prleški derbi je v športno dvo-
rano na Hardeku privabil rekor-
dno število ljubiteljev malega
nogometa, ki so kljub remiju
domače ekipe zadovoljni zapu-
ščali dvorano. Prvi polčas je mi-
nil v znamenju priložnosti na
obeh straneh, a se rezultat ni
menjal. Drugi polčas je bil izvr-
sten. Najprej je pri gostih Sto-
jko preigraval čez celo igrišče,
pri tem celo padel, vendar vse-
eno prišel do zaključnega strela
in zadel vratnico. Sledijo minu-
te domačih, ki so v štirih minu-
tah zadeli trikrat. Zadnjih osem
minut so gostje zaigrali na vse
ali nič z vratarjem v polju, kar
se jim je obrestovalo. Vlogo vra-
tarja je odlično prevzel Vozlič,
gostje pa so uspešno gradili na-
pad za napadom. Ob koncu sre-
čanja je sledila huda sodniška
napaka, saj sta spregledala oči-
ten prekršek Novaka za drugi
rumeni karton. Domači so ime-
li lepo priložnost še iz prostega
strela, ko je žogo z vratarjeve črte
rešil Stojko. Domače sta v črno
zavila prav bivša igralca Tomaža
Kralj in Kamenšek, vendar je
zanimivo vprašanje, kdo je gle-
de remija bolj (ne)zadovoljen.
2. SLMN - vzhod
Rezultati 7. kroga: Mak Gola
- Dobovec 3:5, Križevci - Dola-
ne 3:6, Leskovec - Napoli Perni-
ca 3:9, Oplotnica - Marco Polo
3:3, Draža vas - Slovenske gori-
ce 5:5, Pušenci - Vitomarci 5:6.
Vrstni red: Napoli 18, Do-
bovec 16, Vitomarci 14, Marco
Polo 13, Oplotnica 11, Draža
vas 11, Slovenske gorice 10, Le-
skovec 9, Križevci 7, Mak Cola
3, Pušenci 3, Dolane 3.
Uroš Krstič
Pričetek y Gorišnici
Športna zveza Gorišnica je
tudi letos pripravila ligaško te-
kmovanje v male nogometu, ki
bo številnim gledalcem, ki se
zbirajo ob nedeljah v športni
dvorani Gorišnica, krajšal po-
poldneve. Tokrat se je prijavilo
osem ekip. Že po prvih odigra-
nih srečanjih se vidi, da bodo
razlike med ekipami majhne in
bo zato tekmovanje toliko bolj
zanimivo. Ekipe pa imajo v svo-
jih vrstah nekaj znanih igralcev
iz klubov druge in tretje lige.
Rezultati 1. kroga: Tenzor -
Gostišče pri Tonetu 1:2, Žiher -
Hidus 4:7, Kokot - Kaass Auto
4:3, Forum - AŠ Prednost 6:10.
1.AŠ PREDNOST   1  1  O O 10:6 3
2. HIDUS 1  1  O O 7.4   3
3. KOKOT 1  1  O O 4:3   3
4. G. PRI TONETU  1  1  O O 2:1   3
5. TENZOR 1 O O  1  1:2   O
6. KAASS AUTO    1 O  O  1 3:4   O
7. ŽIHER 1  O  O  1 4:7   O
8. FORUM 10  0  1 6:10 O
Danilo Klajnšek
LIGE NZ PTUJ
Tekmovanje so pričeli tudi v
obeh ligah malega nogometa, ki
jih organizira MNZ Ptuj.
Rezultati 1. kroga - skupina
A: Studio Real - ŠD Juršinci
3:4, ŠD Rim - Avtoelektrika
Bračič 0:3, Draženci - Pizzeria
Bar 2ŠD 2:8, Avtoličarstvo Kac
Julija - Gostišče pri Antonu 1:1,
Macho Juršinci - Kozminci -
Šega 7:0
1. MACHO JURŠIN, 1   1   O  O 7:0   3
2. PIZZ. BAR 2 ŠD  1  1  O O 8:2   3
3. AVTOEL. BRAČiC 1  1   O O 3:0   3
4. ŠD JURŠINCI     1  1   O O 4:3   3
5. AL KAC-JULIJA 1 O  1  O 1:1   1
6. G. PRI ANTONU 1 O  1  O 1:1   1
7. STUDIO REAL    1 O  O  1  3:4   O
8. ŠDRIM 1 O  O  1 0:3   O
9. DRAŽENCI 1 O O 1 2:8 O
10.KOZMIN.-ŠEGA1 O O 1 0:7   Q.
Rezultati 1. kroga - skupina
B: ŠD Lancova vas - Telekom
2:5, Club 13 - Pantera Lovrenc
6:3, Ricks Cafe - Remos 2:3, Bu-
tik Ivana - PC Cliker 3:3; sre-
čanje MDNS - ŠD Destrnik ni
bilo odigrano.
1. CLUB 13 1  1  O O 6:3   3
2. TELEKOM        1  1  O O 5:2   3
3. REMOS 1  1  O O 3:2   3
4. BUTIKIVANA     1 O  1  O 3:3   1
5. PC CLIKER       1 O  1   O 3:3   1
6. RICKS CAFE     1 O O  1  2:3   O
7. PANTERA LOVR. 1 O O  1 3:6   O
8. ŠD LANCOVA V. 1 O O  1  2:5   O
9. ŠD DESTRNIK    O O O O 0:0   O
10. MDNS PTUJ    O O O O 0:0   O
Danilo Klajnšek
MEDOBČINSKA
ŠOLSKA LIGA PTUJ
Tekmovanje so nadaljevali
tudi v medobčinski šolski ligi
malega nogometa Ptuj. V vod-
stvu sta ekipi OŠ Mladika in
Ljudski vrt iz Ptuja, ki sta tudi
največja favorita, vendar pa ju
lahko ogrozijo še Markovci in
Gorišnica, ki imajo manj odi-
granih srečan.
SKUPINA I: Dornava - Mla-
dika 0:4, Grajena - Juršinci 14,
Olga Meglic - Juršinci 4:3, Mla-
dika - Grajena 10:1.
SKUPINA II: Ljudski vrt -
Videm 8:3, Podlehnik - Kidri-
čevo 2:3, Markovci - Majšperk
5:0 b.b., Videm - Dornava 0:1.
SKUPINA IV: Zavrč Cirku-
lane - Olga Meglic 1:8, Hajdina
- Podlehnik 3:2, Majšperk - Jur-
šinci 0:5 b.b., Zavrč Cirkulane -
Cirkovce 5:0.
1. MLADIKA       8 7 0 1 38:6  21
2. LJUDSKI VRT   7 7 0 0 43:13 21
3. MARKOVCI     7 6 0 1 55:15 18
4. DORNAVA      8 6 0 2 30:12 18
5. HAJDINA       7 5 0 2 35:13 15
6. GORIŠNICA     6 5 0 1  25:9   15
7. OLGA MEGLIC 8 4 1  3 32:31 12
8. KIDRIČEVO     7 4 0 3 28:22 12
9. JURŠINCI       8 4 0 4 34:29 12
10. PODLEHNIK   8 3 1 4 36:24 10
11. VIDEM        8 3 0 5 25:29  9
12. BREG 6 2 1  3 20:28  7
13. GRAJENA 8 116 11:60 4
14.CIRK.-ŽAVRČ 8 10 7 16:71   3
15. CIRKOVCE    8 0 0 8 0:40    O
16. MAJŠPERK   8 0 0 8 0:40    O
Najboljši strelci: 24 zadet-
kov: Boris Kelenc, OŠ Mar-
kovci, 22 zadetkov Mario
Serdinšek, Ljudski vrt, 13 za-
detkov .Marko Drevenšek, OŠ
Hajdina, in Matic Marinič, OŠ
Ljudski vrt, itd.
STRELSTVO
Ptuj ostal v pni ligi
Strelski klub Ptuj je prvi državni ligi v strelja-
nju s pištolo velikega kalibra zasedel deseto me-
sto in si pridobil pravico tekmovanja v ligi v letu
2000-01.
Strelci Ptuja so nastopali v sestavi Slavko Iva-
novič, Borut Sagadin in Milan Stražišar. Po-
samezno je imel Slavko Ivanovič povprečje 175
krogov, Milan Stražišar 156 in Borut Sagadin 146
od možnih 200.
Ekipni zmagovalec je bila Strelska družina Du-
šana Poženela iz Rečice pri Laškem, posamezni
pa Peter Tkalec iz Rečice.
SI
Pokal prijateljstva
V Ljubljani je v nedeljo potekal drugi krog
strelskega tekmovanja v streljanju z zračno pi-
štolo za pokal prijateljstva za pionirje in prva
državna liga za mlajše mladince in mladinke.
Mladinska ekipa Ptuja v sestavi Suzana Jauše-
vec, Sebastijan Molnar in Simon Gonc je bila
s 926 krogi tretja. Posamezne uvrstitve mladink:
četrta Sandra Bezjak 302 kr., sedma Jelena Vu-
kovič 288 kr., Suzana Jaušovec 251 kr. Mladinci:
osmi Simon Gonc 348 kr., deseti Sebastijan Mol-
nar 328 kr. Mlajši mladinec Boštjan Fras je prvič
nastopil v kategoriji mlajših mladincev in to zelo
uspešno, saj je bil s 340 krogi šesti.
SI
Drugi krog druge državne lige
Strelski klub Ptuj v sestavi Gorazd Selišek, Si-
mon Gonc in Marjan Gril je nastopil v drugem
krogu druge državne lige in s 1569 krogi zasedel
sedmo mesto v krogi in je v skupnem seštevku
po drugem krogi šesti. Posamezno je najboljši iz
ptujske ekipe Gorazd Selišek nastrelil 539 kr.
SI
Še četrta zmaga Juršinčanov
Člani strelskega društva Juršinci so minuli ko-1
nec tedna z zračno pištolo v regijski FIRST ligi
v četrtem krogu s 1665 krogi še četrtič zaporedo-
ma zmagali. Posamezno je zmagal Mirko Moleh s
564 krogi, drugouvrščeni Simon Simonič je nas-
treljal 560 krogov, Majda Raušl je nastreljala 541
krogov, Zlatko Kostanjevec 538 in Janko Berlak
532.
II. državna liga
V soboto je v Gornji Radgoni potekal drugi
krog II. državne lige v streljanju z zračno pišto-
lo. S 1644 krogi je ekipa SD Juršinci še drugič za-
poredoma zmagala in se s 30 točkami utrdila na
prvem mestu. V posamezni konkurenci je zma-
gal Mirko Moleh s 557 krogi. 8. mesto je zasedel
mlajši mladinec Simon Simonič s 545 krogi, Maj-
da Raušl je nastreljala 542 krogov in zasedla 13
mesto.
Državna liga za mlajše mladince
Na strelišču v Ljubljani pa je strelsko društvo
iz Škof)e Loke organiziralo drugi krog državne
lige za mlajše mladince in mladinke. SD Juršinci
je ekipno s 1004 krogi zasedla 3 mesto. Med po-
samezniki je Simon Simonič zasedel 1. mesto s
365 krogi, Simon Druzovič je nastreljal 295 kro-
gov. Med mlajšimi mladinkami je odlično 3. me-
sto zasedla Staška Benko s 344 krogi, Saša Cafuta
je zasedla 8. mesto s 273 krogi, Nina Pavlin pa 9.
mesto z 251 krogi.
P.D-
PTUJ / ŠPORTNA DVORANA MLADIKA
If soboio in neilel/o
se/em Zima - šport
Smučarski kiub Ptuj ob sodelovanju z mestno občino Ptuj ta
konec tedna prireja že 22. sejem Zima-šport v športni dvorani
Mladika, Sejemsko obarvano dogajanje bo potekalo v soboto
med 9. in 19. uro ter v nedeljo med 9. in 17. uro. Na sejmu bo
potekala prodaja nove in rabljene smučarske opreme, rabljenih
smučarskih oblačit pa, kot pravi predsednik SK Ptuj Marko Lah,
letos ne bo mogoče oddati ali prodati. Rabljeno smučarsko
opremo bodo sprejemali že jutri, 24. novembra, od 19. do 22.
ure v dvorani Mladika. TMm
PLANINSKI KOTIČEK
Poliod na iemšeniiko planino
Planinsko društvo Ptuj vabi
na tradicionalni pohod na Čem-
šeniško planino, ki bo v nede-
ljo, 26. novembra. Udeleženci
pohoda se zberemo ob 5. uri na
železniški postaji Ptuj (odhod
vlaka 5.10) — možnost vstopa
na Hajdini in v Kidričevem.
Opremite se planinsko za zim-
ske razmere in vremenu pri-
merno (planinski čevlji, topla
obleka, nahrbtnik ...). Hrana iz
nahrbtnika in v koči na vrhu.
Cena izleta vključuje povratno
vozovnico do Zagorja ob Savi
ter organizacijo izleta in znaša
1.350 tolarjev za člane PD, 1.200
tolarjev za mlade planince ter
1.800 tolarjev za nečlane PD.
Prijave z vplačili sprejemamo
do petke, 24. 11., v pisarni PD
Ptuj, Prešernova 27. V Ptuj se
bomo vrnili ob 19.30 uri. Vodil
bo Uroš Vidovič.
Izlet na Tišje
V nedeljo, 10. decembra, se
bomo ponovno odpravili proti
Litiji na tradicionalni pohod na
Tišje. Pot poteka po delu trase
od Litije do Čateža, tako da
se ponuja možnost obhoda dela
poti tudi tistim, ki se niste po-
dali na tradicionalni pohod po
Levstikovi poti. Ta pohod prire-
jamo Ptujčani tudi v akciji Os-
tanimo aktivni, ki jo je razpisala
Športna zveza.
Potovali bomo z vlakom
"Mura", ki ima odhod ob 6.44
iz Ptuja, ob vsakemu vremenu.
Ker je decembra že zimski me-
sec, se pripravite na pot primer-
no oblečeni in obuti z zaščito
proti dežju in z rezervnimi ob-
lačili. Tudi topel čaj in dobra
malica prideta na vsaki poti zelo
prav, čeprav se na tej poti lahko
dobro okrepčate pri domačinih,
ki so radodarno odprli svoje do-
move in vas vabijo, da se ustavi-
te pri njih.
Celotno traso poti je mogoče
prehoditi v 4 do 5 urah. Čas je
namreč odvisen tudi od dolžine
počitkov in okrepčil pri stojni-
cah.
V Litiji so dobri organizatorji,
zato so poskrbeli tudi za prevoz
iz Kostrivnice, kjer je cilj poho-
da, do Litije, od koder imamo
več vlakov do Pragerskega, do
Ptuja pa samo dva večerna vla-
ka, ki nas pripeljeta v Ptuj ob
19.40 ali ob 20. uri, odvisno, za
katerega se boste odločili.
Naj vas povabim na ta izlet
tudi zaradi prepričanja, da se
planinci rekreiramo vso zimo.
Vreme je vedno, sami si ga mo-
ramo prilagoditi tako, da smo
mu kos.
Cena prevoza bo 1000 SIT za
tiste, ki se boste prijavili do tor-
ka, 5. decembra. Če pa se boste
za pot odločili po tem datumu,
vam priporočamo, da si karto
za Litijo priskrbite sami. Čaka-
la vas bom na železniški postaji
ob 6.30.
Vodila bo Vika Dabič s sovo-
dniki.
V soboto k sv. Avguštinu
Planinsko društvo Haloze je
letos pod pripravilo že tri večje
pohode po Halozah, zadnji, je-
senski, pa bo v soboto, 25. no-
vembra. Že po tradiciji se bodo
pohodniki podali k obmejni cer-
kvi sv. Avguština, torej na les-
kovški konec občine Videm.
Za pohodnike so organizator-
ji uredili avtobusni prevoz; po-
biral bo v smeri Nova Cerkev
(ob 8.30 uri), nato pa se bo usta-
vil še v Podlehniku, Tržcu, Suhi
veji, Pobrežju, Vidmu, Leskov-
cu in nazadnje v Veliki Varnici.
Pohodniki bodo pot začeli pri
Pernekovi kapeli v Veliki Var.
niči, od tam se bodo podali na
hrib k sv. Avguštinu, potem pa
nazaj v dolino Velike Varnice
mimo Fošnaričevih do Lesko-
vca. Na poti se bodo večkrat
ustavili, pravi predsednik PD
Haloze mag. Ivan Božičko, do-
volj bo časa za okrepčilo, ki ga
morajo imeti pohodniki s seboj
v nahrbtniku, med potjo pa si
bodo ogledali še nekaj kultur-
nih spomenikov in zanimivosti
ljudskega stavbarstva v Halo-
zah.
Pohod bo trajal blizu štiri ure,
startnine za udeležence tokrat
ni, pohodniki pa se bodo ob za-
ključku zadržali še na srečanju
v Leskovcu.
m
Povabilo na predavanje
Planinsko društvo Ptuj vljud-
no vabi na planinsko predavan-
je z barvnimi diapozitivi, ki bo
v petek, 1. decembra, 18. uri. V
najvišje pogorje 1.200 km dol-
gih Karpatov — Visoke Tatre
nas bo popeljal vodnik ptuj-
skega PD Uroš Vidovič, ki je
skupaj s člani društva odkrival
lepote in zanimivosti slovaške-
ga in poljskega predela Visokih
Tater. |
Vstopnina za predavanje je
simbolična in znaša za odrasle
200 tolarjev ter 100 tolarjev za
mladino.
Odbor za informiranje
PD Ptuj
f^DNIK - Četrtek, 23. november 2000
27
ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA
JUDO KLUB JURŠINCI
Ponovno osvoiili veliko medali
Judoisti JK Juršinci so bili ponovno uspešni - tokrat na turnirju v Celju in Ljubljani.
Foto: Laura
Judo klub Sankaku iz Celja
je organiziral mednarodni tur-
nir za kadetinje, na katerem so
zraven slovenskih deklet sode-
lovale še tekmovalke iz Italije,
Hrvaške, Avstrije in Bolgarije.
Izkupiček judoistk iz Juršincev
je bil odličen: dve nastopajoči
- dve medalji. Prvo mesto je
osvojila Janja Karo /do 63 kg/,
drugo Martina Fras /do 70 kg/.
V Ljubljani je za 14. pokal
Golovca nastopilo v mlajših ka-
tegorijah 150 tekmovalcev in
tekmovalk iz Slovenije in Hr-
vaške. Juršinčani so nastopili s
štirimi tekmovalci in tekmoval-
kami, od tega pa so se trije vr-
nili z medaljami. Pri starejših
dečkih je Denis Brumen /do 66
kg/ osvojil prvo mesto, enako
Martina Fras /do 70 kg/, kar je
bila njena druga medalja v dveh
dnevih. Drugo mesto je osvoji-
la Martina Hrga /do 52 kg/ pri
starejših deklicah.
Danilo Klajnšek
PLAVANJE
Prvi mesti xa
Mailašm Pernafa
v Celju je potekal plavalni miting, ki se ga je udeležil tudi
Matjaž Pernat. Nastopil je med kadeti in ni imel pravega tek-
meca v prsnem plavanju. Po pričakovanjih je slavil dvakrat:
na 100 metrov prsno s časom 1:06,34 ter na 200 metrov prsno
s časom 2:25,64; s tem časom je dosegel tudi tretje mesto v
absolutni kategoriji.
Danilo Klajnšek
(EGLJANJE
jioraz
Ptuiianov
v 4. krogu 1. lige OKZ Ma-
ribor so kegljači ptujske Drave
loživeli prvi poraz v letošnjem
ekmovanju. Dvoboj so izgubili
tradicionalno neugodnim nas-
)rotnikom - ekipo Fale z rezul-
tatom 6:2 /74940:4849/.
Posamični izidi ptujskih ke-
jljačev: Haladeja 790, Ivančič
ilO, Arnuš 849, Sušanj 825, Čuš
m, Šeruga 791.
V naslednjem krogu bodo
gralci Drave gostili ekipo Ra-
iencev. Dvoboj se bo pričel ob
14. uri.
Danilo Klajnšek
KOŠARKA
Prlietek
rekreO'
tijske lige
Po nekajmesečnem pre-
moru so se spet pričeli boji
pod koši. V letošnji rekre-
acijski ligi v košarki nasto-
pa deset ekip. Tekmovanje
bo potekalo v enoviti ligi po
dvokrožnem sistemu. Liga
bo verjetno letos še bolj ize-
načena kot lani, saj sta zad-
njeuvrščeni lanski ekipi iz
tekmovanja izstopili.
Rezultati prvega kroga:
ŠD Majšperk - KPŠ Breg
Bulls 63:47, Neman - Orači
42:71, KK Starše - ŠD Ki-
dričevo 80:72, Talum - ŠD
Cirkovce 54:62, ŠD Ptuj.
Gora - Veterani 78:92.
Lestvica najboljših strel-
cev:
1. Jože Kolarič (Cirkov-
ce) 34 košev, 2. Oto Pesek
(Starše) 28, 3. Zlatko Mar-
čič (Veterani) 24.
Radko Hojak
MARKOVCI / ODPRTJE VEČNAMENSKEGA OBJEKTA
Hekdunia šola
postala vaška lepofka
Novo občinsko pridobitev je s pesmijo in plesom pozdravilo več kot 200 pevcev, godbeni-
kov, plesolcev in recitatorjev; v ospredju je lepo vidna urejenost trga in okolice
Petek, 17. novembra, bodo v občini Markovci pomnili po
veliki svečanosti, na kateri so ob navzočnosti nekaj sto do-
mačinov, rojakov, nekdanjih učiteljev in gostov sredi vasi
ponosno odprli večnamenski občinski poslovni objekt, ki
so ga preuredili iz poslopja nekdanje osnovne šole. Novo
vaško lepotico, katere prenova je veljala 163 milijonov,
ureditev trga in okolice pa še dodatnih 28 milijonov, sta z
besedo in v številkah predstavila markovski župan Franc
Kekec in predsednik gradbenega odbora Karel Majcen in
skupaj simbolično prerezala vrvico pred vhodom v to po-
membno pridobitev.
Objekt, na katerega so v ob-
čini Markovci upravičeno po-
nosni in v katerem je na 1588
kvadratnih metrih poleg občin-
ske uprave s sejno dvorano še
prostor za upravno enoto in po-
ročno dvorano, pošto, ki se še ni
preselila, ordinacija za zdravni-
ka splošne prakse in zobozdra-
vnika, gostinski lokal, ki je za
sedaj še prazen, RTV servis, ko-
pirnico in velik mansardni pro-
stor, ki ga bodo še dokončno
uredili, je blagoslovil maribor-
ski škof dr. Franc Kramber-
ger. Župan Franc Kekec mu je
ob tej priložnosti posebej česti-
tal ob 40-letnici maševanja in
20-letnici škofovanja.
V imenu nekdanjih učiteljev
je spomine na čase, ko je bila
v tej stavbi še šola, obujal
Franjo Rebemak, v imenu me-
stne občine Ptuj je markovske-
mu županu in vsem občanom
ob pridobitvi čestital podžupan
mestne občine dr. Mitja Mrgo-
le, pridružil pa se mu je še pred-
sednik Obrtne zbornice Ptuj
Jože Milošič.
Dogodek so z izredno boga-
tim in živopisanim kulturnim
programom množično popestri-
li občinska godba na pihala z
dirigentko Heleno Bezjak, ot-
roški pevski zbor OS Markovci
pod vodstvom Jerneje Bombek
j Gobec, moški pevski zbor Mar-
kovci ki ga vodi Srečko Zavec,
mešani cerkveni zbor in vokalna
skupina Kor z dirigentom prof.
Danielom Tementom, folklor-
na skupina folklornega društva
Markovci pod vodstvom prof.
Milana Gabrovca ter s sodobno
plesno točko še študentki
AGRFT, sicer domačinki Bar-
bara Kukovec in Nina Jurešič.
Po svečanem odprtju so si go-
stje in domačini z zanimanjem
ogledali notranjost nove občin-
ske pridobitve od pritličja do
mansarde, kjer se je z bogato
domačo pogostitvijo za vse ude-
ležence izkazalo še društvo po-
deželskih žena Markovci.
M. Ozmec
Vrvico pred vhodom sta simbolično prerezala župan Franc
Kekec (levo) in predsednik gradbenega odbora Kari Maj-
cen. Fofo M. Ozmec
Kulturni
križemkražem
ORMOŽ * Jutri (v petek) ob
18. uri bo v novi čitalnici knji-
žnice Ormož pričetek niza
literarnih večerov, ki bodo
krajšali dolgočasje
jesensko-zimskih dni. Pričeli
ga bodo z rojakinjo, pisate-
ljico in učiteljico Borico Vičar
in predstavitvijo njene tretje
knjige Krančev pob.
SLOVENSKA BISTRICA *
Zavod za kulturo Slovenska
Bistrica vabi na ogled filma
o himalajski odpravi Lhotse
2000. Projekcija bo jutri, 24.
novembra, ob 19. uri v vite-
ški dvorani gradu.
PTUJ * V petek, 24. novem-
bra, ob 19. uri bo v refektoriju
minoritskega samostana dr
Matjaž Kmecl predstavil Pre-
šerna na Viktorinovem veče-
ru z naslovom Prešernove
ljubezni. Za glasbeno sprem-
ljavo bo Rujski kvartet zapel
nekaj Prešernovih pesmi.
PTUJ * Pokrajinski muzej
Ptuj, Akademija za glasbo
Ljubljana in Teološka fakulte-
ta Ljubljana pripravljajo med-
narodni simpozij o življenju
in delu slovenskega sklada-
telja Janeza Krstnika Dolar-
ja. V okviru simpozija bo v
petek, 24. novembra, ob 19.
uri v viteški dvorani na gra-
du koncert Dolarjevih skladb
v izvedbi Obalnega komor-
nega orkestra, Komornega
zbora Akademije za glasbo
in solistov pod taktirko diri-
genta Marka Vatovca. Vsto-
pnine ni.
PTUJ * Akademski pevski
zbor Kluba ptujskih študen-
tov pod vodstvom Roberta
Feguša vabi v soboto, 25.
novembra, ob 14.uri v pro-
store CID v bivši Muršičevi
ulici vse mlade, ki želijo so-
delovati v zboru.
PTUJ * Klub ptujskih štu-
dentov v sodelovanju z DPD
Svoboda vabi na seminar
orientalskega plesa pod vod-
stvom plesne koreografinje
Jasne Knez, ki bo v soboto,
25. novembra, od 15. do 18.
ure in v nedeljo, 26. novem-
bra, od 10. do 13. ure v
Narodnem domu na Ptuju.
Cena za člane KPŠ in dijake
je 1500 SIT, za ostale 2500
SIT
CIRKULANE * Ljudski pe-
vci KPD Cirkulane so pred
kratkim izdali drugo kaseto
z naslovom Prišla bo spet
pomlad. Njena predstavitev
z bogatim kulturnim pro-
gramom bo v soboto, 25.
novembra, ob 17. uri v več-
namenski dvorani v Cirkula-
nah.
KIDRIČEVO * v soboto, 25.
novembra, ob 18.30 bo v OŠ
Borisa Kidriča koncert mo-
škega pevskega zbora "Ta-
lum" Kidričevo ter mešanega
pevskega zbora DU DPD
Svoboda Ptuj.
SELA * Ljudske pevke Kul-
turnega društva Sela bodo
v soboto, 25. novembra, ob
19. uri predstavile pesmi s
svoje prve kasete. Nastopili
bodo še pevke in pevci iz
Skorbe, Pobrežja, Dolene,
Lancove vasi ter mladi har-
monikarji in plesalci.
HAJDINA * v četrtek, 30.
novembra, ob 18. uri bo v
OŠ Hajdina literarni večer z
mojstrom aforizmov, ugank,
satire in socialne proze Iva-
nom Cimermanom.
SLOVENSKA BISTRICA * V
galeriji Grad si lahko do 3.
decembra ogledate razstavo
otroških risb iz 23 držav sve-
ta.
KINO PTUJ * Do konca tega
tedna si lahko ob 18. in 20.
uri ogledate Road Trip, v so-
boto in nedeljo ob 16. uri pa
Kokoške na begu. Prihodnji
teden bo ob 18. uri X-man,
ob 20. pa Porno film.
ČRNA KRONIKA
PRIJEII
PREPRODAJALCE
DROGE
Ptujski policisti in kriminali-
sti, ki se ukvarjajo s prepreče-
vanjem širjenja prepovedanih
drog, so že od avgusta pri-
dobivali informacije, da se v
Ptuju in bližnji okolici skupina
mlajših občanov intenzivno
ukvarja s preprodajo prepo-
vedanih drog, tudi marihua-
ne. Po intenzivnem zbiranju
obvestil so policisti na pod-
lagi odredbe preizskovalne-
ga sodnika 11. novembra
opravili hišno preiskavo pri
18-letnem B.Z. v ulici 5. pre-
komorske brigade v Ptuju in
pri preskavi našli okoli 1000
gramov prepovedane droge
ter denar, ki je bil pridobljen s
prodajo teh drog.
Ugotovili so tudi, da je B.Z.
za preprodajo marihuane pri-
dobil dve mlajši osebi, ki sta
drogo zanj prodajali v okolici
Šolskega centra Ptuj. Istega
dne 11. novembra so pri pro-
daji marihuane zalotili tudi
19-letnega RK. iz okolice Vi-
tomarcev, ki je drogo proda-
jal in užival v družbi še treh
mlajših osevb.
Na podlagi zbranih obves-
til so naslednji dan, 12. no-
vembra, zaradi utemeljenega
suma storitve kaznivega deja-
nja neupravičene proizvodnje
in prometa z mamili pridržali
19-letnega E.V., 13. novem-
bra pa še 19-letnega D. F.
in 20-letnega A.B. Na podla-
gi odredb preizkovalnega so-
dnika so ptujski policisti našli
še 2.451 gramov marihuane,
prepakirane v večgramske
zavitke in pripravljene za pro-
dajo. Ugotovili pa so tudi, da
sta D.F. in A.B. trgovala naj-
manj s 6 kilogramni mari-
huane oziroma posušenimi
delci indijske konoplje in tudi
zaradi tega je preiskovalna
sodnica zoper njiju odredila
pripor.
(-OM)
OSEBNA KRONIK
Rodile so: Leonida Lepej^
Tomšičeva 1^, Slovenska
Bistrica - Tiborja; Barbara
Kosi, Sp. Kamenščak 35,
Ljutomer - Antonijo; Sonja
Kokot, Hrasiovec 21, Zavrč
- Matica; Petra Kopše, Rim-
ska ploščad 17, Ptuj - Blaža;
Mirela Stumpf, Crešnjevec
9, Slovenska Bistrica - Ur-
ško; Jerneja Petek, Mo-
škanjci - dečka; Angela
Ducman, Žetale 15/a -
dečka; Sandra Zadravec,
Ciril-Metodov drevored 19,
Ptuj - Ano; Nataša llijevec,
Osojnikova 26, Ptuj - dečka;
Eva Marija Suhar, Cirkovce
63, Kidričevo - dečka; Da^^
rinka Mihelič, Grajenščak^
33, Ptuj - Lariso; Brigita
Mlinaric, Zabovci 89, Mar-
kovci - Amalijo.
Poroke Ptuj: Milan Živič,
Ptuj, Prešernova ulica 5,
in Marija Zaje, Strmec pri
Leskovcu 41; Zdenko Zu-
panič in Jožica Slameršak,
Stojnci 18/a.
Umrli so: Elizabeta Lov-
renko, roj. Kolarič, Zabo-
vci 96, rojena 1936, umrla
U. novembra 2000, Franc
Žmauc, Ptuj, Gregorčičev
drevored 7, rojen 1926,
umrl 10. novembra 2000,
Stanislav Zadravec, Lahon-
ci 148, rojen 1936, umrl
11. novembra 2000, Marija
Horvat, roj. Sok, Trgovišče
34, rojena 1917, umrla 14.
novembra 2000, Mihael
Drevenšek, Tržeč 44/a, ro-
jen 1935, umrl 14. novem-
bra 2000, Andraž Bračič,
Trdobojci 76, rojen 1923,
umrl 15. novembra 2000,
Ivan Novak, Krčevina pri
Vurbergu 7, rojen 1929,
umrl 17. novembra 2000.
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Danes ho delno jasno z zmerno
oblačnostjo, v zahodnih krajih pa
zmerno do pretežno oblačno. Po ni-
žinah bo zjutraj in dopoldne, megla
ali nizka oblačnost. Čez dan bo po-
nekod zapihal jugozahodnik. Najni-
žje jutranje temperature bodo od 1
do 7, ob morju 9, najvišje dnevne od
6 do 12, ob morju do 15 stopinj C.
Obeti
v petek bo v vzhodnih krajih še
suho, drugod bo spet pričelo deževa-
ti. Več padavin ho v zahodnih krajih.
V soboto hodo padavine nekoliko
oslabele, pojavljale se bodo tudi v
vzhodnih krajih države.