OBČINSKI KOMITE ZK
Posveti sekretarjev -nova metoda dela
' Na občinskem komiteju Zve-ze komunistov te dni potekajo priprave na sejo komiteja, ki bo 14. februarja in letno kon-ferenco občinske organizacije ZK, ki bo predvidoma marca. Osrednja točka seje komiteja bo obravnava družbenopoliti-čnih in družbenoekonomskih razmer v občini.
Na zadnji seji predsedstva OK ZKS so člani soglasno ugotovill, da je lanskoletna konferenca OK ZKS s svojimi polltlfinlml usmeritvami in po-litlčniml stališči dala pomemb-no spodbudo celotni občini, kot družbeno politični skup-nostl, prl njenem nadaljnjem razvoju In uresnlčevanju pro-grama stabllizaclje. Istočasno je zagotovlla tudl čvrsto Idej-no In polltlčno podlago ter ak-cl|sko enotnost bezlgrajsklh komunlstov.
Prav 3 tega vldlka so blle druzbenopolltlčne razmere v občlnl v lanskem letu, v pri-merjavl s pre|šnjlm obdobjem, bistveno bolje urejene, kar je omogoCllo kvalitetnejše uskla-jevanje družbenopolltične ak-tivnostl vseh subjektlvnlh sil. Take razmere so blle tudl pod-laga za uspešno sodelovanje med občlnsklml In drugimi or-ganl za skupno razreSevanje odprtih razvojnih vprašanj, ki se pojavljajo na področju dela skupščine občine.
Občinski komite je stalno apremljal gospodarska giba-nja v občlni zato so člani predsedstva soglašall, da so 39 gospodarskl subjekti v občini uspeli organizirati tako, da v veliki večini primerov v zaostrenih pogoj/h gospodar-jenja dosegajo relativno ugo-dne rezultate gospodarjenja.
O teh in drugih vidikih delo-vanja komunistov bodo člani komiteja pa tudi konference še bolj poglobijeno spregovo-rili na svojih sejah. Njihove ocene in zaključki pa bodo morali biti vodilo, ki naj da no-ve kvalitete družbenopoliti-čnemu in družbenoekonom-skemu življenju občine.
Predsedstvo OK ZKS je spregovorilo tudi o svojem de-
lu v preteklem letu. V razpravi je bilo poudarjeno/ da sta tako predsedstvo kot tudi komite dajala v letu 1984 velik po-udarek ravno družbenoeko-nomskim gibanjem in izvaja-nju resolucije ter programu stabilizacije. 0 teh temah so razpravljali skoraj na vseh svojlh sejah. Aktivno pa so se vključevali v tiste naloge ZK, ki so bile v teku bodisi v Mest-nem ali Centralnem komiteju ZKS. Med njlmi so bile naloge s področja inovacijske dejav-nosti, nadaljnjega razvoja po-litičnega sistema socialisti-čnega samoupravljanja, idej-no političnega usposabljanja In druge. Med pomembnejše aktivnoatl pa sodi tudi usta-navljanje svetov ZK v vseh kra-jevnlh skupnostlh kjer za to obstajajo pogojl. Ta akclja je sedaj pred končno realizacljo in do pomladl bo verjetno 2e zakl/učena.
Odločno je tzzvenela tudl zahteva predsedstva, da bo moraia Zveza komunistov sku-paj z drugiml družbenopolitl-čnlml organlzacijaml, še pose-bej Soclallstično zvezo in sin-dikati, še pred Iztekom seda-njega mandata v delegatskih skupSčinah, temeljlto analizi-rati učinkovitost in neučinko-vitost delegatskega sistema ter na tej podlagi vzpodbuditi aktivnosti za razrešitev težav. Pri tem pa bo potrebno prete-htati opozorila, da je delegat-ska aktivnost v zadnjem letu pred iztekom mandata opeSa-la in da je to že nekaj časa opazno pri delu številnih dele-gacij za SIS.
Osnovne organizacije Zveze komunistov kot tudi občinski komite ZKS morajo ocenitl de-lo delegatov, ki so člani ZK še pred iztekom mandata ter pri prlpravah in aktivnostih na vo-litve v letu 1986 s kadrovskega in širšega družbenega vidika aktivno sodelovati.
Med v zadnjem času stalne oblike dela, občinskega komi-teja sodi tudi vsakomesečni posvet s sekretarji. Ta metoda sicer še ni povsem zaživela, saj je Se vedno precej sekre-tarjev, ki ne prihajajo na te po-
svete. Na OK ZKS ugotavljajo, da je običajno tudi dejavnost osnovnih organizacij, katerih sekretarji se ne udeležujejo posvetov, slabša in njihova ak-tivnost manjša. Nerazumljivo je, da niti sekretar, niti njegov namestnik ali član sekretariata ne pridejo na posvet. Zato bo treba v bodoče prav tu začeti zaostrovati odgovornost, kajti v sedanjem času si oportuni-zma, mlačnosti in neaktivnosti ne bi smel privoščiti noben komunist.
Kot nam je dejal predsednik obč. komiteja ZK Miha Košak, na teh rednih mesečnih se-stankih razen tekoče proble-matlke pripravijo tudl zaniml-va predavanja, na katera pova-bijo zunanje predavatelje. Ka-ko ta predavanja pritegnejo sekretarje pove podatek, da so na zadnjem posvetu morall sestanek po nekaj urah prekl-nlti In zaprosltl sekretarje, da posredujejo svoja vprašanja v pismenl obllkl ter da dobe od-govore na enem prlhodnjih sestankov.
In za kaj je zavladalo med sekretarji takšno zanimanje? Dr. Miran Mejak je govoril o nekaterih pogledlh na odnose s tujino in bilanco Jugoslavije. V predavanje je bilo zajeto ta-ko odplačilo dolgov, kot tudi d(uga problematika, ki je običajno ne poznamo dovolj.
Najbrž nič manj zanimivo ne bo predavanje Jožeta Smole-ta, ki bo na enem prihodnjih posvetov govoril o mednaro-dnem položaju gFRJ.
»Samo plenumi in rekreaci-je na konkretne težave so pre-malo. Informiranju članstva moramo posvetiti večjo pozor-nost, prav tako pa tudi stalne-mu izobraževanju članov,« pravi Miha Košak. Sekretarji lahko na teh posvetih postav-Ijajo tudi vprašanja, ki niso ravno na dnevnem redu in če odgovora ne dobe takoj, jim ga komite pripravi do nasled-njega posveta. Tako razčišče-vanje perečih vprašanj pa tudi prispeva k večji in boljši aktiv-nosti organizacije ZK.
A. D.