St. 67.
v Trsta, v sredo 22. novembra 1881

biasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
•V «4iBWti J« Mil.
.. t ? « « ' 1,,zhttJa 2, na teden V8ako	in	0 Peludne. Cena
■SJnfcJ« fc P ?ld" ,Za P°lu A®1* ® «ld- za. fietrt leta * 8ld- »O kr. Posamezne Številke ®e dobivao t.rl opravniStvu in v trafikah v Trot« po & kr., v Gorici in v
AJdtvtclRl po O kr - \arotnme, reklamanje in inaerate prejema Opravalitvo - vit Zonta 5«.
Vsi dnpiti ne pošiljajo Uredništvo »vi« Torrente« Tip. Huala; vsak mora biti fraukiran. Rokopisi bre/ posebne vrednosti se ne vračajo. — Inserati (razne vrste naznanila in poslanice) »e zaračnnijo po pogodbi - prav ceno ; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami so plačuje za vsako besedo 2 kr
Telovadba in Tržaški Sokol.
Kaj nas napotuje. dri stavimo našega tržaškega »Sokola« na prvo mesto? Važnost njegova v moralnem, duševnem in političnem pomenu. To je naš odgovor k ljubu nevarnosti, da nam kak slovenski Sokrat ali kaka druga politične no Irosti in učenosti prehitro pijana buča očita, da preveč larmamo z našimi društvi.
Da, tržaški »Sokol« ima za slovenski živel j v Trstu velik pomen; on ima združevali naše mlajše inteligentnejše, dozdaj popolnoma Italijanom pripuŠčevane sile v neko skupino, katere svrha je, da vadi telo v pravilnem, težkem kretanju ter ga dovede do take žilavosti in trdnosti da more vstrajati v največjih fizičnih težavah in premagati še take materijalne teŽ-koče. Namen društva je torej, da ohrani našim mladeničem pred vsern z Irava, gibčna telesa, a 8 tem namenom hoče do-eči 5e višje cilje. Kakor v obče znano, navadno je zdravo, trdno telo prebivališče tudi zdrave krepke duše; naše društvo torej namer-java s tem, da hoče krepiti telesa, tudi duševni raz-vitek naše mladine in sicer na narodnej podlagi, kar dosedaj ni bilo, ker tržaška mladina se je pripuščala le tujej kulturi, katera jo je le obliznola, a ni iz nje napravi jala pravili duševnih junakov, mož ozbilj-nega premišljevanja in trdnega značaja. Da torej slo-venskej in hrvatskej mladini v Trstu priredi dobro polje, na katerem si bode mogla ne samo svoje ude, iemuč tudi svoj duh in svoj narodni značaj krep-Čati: to je glavna svrha tržaškega »Sokola«. Da pa to svrho doseže, treba je ozhiljnega dela in velike ener-žije onih rodoljubov, kateri so društvu na čelu; oni morajo mnogo naše mladine po Trstu Še le iskati in jo s prepičevalno besedo nagovarjati, da pristopi v to velevažno društvo; oni morajo tudi po okolici navduševati vse boljše, narodne mladeniče za to novo društvo, katero ima ra j drugim tudi tialogo, da s6 svojimi izleti in poštenim treznim vedenjem po okolici širi in krepi narodno zavest. A tudi vsi patrijotje bi morali podpirati tako društvo, ker za vsak slučaj utegne iz krepkega »Sokola« nastati taka domača bramba, da bi uže sama ob sebi mogla imponirati onej stranki, ki je strašila Primorje z rudečo srajco. Rudeča srajca našega »Sokola« v primeri z drugo rudečo srajco, s katero so nas nekdaj strašili naši Lahoni, naj pomenja to, kar zaznamuje Slovenec s: »klin s klinom«. Krepki, značajni, za svojo domovino navdušeni mladeniči so ponos in za vsak slučaj naj-boljš a domača bramba domovini, dobro vrejeno telovadno društvo je pravi kvas za narodno hrambo.
Mi Slovenci sploh preveč zanemarjamo telovadbo In še nismo sprevideli povsod, posebno pa na Primorskem ne, kake velike važnosti je ona v pogledu narodnega razvitka, zatorej ne bode odveč, ako spregovorimo par besed o telovadbi sploh.
Ako je človek zvršljiv, ako je njegov plemeniti
Podlistek.
Trst. in okolica.
{Zgodovinske črtice, »plsuje M. Skalovič.)
(Dalje.)
VI
Od »restavracije« (1813) do najnovejše dobe.
• Kdor visoko leti, nizko sede«, sme se reči o drzovltem in slavohlepnom Napoleonu. Z vojno (iOO.OOO napad« on I. |812 mogočno Rusijo, a strahovita zima in požar Moskve, pomanjkanje in ledena Berezina r-ka uniči Napoleonu velikansko vojno, da komaj živ pete odnese v Pariz, a k malu se zopet ojaČi, in zbere drugo veliko vojsko 1.1813. V 16., 17. in 18. dan oktobra se bije krvava mej-narodna bitka pri Lipskem in zvezda Napoleonova utrne. Istodobno, ko je tekla kri v potokih pri Lipskem, divjala je borba mej Avstrijci z Angleži vred proti francoskim vojnim oddelkom po ilirskem kraljestvu, zlasii v Trstu. V 10 dnevih od 2. do 12. septembra je kapitan avstrijski Lazarič od Reke do Trsta vzel Francozom Istro, Pazin, Pulj, Buzet, Koper. Grof Nugent se je bližal Trstu po reškej cesti in je spodil sovražne Čete iz vseh vasi in vtaborjenih mest. Na Opčinab je bilo krdelo francosko italijansko in na Bazovici pa general grof Nugent, ki k malu prepodi Francoze iz okolice tržaške. V dan nitke pri Lipsketn napadejo avstrijski vojaki pod poveljnikom baronom Aspern tržaški grad, v katerem se je utaborila francoska posadka. Več dni zaporedoma so hudo streljali na
značaj napre lek, dolžnost mu je, da razvija, izvršuje telesne in duševne moči in okrepi svojo voljo, dolžnost mu je, da si sredstva v ta namen ustvarja, kakor tudi ima prav, da vse odstranjuje, kar mu je na potu.
Angleški Chatterton pravi: «Bog je človeku dal roke zadosti dolee, na na je, da jih raztezamo«. S tem je hotel reči, da imamo dolžnost telo, katero je sredstvo delovanja našega uma, lepo vzdrževati in spopolnjevati. da nam je zdravo in močno ter da tako postane pokornije dnši. Čudno je to, da mi, ki toliko skrbimo za telo, vendar ne skrbimo za njega napredovanje, za njega večjo popolnost. Malo se o tem misli, da se mladost nauči hitro ti in gibčnosti. V denaŠnjej dobi se Še telovadbe ali hojč, ali pa jo sploh nema jo za potrebno. A tudi mehk užnemu gospodičičuje ljubo, da je čvrst, da se zna gi!>ati, da more odbijati nevarnosti, tudi njemu jo tivba junaštva, da more pre magati nezgode in dušev ie težive. Kadar se en ud vežba, tudi drugi ud to čuti, pa se kri bistri in ima pravilneji tok; kretanje, telovadba je uže mnoge obvarovala rane smrti. Koliko je čislal največji grški mo-drij an, Sokrat, telovadbo, kako se je vsak dan v njej uril, kako se je prav vsle i telovadbe v bitvi junaško proslavil, to je znano vsicemu izobraženemu človeku. A to je velppomembno. ker nam je očitna priča vsega tega, kar smo uže zgoraj trdili i kar še dostavljamo. Tudi najslavnejši grški govornik Demosten, ki jejecal, pridobil si jo svojo zgovornost in slavo le s telovadbo.
A telovadba, kolikor je ona koristna za razvitek telesa, toliko je tudi ko "istna za razvitek duševnih moči. Ako večkrat teško »tvar delaš, lehka ti postane. Gledaj drvarja, kovača, ne moreš se načuditi njih hitrosti In v*e jima dobro gre izpod rok, a tebi, ki nisi vajen takemu deln. ne bi to šlo za nič in ako bi imel deset rok mesto dv.h. Od kod pa prihaja to? Naravno od velbanja. Kadar si stopil v Šolo, nisi poznal niti en»> črke, pa za malo časa si uže pravilno čital. Po vež banj u tor -j postanejo dobri umetniki, pevci, slikarji, glasbeniki it,d. Za Vsak napredek treba vežbanja in intikel S početka je vsaka stvar teška. Nekemu mladeniču, kate emu nI šla v glavo računica, reče Imenitni D'Alembert: »Naprej, naprej, moč in zaupanje pride«. Nekemu umetniku so se laskali poslušalci zaradi izvrstn ga njegovega glasa, a on jim odgovori: »Da hi vi znali, koliko truda in muke me je stalo, dokler sem svoj.* grlo tako izuril!« A nek učitelj glasbo je rekel, da vse obstaje v tem, da izbereš jeden predmet, pa ga nikoli ne pustiš z očes. Za vse hoče se železne volje, vstrajnosti in odločnosti. Potruditi se je tudi treba, da se vse izvrši hitro, sicer ne na vrat na nos. a da se ne zgubljava dražega časa. L nuli, hoče ali noče, nikoli ne dospe do prave svrhe. Ni treba, da odlagaš; kar moreš narediti v dveh urah, ne delaj tri ure, kajti s hitrostjo imaš nnjboljši dobiček — dobiček časa.
jednej strani Francozi iz grada, na drugej pa Avstrijci in Angleži iz bližnjih višav, posebno iz »šance«. Mnogo so poškodovali hiš in ljudstvu velik strah prizadevali. H koncu meseca oktobra se vendar nekako pogodč glede kapitulacije in francoski zapovednik v gradu Rabić dozvoli, da se slovesno mašuje v stolnoj cerkvi sv. J usta v 2. dan novembra, glavnega godft tržaškega patrona iste cerkve. V samej cerkvi, katere streha je bila na več krajih prestreljena, šipe po vseh oknih raz-trte in mnogo poškodov anega, našli so 27 topovih železnih krogelj in mnogo koščkov raznesenih bomb. Tudi so morali očistiti kapelo sv. Ivana poleg stolne cerkve, kalo-o so Fran.ozi rabili za konjak (štalo); v kapeli sv. Mibela (sedaj mrtvašnica) pa so imeli spravljeno sepo. V 8. dan novembra pa napoči oni za zveste Tržaoane preveseli dan, da odidejo Francoske čete iz Trsta, spremljane do openske (stare) ceste od ljudstvu priljubljenega slavnega kapitana Lazariča.*) Tu izroči orožje 700 mož francoskih vojakov, (častnikom pa ne vzamejo orožja) ter jih spravijo naprej do italijanske meje. Isti dan prevzamejo grad avstrijsk' in angleški vojaki ter vsade zopet avstrijsko zastavo na njem mej veselim streljanjem topov. V sredo potem, v 10. dan novembra, bila je slovesna maša so zahvalno pesmijo v stolnej cerkvi in mesto se je na večer razsvetilo. Nabralo
*) Lazarič je bil odlikovan z svetinjo ali redom Marije Terez^o lu ie dobil naslov: baron Liudarski, kajti na višavah Lindarskih ae je bil najbolj obnesel. Postal je pozneje guneralmajor Njemu so postavili spomenik v Pazinu: kup topovih krogelj francoskih na trgu pred samostanom frančiškanskim.
Kralj Aristodem. kadar si ie podvrgel Kunce, za-branil jirn je vsako kivtanj«, vsako telovežbarije. skrbel je, da se mlade iči pometikužijo. a vse tu z namenom, da ne bi se uzmaknoli njegovemu žezlu; posrečila se mu je tudi ta namera, kajti kedor zapusti život, s t-m zgublja tuli duševno snayo, a nasproti, kedor se giblje, skače, svoje telo vadi na teškoće, tak človek je čil in veder, pi iirab>r in krepak za vsako dobro in utrjen in jun.iŠk proti vsakemu zlu. Skoro vsi veliki iznajdniki so se tolkli v svojem detlnstvu s pestmi, zato pa nahajamo pri kmečkih dečkih več duševne kreposti, nego pa pri mestnih razuzdancih. S kratka, kedor je, kakor to velja, gojil svojo telesno krepost, postal je skoro vedno stalen, ozbiljen, kamor pomeri, tam pogodi. Ć^stokrat postanejo oni, ki so bih kot mladeniči dobri tekači, pretepalci, plavci, iirralci na prostem — izvrstni literati, zastopniki, sodci, poglavarji. Ni bosa ona, da uže dečko kaže, kaj ima postati iz nj^ga. Mrtvi dečki, malokedaj dospejo do kacega poglavarstva. Kadar je general Wellington videl angleško mladež na dirjališču, vskliknol je: »Tukaj je bil Waterloo z naskokom vzet«, kder so Angleži silnega Napoleona premagali. Iz teh izgledov in načelnih stavkov je torej razvidno, koliko važnost ima v narodnem pogledu telovadba, koliko more ona vplivati na naroda razvitek, duševni napredek in značaj. A tudi telesno slab človek more svoje telo tako okrepčati in razviti, da postane jak na tel su in na duhu, to pa more doseči le z redno, pridno telovadbo.
In zato smo rekli uže v začetku, da ima naše društvo »Sokol« v Trstu velik pomen, veliko važnost. Mi moramo zbog tega našej mladini le toplo priporočati, da se z vso močjo oklene tega društva, posebno pu mestnej mladini, ki čestokrat čepi ves teden v temnih, nezdravih pisarnah in prodajalnicah, kar oboje postane telo—in duhornorno, ako mladenič ne porabi kake prilike, da se vsaj v prostih urah iti nedeljah vežba telesno. Tako vež banje pa mora imeti svoja pravila in je boljše, ako se vrši v družbi, zatorej pa so telovadna društva silno potrebna, »Tržaški Sokol« pa še posebno iz narodnega stališča. Mi ne menimo, da bi »Sokol« uganjal politiko; toda narodu ie koristno uže to, da nam »Sokol* odgojeva na duhu in telesu krepkih mladeničev, pri katerib se potem sam po sebi vkorenini tudi trdni narodni značaj. Se enkrat priporočamo slovenskej in hrvatskej mla lini v Trstu in okolici, naj pridno pristopa v to društvo.
Priletuišim rodoljubom tržaškim pa nujno priporočamo, naj postanejo podporniki te«a za naš narod tako važnega društva, kakor ga podpirajo uže zdaj celo zunanji hrvatski rodoljubi, ki so mu naklonili nže več telovadnega orodja in novčne podpore, da se Širi. krepi in napreduje to naše najmlajše društvo: »Tržaški Sokol.«
se je o tej priliki tudi obilo darov za ranjene in bolne vojak'j in za druge vsled teh vojn obubožane družine. V 17. novembra prevzame general Lattermann kot civilni in vojaški governer vodstvo ilirski ti provi ncij. Odpravi se koj »kontinentalna zuprtija« t. j. ona naredba Napoleonova, po katerej se ni smelo dovaŽati niti kupovati nijedno angleško ali na angleških ladljah pripeljano blago, in Trst in Reka postanete zopet prosti luki. K malu se oživi trgovinski promet in Število ljudstva se pomnoži. Uže I. 1814 se je uvozilo v Trst za 42 milijonov gld. robe in izvozilo za 21 milijonov. Stanovnikov je štelo mesto 30.000.
Po odhodu Francozovje prišel avstrijski državni voz polagoma zopet v pravi tir, to se ve, da se je ta po zahtevah tedaj nega časa in po britkih skušnjavah malo popravljeni državni stroj še inar-sikde vdeval. Uvedle so se po vseh cesarskih pokrajinah avstrijske uradnije, katere so morale strogo po avstrijskih zakonih službo opravljati. V Trst so podali kot vrhovnega komisarja ilirskih provincij grofa S mrau. Tržačani ga jako radostno in slovesno sprejmejo v 14. dan avgusta 1814. V dva okroga se razdeli Primorje: tržaški in reški okrog;
Eod onega so spadali okraji: Tržič (Monfaleone), >evin, Koper, Piran, Buje, Motovun, Buzet, Poreč, Rovinj, Tinjan, Pulj. Pod Reko pa: Kastav, Lovran, Labin, Pazin, Belaj, Cirkvenica, Bakar in Reka. Pa takrat ni bilo več nego dva ali trije uradniki
Siri okrajnih uradih: načelnik in njegov pisar na ie davkar z enim b-ičem. V mestih Trstu in Reki se je gosposka zvala: politično ekonomični magistrat.
EDINOST.
Politični iDrecrled.

Notranje dežele.
Delegaciji ste sprejele vse predloge skupne vlade z nekim nepomenljivim odbitkom v bosniŠkem proračun« in 18. t. in. bile zaključeni. Minister zunanjih zadev je na cpsarjev ukaz jiina izrekel zahvalo in priznanje za požrtvovalnost in najgorkejšo zahvalo skupnega ministerstva. S molka je v zaključnem govoru izrekel željo, (1a se onrani stanovitni mir, grof Falkenhayn se je zahvalil načelniku in tako se je zaključilo zasedanje z navdušenim nazdravom na cesarja.
Nekateri delegati so se privatno pogovarjali z ministrom zunanjih zadev ter mu opomnili, ali ne bi na mestu bilo, da se v delegacijah kaj omeni o italijanski iredenti. Minister pa je rekel: Mi imamo posel samo z besedami in dejanjem italijanske vlade, ue pa s kako stranko. Italijanska vlada, kralj v prvej vrsti, vede se popolnoma pravilno, da celo prijateljsko. Kar stranke počenjajo in delajo, to ni, Če tudi prestopi mejo tega, kar je po zakonih dopuščeno, predmet obravnavanja v tujih parlamentih, ampak even-tvelno domačih sodnij, i na te ne more domača, še manj pa tuja vlada vplivati.
Driivni zbor je s cesarskim patentom sklican v 2. dan decembra. To zasedanje utegne biti jako zanimljivo in oiločevalno za pi iLo Injo.st. Mi se nadejamo dobrega vspeha.
Državno-Jjorske volitve enega poslanca češkega ve-leposestva v Pragi v 18. dan t. m. vdeležlli so se sami konservativci; grof Evgen Črnin je bil soglasno izvoljen.
Nemške nacijonalce in prejšnjo vlado in večino državnega zbora je hudo obsodil obrtniški shod na Dunaji, o katerem smo zadnjič poročali, nek govornik je rekel: Poslanska zbornica s prejšnjo svojo večino je bila zbornica za »grUndarje«, banke in železnice, ali bila ni zbornica za poltene delalce. Tein besedam so zbrani obrtniki gromovtto ploskali.
Dunajski državni poslanci Kuranda, Hofer in Jaques so sklicali na 20. t. m. shod, da dado račun o svojem delovanji, a ker se je zbralo tudi mnogo de-lalcev, niso hoteli priti na shod rekoč, da hočejo govoriti le svojim volilcem. Na to je ostal velik hrup in nazdravljalo se je na Kronawettra ter so se glasovi čuli: Zakaj nečejo ljudski zastopniki ljudstvu govoriti ?
Na Slavonskem je Drava čez bregove udarila, več sosesk je uže poplavljenih in bati se je Še večje nesreče, ker so jezovi v nevarnosti.
V Hercegovini še vedno ni pravega mini. 6. dne novembra je bil blizu Kalinovcu napaden transport s pivom, en gonjač ustreljen, — druzemu pa so roko odsekali. Pri (Jajnici pa so streljali na dva častnika, katerih pa niso zadeli. Da se ti nemiri zaduše, napravi se leteča četa ob črnogorskej meji, ki bo imela 80 žandarjev, 250 pešcev vojakov i nekoliko domačih pandurjev. Tej č^-ti bodo poveljniki taki častniki, ki deželo in ljudstvo dobro poznajo. V vaseh pa se napravijo oborožene straže izmej zanesljivih ljudi.
Vnanje dežele.
Ruska vlada je odpravila poslanstva na raznih nemških dvorili; njihova opravilo se preneso na poročnika v Berolinu. Le v Stutgartu ostane še poslanec in sicer zarad kraljice, sorodnice ruske vlauarske biše.
Kazanski vseučiliščniki imajo tudi prevročo kri. Shajali so se v zbore, ko se je pa rektor z lepa prizadeval, da odpravi te zbore, bil je iusultiran. Zato so poslali v Kazan vojake in vseučilišče zaprli. Ukazalo se je, da se imajo iz šol odstraniti oni, kateri bodo v preiskavi za krive spoznani i da se jim ima vzeti tudi pravica vstopa v katero drugo vseučilišče. Tudi na petrobnrškem vseučilišči menda ni vse v redu. V državnem poslopji poleg njega so nastanili žandarmerijo, a znano ni, kaj je vzrok nemiru.
S Francoskega se poroča, da so tam anarhisti zelo vspešno delali in osobito na južnem Francoskem najbolj mej delalce nevarno svoje seme sejali. Glavna točka njihovih pravil je ateizem. Ker po tem pravilu ne verujejo v Boga in nesmrtnost duse, zato uče, da je vse posestvo in premoženje vlastnina vseh. Glavni odbor vseh anarhističnih družb, katerih je mnogo,
Zvezne vlade so odstavile cesarja Napoleona ter ga prognale na otok Elho, in ko je v Parizu zasedel prestol kraljevi Ljudovik XVIII., razkropili so se Napoleon idi po vseh krajih, nekaj jih je prišlo tudi v Trst. Mlajši brat Napoleonov Jerome, prejšnji vestfalski kralj, je bival v Trstu v onem poslopji kder je sedaj središčno pomorsko poveljništvo, ki se je pred zvalo in se Še imenuje »Villa Necker«. Ko je bil 1. 1815. Napoleon zbež il z otoka Elbe, Šel je isti Jerome preoblečen kot mornar na morje najprej v Piran in od tam na Napolitansko, ali potem ko so zavezniki zopet Napoleona ukrotili in ga za vselej pregnali na otok sv. Jelene v atlan-tiŠkom oceanu, vrnol se je tudi Jerotne v Trst, ter je tu živel kot knez Montfortski. Ž njim vred je prišel v Trst drug znamenit francosk državnik J. Fouche (Fuše) bivši Napoleonov policijni minister. (Jmrl je v Trstu 1.1820 in je pred glavnim vhodom stolne cerkve sv. Justa pokopan.
L. 1815 so avstrijski vojaki zasedli tudi Napolitansko kraljest\o, kder je bil kralj Joahim Murat, ujeli so ga in v 15. dan oktobra 1815 ustrelili. Vdova njegova je prišla stanovat v Trst v ono lepo »villo Murat«, kder je sijajne slovesnosti dajala uvedovaje v Trst »salonske« zabave. Njena sestra Marijana Bonaparte, poročena knjeginja Bacoiochi, je tudi nekaj časa bivala v Trstu, a pozneje v grajščini blizu Ogleja villa Vicentina.
(Dalje prihodnjič.)
nahaja se v Genfu na Švicarskem. V svojih pravilih ima ta odbor te le ti i točke: vsi sklepi tega odbora morajo ostati tajni, dokler se ue sklenp, da se smejo objaviti; nobena osoba se ne sme priporočiti, da se v društvo sprejme, o katerej ni natanko znano, da je popolnoma privržena društvenim načelom, in o sprejemanju novih udov mora vselej odbor določiti. — Ti anarhisti fo uže zdaj prava Šiba vladam in ljudstvu, in bati se je, da postanejo še hujša nadloga.
Španska vlada je sklenola zasesti otok Santa Crux de Maiquepena, kateri je Španiji odstopila marokanska vlada v pogodbi leta 1*60. Oddelek mornarice se
Koclje te dni na otok, da ga zasede. To se zgodi naj-olj zarad tega, ker se je bati, da se ga ne polaste Angleži.
Tuiška vlada je razpisala nov zajem ^posojilo) ter so pariške banke ta posel prevzele, a nič niso opravile, nekoliko so one same podpisale, od drugod pa se skoraj nič ni podpisalo, tako da se še peti del zajma ni mogel pokriti. Borsa o tem zajmu ni hotela nič vedeti i le kak milijonar je iz milosti podpisal kaj majhnega. To je pač najboljši dokaz, kako je s Turčijo.
Dopisi.
Iz tržaške okolic«, dnć 20. nov.
Naši opomini so le malo izdali. Z otvorenjem vlaške šole v V. Giulia v srcu slov. okolice je bližnja narodna Šentivanska učilnica zgubila do 115 otrok. Skoro vsi dečakl i deklice, kojih stanovaliŠČa se nahajajo bližje prvej, nego drugej — so dali okoliškej šoli slovo. Ta mladež — da je pa zarod večidel slov. obitelji, tega mi ni treba posebe poudarjati. To vedo i postrežni živžavi; če prav naš magistratek tega noče pripoznavati, marveč dela na vse pretege, da se nam mladina čim preje povlašči — in vse to on dela »in barba alle leggi dello stato e del g. 19 d. 1. cost. d. imp. aust. PovlaŠčevanje je glavna naloga tej šoli. Od nekoje strani smo pa slišali, da se je pri vpisovanju dece na Vrdelji vrfiil na slov. roditelje, ki imajo uže odraslih otrok, nekakov miren pritisk.
Pokladalo se jim je neki na srce, da je bolje za dečake i tudi za nje, da jih vpišejo v III. razr. nove šole v V. G., kder otroci morejo obiskovati vifijih razredov itd., i tako jim je mogoče nadaljevalno izobraževanje; kar pa v Sentivanskej šoli ni mogoče. Nekoliko roditeljev seje vendar še dalo vloviti na limari ice nekega g. učitelja i ustreglo njegovej želji. Ta učitelj je v š. 1. 1881-82 poučeval v III. slov. razredu, če
Srav za ta razred ni sposoben v predavanju sloven-čine; i celo zakon ga takovim pripoznava. Letos pa se je stvar nekoliko promenola — i gospodje učitelji niso več omejeni na razred, mariveč bodo se svojimi učenci pohajali od razreda do razveda, da gg. uč. gre 16 od razreda do razreda še svojimi učenci, to je pametno delo, ki povsem ugaja zdravim načelom uzgoje in metodične lahkoče.
Omenjeni gospod letos podučuje v I. raz., za kojega mislimo, da je sposoben; kakor mu I jasno njegovo spričalo govori i pa g. rtež. šol. nadz. Klodič pl. Sablo toski, koji ga smatra le provizoričnim učiteljem III. in višjih razredov slov. šol. Sola na Vrdelji ima dvojico izbornih učit. moči, ki po očetovsko skrbita za deco, njima v vzgojo izročeno. Letos eden omenjenih gospodov podučuje.v III. raz. i kakor Čujemo, bode ta na to strogo pazil, da se prihodnje leto otroci ne bodvo drugam zgubljevali na škodo naše narodnosti. Še drugih novosti j smo već čuli, na račun nekega gospoda. Smo r.e i tudi toliko pobrinoli, da bi reči do živega prišli; ali glede tega Še vedno dvomimo. DoKler se resnica ne pogodi, ne smemo slepo posto-
{>ati, kajti — vedi si ga Bog. — I narn Slovencem je e mirno gledati vlaškega krta v«dno bolj silovito rijanje po drobu naše mile očevine, do koje on nema pravic? Slovenci, vložimo protest proti šoli v V. G.! Zahtevajmo v tej i slovenskih pai-alelk. Ali uže naprej vemo, kako so z našim protestom tam pod Jak-cem zaodi. Po legalnej poti korakajrno ^alje, pošljimo ga zatem na drživno sodišče i činjajno. kano nam bratje v boju bečki Ćehoslovani. Pri takovih v ne-bovpijoČih krivicah nam ni rok križem držati. Ne bi vredni bili, da se obrajamo mej narodne boritelje na Primorskem, da le mirno opazujemo stvari, ki se gode v našej nesrečuej okolici. Ali pa, da se tešimo, zanašaje se na druge. Tako misliti, bila bi prava nezmisel. Naprej! fortes fortuna juvat.
Iz Brezovico v Istri, dne 19. novembra.
Da je gmotno, kakor narodno stanje v Istri sploh slabo, to je uže stara stvar. Pričeli so uže marsikde uneti rodoljubi delovati na to, da žalostno stanje poboljšajo ter narod na večo stopinjo omike in blagostanja dovedo. Trudapolno je delovanje, a tem ple-meniteji bode sad, kojega bode rodilo. Kako pomagati spečemu ljudstvu, to so naši veljavni narodnjaki uže do dna pretubtali.
Kmetovalec, kojega slabe letine, visoki davki ne-prenehom tlačijo, tako da revež uže komaj zdihuje pod ogromno butaro, ne zna in ne more si pomagati. Zahteve od njega so dandanes velike in le z umnim gospodarstvom se da temu o okom priti. Kako in kde naj se kmetovalec izuči umno kmetovati in gospodariti? Morda v Šolah? Veliko bi ljudske Šole mogla več storiti v prid kmetovalcu, a njih ne povsem dobre uravnava, redka ustanovitev in slabo obiskovanje in več druzega zavira uspeh Šole. Dosedanje šole. kojih je bilo in je še sedaj v Istri m do, posebno rednih in dobro osnovanih, le malo so koristile našemu ljudstvu iz zgoraj navedenih uzrokov.
Sedanji rod, sedanji gospodarji so se le malo vde-leževali pripomočkov, koji so jim na razpolago, da bi se mogli izobraziti ter z umnim kmetijstvom in sploh gospodarstvom okoristili in opomoči iz žalostnega stanja. Kako naj se kmetu pa pomaga, kako ga rešiti iz pogubljivega stanja?
Ali naj križem z rokami čakamo, d\ nam država pomore? Dolgo in dolgo bi morali še čakati« Po pregovoru: »pomagaj si Fam in Bog ti pomore«, treba je lotiti se dela. Od naših narodnjakov dognano in v skušnji potrjeno sredstvo k izobrazbi našega naroda so gotovo bralna društva, ali kmetske Čitalnice. Po tem načelu mislita podpisana tudi v Brezovici ustanoviti tako društvo, ako dobosta mej č. občinstvom količkaj pomoči. Vabljeni so tedaj vsi oni, koji so vsaj toliko napredovali, da imajo veselje do poduč-nega berila, dalje bližni in daljni rodoljubi in narodnjaki, da se vdeleže posvetovanja v nedeljo, dne 26. t. m. po blagoslovu pri cerkovniku, kder se bode rodilo novo društvo. Prosimo naše bližnje in daljne rodoljube, da nas blagovole podpirati pri trudapol-nem započetji, kajti
»Dolžan ni sam6, kar veleva mu stan«, «Kar more, to mož je storiti dolžan!« »Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud nam nebo blagoslovi!«
Na svidenje tedaj v obilnem številu 1
Brezoviški kooperator in učitelj. *)
n .	Iz Bistrice« 21. nov.
Rodbino v obče poznane hiše Janeza Tomšiča v Bistrici je zadela velika žalost. Umrl je 23 letni na-depolni sin Ant. Tomšič, častnik 25. pešpolka. Rajnki ie«. ,!?ta 1878 v Bosni Pod generalom Szapari, prebil veliko muk in si nakopal smrtno bolezen pri operaciji proti Novembazaru. Okreval je potem, koje vojevanje prestalo, toda zrak ogerskih nižav, kder je bil rajnki v garniziji, ni mu ugajal; zopet se ga poloti stara bolezen in moral je v bolnico. Zopet mu je zasvetilo upanje, da ozdravi, kajti odpravil se je domu, da se v boljšeem zraku, ljube rojstne domovine v Bistrici okrepi; na potu ga je uže v Peštu položila bolezen na posteljo. Gnala ga je neka skrivna moč na svoj dom, kakor hitro se je upal potovanje nastopiti, odrinol je ves bolan proti domu. Domačo gorovje je pozdravil zadnjikrat, ko se je iz postajo v domaČo hišo peljal, in upal, da bode še po kra9nej okolici hodil, in užival kras narave. Toda v 8 dneh po prihodu je uže smrtna kosa posekala nadepolnega mladeniča.
Pogreb je bil sijajen, vdeležila se ga je vsa Bistrica, rakev so nesli štirji odpuščeni vojaki, domači fantje, na trugi je bila čaka, sablja in vojna prepasnica. Deset krasnih vencev so nesli za rakvo, vse je bilo ganjeno, in ko je prve lopate zemlja v jamo zaropotala, nastala je tihota, solze so lile. Rajnki častnik je govoril več jezikov, pri svojih tovariših je bil preljubijen, ljubil je svoj narod in armada ima v svojej sredi le malo enakih častnikov. Spolnila se mu je vsaj ta želja, da v domačej zemlji spi, na kraju miru in počitka v Trnovem. Bodi mu zemljica lanka!
Popotnik. Iz Celovca, 17. nov.
(Nastopki ponemčevanja v Ji žičnem o^iru. Silno po-nemčevanje na Koroškem. Vlada koroška in dunajska. Prolnja do slovenskih poslancev. »Narodna lola*). Dostikrat se mej ljudi vrže kako fraza, ki najde mnogo spoznovalcev, če tudi ni resnična. Tako se nahaja mnogo ljudi, ki verujejo v frazo, da tam, kder se razni narodi križajo, nastane krepko in bistroumno pleme. Kazalo se je na Pruse in reklo: »Glejte, Prusi so krepak in razumen narod, ker so mešanica mej Slovani in Germani. — Če pa nasprotno pogledamo bastarde, ki se nam rode ob naših slovenskih mejah, pridemo do čisto nasprotnega sklepa. O nemških Korošcih in Štajercih se menda po pravici trdi, da so bastardi iz Nemcev in Slovencev; in vendar se ne nahaja nikder toliko teiesno in moralno pokvarjenih, slabotnih in pohabljenih ljudi, ko v teh krajih. Pa tam, kder bo uže davno ponemčeni in so toraj prehodno bolezen uže prebili, so še nekoliko boljši. Najslabši in najpopačenejši rod je ob meji, kder sta slovenski in nemški živelj v vednej dotiki. Tega ne govorim iz sebe, ampak posnemam po besedah veščaka v tej zadevi, namreč vojaškega zdravnika, kije vedno navzoč pri vojaških naborih na Koroškem. On je na-blizo tako rekel: »Vojake za koroški polk in sploh sposobne ljudi za vojaščino na Koroškem dobivamo največ iz Čisto in trdo slovenskih krajev, kder nemško-koroška razujzdanost še ni toliko znana; potem jih dobivamo tudi iz trdih Nemcev ob tirolskej in solno-graškej meji. V Celovcu pa, ob nemško-slovenskej meji proti Št Vidu, Otmanjara, Blatnem Gradu, na Krapiuskem polji in sploh tam, kder je slovensko-nemška mešanica, tam je pa skoraj vse »untauglich«, z eno besedo; na Koroškem so »bastardi najslabši za vojaški stan«.
Ta izpoved veščaka je čisto omajala mojo vero v »izvrstnost križanih rodov«, in odslej tudi več ne verjamem, da bi bili Prusi res tako izvrstni ljudje. Saj je uže to dosti sumljivo, da neinnjo nobenih že-ni|alnih pisateljev iz svoje srede, kajti vsi slavni nemški pisatelji, kakor Giitne, Schiller, Herder, Lessing, Wieland, Rttckert it 1. bili so ali Švabi ^Bavarci, Vir-temberžani, Badenci in tam okoli), ali pa Saksonci, tedaj pravi, trdi Nemci. Tudi ponemčeni Korošci in Štajerci nemajo ni umetnikov ni pisateljev; edini Rosegger je v novejšem času na Štajerskem nastopil. Nasprotno pa imajo Tirolci, ki so res Nemci po rodu, ali pa Kelti, kakor nekateri trde, vse polno slavnih slikarjev, podobarjev, pisateljev in učenjakov. Potrjuje se toraj tudi na ljudeh na tor na prika\en, da so bastardi nerodovitni, neplodni. Bo j ujmo se toraj za svojo narodnost, iz katere pijemo duševno živenje in mišljenje, in ne spreminjajmo se v bastarde i
Vendar si naši Velikonemci vse prizadevajo, da bi nas koroške Slovence v tisto žalostno stanje po-tisnoli, kakor so naše nekdaj ne tirate na severnem Koroškem, kder je toliko trapastih, gluhonemih in slepih ljudi, in kder Še ostala zdrava polovica ni prav
*) Rodoljubi Istrski, vdeležite se mnogobrojno tega posvetovanja, to Vam nujuo priporoča tudi Ured. »Edinosti«.
EDINOST.
zbrihtana, ker znajo le nekaj sto najpotrebnejših besed ij, tako Jtnth nijans pa ne poznajo, kakor slovenski kmet, ki srka ie iz prvotnega studenca, ter zna tudi bre\ iole vse svoje Čute izrabiti.
Kaer ima naš ponemčeni brat le en sam izraz, na pr. »bin gonga«, ima naš Slovenec sto izrazov: »Šel sem, bodil sem, ceptal sem, korakal sem, švedral sem, cincal sem, mahal sem jo, rezal sem jo, ucvrl sem jo, ulil sem jo, smuknol sem, treščil sem, se za-prašil sem, zukaail, zaietei, požuri), pobral, odrinol, odlazil, bjzel sem, ulekel sem se, mencal sem, kobacal sem it i. itd.
Vem, da kdor bi si trud vzel, najde sto takih izrazov za en sam splošni pojem, za katerega ima naš nemški (?) kmet komaj enega ali k večemu dva, tri izraze. Kdor se tedaj ponemčiti da, prav tako je, kakor bi polu duše ali polovico možganov strani vrgel I Za Velikonemce je to se ve da koristno, kajti taki pohabljeni bastardi jim bodo vsigdar pokorni hlapci, ker nernajo dovolj dušne zmožnosti, da bi samostojno mislili in lastno literaturo ustvarili.
Da bi vso koroško deželo v tako duševno suž-njost uklenoli, zato delajo na vs3 kriplje, ter našo mladino grozno mučijo z nemškim jezikom. Kakor Vam je znano, vse ljudske šole so pri nas nemške. Slovensko brati se še v prvem letu ne uči, in pozneje še manj. Otroci še slovenskega katekizm* ne znajo brati, toraj se krščanskega nauka ie toliko nauča, kar jim katebet z ustmenim podukom v glavo vbije. Sploh
Ba se slovenski otroci skor nič ne nauče, ka|ti k jubu vsemu pritisku vendar ne umejo učitelja (ki navadno nič slovensko ne zna), ter gred6 bedaki iz šole, kakor so pred osinemi leti v šolo prišli.
Le nekaj nemških besed znajo, katere prav s ponosom tudi doma v očetovej hiši rabijo, da bi pokazali, da so se kaj naučili, saj to je vse, kar so od šole profitirali!
Zdaj je Če mogoče le slabie, nego prej. Kajti pred je bila sloveničina v učitelj s kej pripravnici obligaten predmet, letos so ie te odstranili. Kaj bo? Zdi se mi, da to ni prava politika, kajti tam, kuer so Slovenci v večini (kakor na Kranjskem), Slovencem vlada uže prav daje, kder so pa Nemci v večini, tam se pušča Nemcem vsa veljava. To ni politika po pravem geslu »justitia regnorum fundamentum«. Le tako je razumljivo, da sme naš deželni načelnik Schmidt odločen nasprotnik narodne enakopravnosti biti. O Konradu pa je uže tako znano, da nam Slovencem ni prijazen.
Vendar nam svetijo še nekatere zvezde upanja. Stirnajst takih zvezd je v en venec skupaj zbranih, to je Itirnajst slovenskih poslancev na Dunaji. katere prosimo, naj se potegnejo za nas koroške Slovence!
Petnajsta zvezda stoji sama za se na nebu, to je društvo »Narodna lola« v Ljubljani. Ta zvezda ima zdaj Še majhen, neznaten svit in blesk. Će jo bomo pa vsi Slovenci krepko podpirali, utegne ona postati za nas koroike Slovence najsvitlejla zvezda.
Bog pomozi!
Domače in razne vesti.
€3od cenarlce 121 Izabele se je 19. t. m.
posebno slovesno praznoval v t rž aš Kej c. k. dekliške] soli z deklamacijami in petjem. Voditeljica, gospa Stumpfi, umela je slovesnost prav primerno vrediti. Svečanosti se je vaeležila baronica de Pretiš in mnogo odličnih gospej in gospodov. Ob U. uri dopoludne je iz enacega uzroka bral slovesno mašo v. Č. gosp. škof dr. Glavina v zavodu »Elisabetninum«, katerega vrhovna pokroviteljica je cesarica, to maŠeso se vde-ležile skoraj vse najvišje tržaške osobe.
lUon*iirnor Glavina, tržaški škof, Šel je predzadnji ponedeljek obiskat poknež-»nega gorifikega škofa in škofa poreŠkega, kakor se sliši, zarad posve-čenja poslednjega, katero bo najbrže še le po novem letu.
Odlikovanja v»led cesarjevega popotovanja. Najvišje priznanje so dobili: Vitez Ritter-Zahony v Gorici; goriški mestni župan dr. Josip Maurovich; načelnik druzega primorskega veteranskega društva Karol vitez Catinelli. — Kointurni križ Fran-Josipovega reda: celovški župan Gabriel vitez Jessernigg; goriški deželui glavar Alojzij Pajer Mon-riva. — Red železne krone tretje vrste: načelnik trgovinske in obrtniške zbornice v Celovcu Hillinger; deželni šolski svetovalec v Gdovcu dr. MUller ; fa-briški vlastnik v Celovcu vitez Moro; veliki obrtnik v Gorici Evgen baron Ritter-Zahony. — Viteški križ Fran-Josipovega reda: župan v Valle Bembo; prometni nadzornik v Trbižu Bogel; rovinjski župan dr. Compitelli; občinski svetovalen v Gorici Ivan Oasser; dekan pri sv. Mohorju dr. Levičnik; kanalski župan Fran Malnig; župan v Fari dr. Porenta; župan v Trbižu Schnablegcr; prior bolnišnice usmiljenih bratov v Gorici dr. Ivan Sobel; župan v Tržiču Trevisan; Župnik v Isoli Zamarin. — Zlati križ za zasluge s krono: Okrajni rauocelnik v Saksenburgu Simon Ester; le-karničar v zgornjej Beli Anton Kaftner; deželni poslanec v Gorici Andreja Kocijančič; župan v Lancu Ivan Leo Manner; občinski svetovalec v Celovcu Martinu: župan v Gradu Josip Stramar; tltularni davkar v Bolcu Fran Vitteri. — Zlati križ za zasluge: župan v Rudi Dominik Donda; posestnik v Skriljah Anton Favetti; posestnik v Plavih Andrej Konje dih; rudarski vlastnik v Irgu (Fel ikirchen) Josip Gross: župan v B i'g o nji Matej Kadenaro; posestnik v Ravnah Ivan Kofol; župan v Sokovi (Himmelberg) Ivan Lakner-župan v CrniČah Fran Leban: župan v Prčah Valentin Lisjak; župan v Solkanu Anton Mozetič; župan v Jelšanuh Sebastijan Pipp; župan pri sv. Štefanu Karol Potsch; vpokojeni učitelj na Jezeru Mihael Posnigg; župan v Honenthurnu Ivan Schnabet; župan v Viktringu Ivan Seebacher. — Srebrni križ za zasluge s krono: župan v Gojačah Silvester Cigoj; župan v Banjšici sv. Dtiha Josip Kumar• poverjenik pri sv. Roku v Gorici Peter LalČak; vrhovni učitelj v Komnu
Anton Leban. — Srebrni križ za zasluge: vodja delalcev v fabriki za strelni prah v Sokovi Vid Koher.
Odlikovanja vftleU tržaške razstave.
Veliki trgovec v Trstu Karol Rittmayer je povišan v baronski stan. —Vplemenitena sta: deželni in državni poslanec Josip Burgstaller in tržaški trgogvec Ivan Albori. — Red železne ki one druge vrste je dobil: načelnik trgovinske in obrtniške zbornice Karol Rei-nelt. — Zvezdo h kornturnemu križu Fran-Josipovega reda je prejel: tržaški bankir C. M.\vco vitez Mor-purgo-Nilma. Komturni križ Fran-Josipovega reda sta dobila: načelnik c. k. pomorske oblastnije v Trstu dr. Avgust Alber vitez Glanstatten; tržaški župan dr. Ri-hard Bazzoni. — Red Železne krone tretje vrste: odvetnik dr. Anton de Volpi v Trstu in državni poslanec Ivan Vucetich, pl. Bielic. — Viteški križ Fran-Josipovega reda: Portretni malar v Trstu Rafael Astolfl; tržaški mestni svetovalec Spiridijon Clescovich; mestni svetovalec dr. Rafael Lu^aito; vodja Lloyd-ovega arsenala R<>bert Steyskal; brodarski posredovalec v Trstu G. Tarabochia. — Zlati križ za zasluge s krono: tržaški optikar Peter Stolfa. — Zlati križ za zasluge: blagajnik tržaške trgovinske in obrtniške zbornice Jakob Orzan. — Srebrni križ s krono za zasluge: višji mornar avstrijsko-ogrskega Lloyda Matija Bar toli in mornar Ivan Besina. — Naslov c. k. stavbenega svetovalca: dr. Ivan Righetti. — Naslov cesarskega svetovalca: tržaški mestni svetovalec Evgen Richetti. — Najvišje priznanje: tajnik tržaške trgovinske in obrtniške zbornice dr. Edvard Bujatti; tržaškega župana namestnik Fran vitez Dimmer; baron Josip Morpurgo v Trstu, in baron Marco Morpurgo.
»Indlpendente« je o ilikovanja vsled tržaške razstave, kakor je pri tacih stvareh njegova navada, popolnem zamolčal. Zahlenjen je bil, ker je pisal ne kaj nagajivega proti odlikovanim.
VatJaiko« V našem mestu se sopet zapazuje mnogo vojaškega gibanja. Prišlo je te dni v Trst nekoliko bataljonov lovcev in pešcev, ki vsi so odšli z Llovdovimi parniki v Hrcegovlno.
Razpisane so sledeče Stipendije s ena štipendija za 200 gld. za take trzačaske dečke brez razločka vere ali narodnosti, ki so dovršili elementarne Šole in hočejo obiskati kako trgovinske šolo v Trstu ali drugod v Avstriji; potem ena stipendija za medicinarje v prvi vrsti Tržačane, v drugi Rečane, v tretji Istrane. Ta štipendija znaša 350 gld. na leto in za časa rigorozov f. 600. — Prvo stipendijo pode-luje borsna deputacija, drugo magistrat tržaški.
Ne puščajte otrokom žvepljenk. Pri Sv. Jerneju igrali so se otroci se žvepljenkami, vsled česar se je vnela obleka male deklice Josipe Vodo-pivec, katero so mogli močno na večeh straneh opečeno nesti v mestno bolnišnico.
Vabilo k odborovej seji »slov. učit. druStva za koperski okraj« v dan 26. nov. 1882 ob 11. uri zjutraj v Dolini. Dnevni red: 1. razgovor o druŠtve-nej knjižnici; 2. nasvčti.
V Dolini, 20. nov. 1882.	Predsedništvo.
Nova nesreča v reškej luk t se je pripetila zadnje dni; nagel puh je ladijo obreŽnico prevr-nol; ladijo in dva mornarja so sicor oteli, ali krmar je utonil.
Iz Reke se nam piše: da bode brodarsko društvo »Adria« tam precej zdaj začelo zidati velik arsenal za zidanje ladij. Vidi se iz teaa, da hoče »Adria«. Lloydu delati zdatno konkurenco. Tudi pomenljivo za Trst.
Iz Tolmina se nam piše: Dne 15. t. m. pred-poldnč je strela udarila v cerkev v Sebreljeneb sodn. okraja Cirkno, in sicer najpied v strelovod na stolpu, katerega je poškodovala, potem šla v cerkev, kder je dva kamnita stebra pod orglami prederla in po cerkvi šipe pobila. Iz cerkve je šinila, kakor se zdi, skoz okno na britof, tam je zid (og«-adaj in stopnice, ki peljejo na cesto, poškodovala :n dalje naprej do vasi. Tu je štirim gospodarjem po Štalah živino pobila, in sicer enemu eno kravo, drugemu dve, tretjemu pre-šiča in Četerteinu, ondeŠnjemu županu, vola in pre-šiča. Ko je vse to včinila, )e zunaj Štale zadnje imenovanega posestnika v tla Šla. Verh tega je omenjenim seljanom tudi šipe po oknah pobila, kar se vse skup na 450 gld. škode ceni. K sreči ni nobenega človeka na telesu poškodovala.
ljubljanskega mestnega zbora nem-čurska stranka se je začela kujati; zadnjo soboto ni bilo nobenega nemčurja v mestni zbor i zato je bil zbor nesklepčen. Za prvi čas je to res nevšečno, ker opravila zadržuje ter je Škodljivo v nujnih zadevah; ali s tem se netnčurstvo še poprej potrebi, ker vlada ne more mirno gledati, da bi mestni zbor bil mrtev. Ona bo tedaj prisiljena, od kujalcev zahtevati, da se odpovedo, ali pa razpustiti mestni zbor in volitve v novič razpisati.
Grško slovnico za slovenske šole je začel spisavati g. profesor J. Suman na Dunaji ter dobil v to svrho nekoliko olajšanja v svojej službi.
Zgodovina Tolminskega. Profesor Šuklje je predzadnjo soboto v ljubljanskem literarnem in zabavnem klubu jako hvalil to izvrstno knjigo g. prof. S. Rutarja. Imenoval jo je izborno knjigo, katero naj bi si omislil vsak, kdor se briga za domačo zgodovino in domačo književnost.
Wan Miklošič, profesor staroslovenskega jezika na dunajskem vseučilišči, najučenejŠi slovanski filolog, katerega slava je svetovna, obhajal je 20. t. m. svoj sedemdesetletni rojstni dan. Mi mu čestitamo in kličemo: Na mnoga letal
t GJuro Danlčlč je zadnji četrtek ponoči umrl. Bil je rajnki najizvrstniši jezikoslovec na južnem Slovanskem. Njegova smrt je velika zguba ne le Hrvatom in Srbom, kateri so ga enako čislali, temuč vsem Slovanom, ker je njegova jezikoslovna učenost vplivala na vse slovanske jezike. Na njegovem grobu žaluje slovanska modrica.
Vabilo k vese lir I »narodne čitalnice-V Clrknlcl pri Jnrkovih vnedeljo, dne '~6. novembra 1882. Program: 1. Deklamacija. 2. »Slava Slovencem«, zbor. 3. «StudenČek», mešan čveterospev. 4. «Kain?» samospev. 5. »Devici«, čveterospev. 6. »Gorenjska«, zbor. 7. «Stara namestu mlade», vesela igra. 8. Tombola i za njo «Ples». Začetek ob V/, uri zvečer. Za vstop plača neud 30 kr. Čisti dohouek namenjen je za napravo društvene zastave. Obilo domačo i stransko udeležbo pričakuje udano:	Odbor.
V	Borovljah na Koroškem se je vpričo trgovinskega ministra slovesno odprla nova puškarnica.
V	kočiji z Dunaja v Trst. Nek bogat Rus se vozi po Evropi, a zarad neke nesreče, ki se je pripetila njegovej rodbini na železnici, neče se voziti po železnici, ampak vedno v kočiji. Nedavno se je pripeljal z Dunaja v Trst. Fijaker, ki ga je pripeljal, potreboval je za prit sem in nazaj 17 dni, in sicer z Dunaja v Trst 8 dni, en dan se je mudil v Trstu, in s Trsta na Dunaj tudi 8 dni. Za vožnjo mu je Rus plačal 180 gld. ter ga na poti tudi vzdrževal.
Prve itiri luke na svetu. Naj več prometa na svetu ima luka v Liverpooli, lansko leto se je tu blaga naložilo in izložilo 2.64/ 372 ton, v Londonu 2.330.688 ton, v Glasgowu 1.432,364 ton in v Novem Jorku 1.153.676 ton.
Senožecanom v spomin 22. sept. 1866,
11 julija 1874 in 12. julija 1882.
Kaj doživel' smo na svet t
V	dobi od Šestnnjstih let, Da slavci skupaj zbrani Smo srnrdokavro ptujko, Čeravno vran jo brani
Iz šume vun pognali, In ria prvo mesto Slavca svoj'ga d j a li.
Slavca glasi mili
Kukovce budili,
Da One, srordokavra z vrabci,
Slavca po velikej sili,
lz vrh košate lipe,
Pod lipo so zagnali;
Kukovco pa mesto slavca
V	košato lipo djali.
Žejni vrabci že nevoljni Ker lipi vejam veja gine, In malo časa mine Ko kukovco napadli; A ta se smrdokavre prime Da flamingota jej najme, Kter brzo na pomoč priskoči In Žejnim vrabcem kljune moči.
Ker slavci z veselega gaja, Srnrdokavro odpodill, Ko slavčki i pogum dobili Dab' se rešTi svoj'ga zmaja; A kukovlce in Žejni vrabci So zopet se združili, Ter v novič srnrdokavro Za prvaka si 'zvolili. Slavec stari se začudi: Kaj domači kos je tudi Smrdokavrl venec vili? — A stara gos na dvoru javi: Vsaj to drugač ni moglo bit', Da moral kos je ptuiki venec vit', In kar vrabci zagrešili Bodo Slavčki pokorili!
Sonožeškl slavci.
Tihotapstvo. Mi smo v predzadnjem listu povedali, kako bi se najlaglje prišlo v okom Škodljivemu tihotapstvu, in hočemo denes le Še omeniti, da morejo gospodinstva ozirati se razun na druge dobre tr-iaike trgovce tudi na firmo R. Malti v Trstu, via del Tintore, N. 7, katera zasluži, da se jo priporoča. Omenjena firma poslužuje uže mnogo let veliko notranjih privatnih hiš, posebno farovžev, menažnih oskrbništev, gojišč itd. na Češkem, v Galiciji in Bukovini in je dobila od mnogih strani jako lepa pri-znanjevalna pisma.
Dražbe.
V Gorici hiša Katarine Svazina, cenjenu 14.344 gld., 31. dec., 23. jan. — V Pazinu hiša Antona Bason v Lovri-čih, cenjena 165 gld., 18. jan., 19. febr., 15.vmarc. prih. leta. — V Pazinu hiša in zemljišča Josipa Čerljenko iz Gračišča, cenjena 1.447 gld., 9. jan., 7. febr., 8. marc.
Erih. leta. — V Pazinu posestvo Nikolaja in Janeža Bačlč £ Pična, cenjeno 1570 gld., 10. jan., 1883. - V Gorici posestvo Josipa Mozetič v Blljah, cenjeno, 1 373 gld., 18. dec., 18. jan., — V Pazinu zemljišče Janeza Miandrušičiz Lindara, cenjeno 190 gld., 3. dec., 15. jan., 16. febr., — V Kanalu posestvo Štefana Snideršič lz Kostanjavče, cenjeno 3.210 gla., 23. dec., 27. jan , — V Komnu posestvo Franca Ukmar iz Koprive, cenjeno 494 gld., 18. dec., 19. jan., —
V	Sežani nosestvo Josipa Prelec iz Barke, 13 dec., (zadnjikrat). — V Sežani posestvo Lukeža Prelec iz Barke 7. dec., (zadnjikrat). — V Sežani posestvo Antona in Mtiiije Bandel v Paredu 14. dec., (zadnj krat). — V Tolminu hiša in zemljišče Jerneja Drekonja iz Kneže, cenjeno 1 500 gld., 30. nov., 9. jan.. 1. tebr. — V Pazinu zemljišča Janeza Kersanovlč lz Trbiža, cenjena 1C1 gld., IG. doc., 17. jan., 20. febr. — V Trstu 3 posestvi Janeza Azzopa-do v Škor-kli, cenjeni 3 550 in 10.524 gld , 9. dec., 20. jan., 24, febr.
—	V Pazinu posestvo Mat«ja in Josipa Božič iz Lindara, cenjeno 266 gld., 1 dec., 10. jan., lo. febr. — V Pazinu zemljišča Janeza Prenc — Sampure iz Korldika cenjena 253 gld., 20. dec., 20. jan., 19. febr. — V Pazinu zemljišča Josipa in Simona Prenc — Matas, cenjena 209 gld , 32. dec., 33. jan , 22. febr. — V Pazinu posestvo Marka Ste-fanutti v Zminju, cenjeno 5.793 gld., 32. nov. (zadi jlkrat),
—	V Sežani posestvo Josipa Fabjan iz Koludrovice 5. dec. (zadnjikrat). — V Sežani posestvo Andreja in Uršule Klun iz Scnwarzenegg, 15. dec. (zadnjikrat). — V Sežani posestvo Janeza Gulič iz Dobravelj, 20. dec. (zadnjikrat). —
V	Tolminu posestvo Janeza Reje iz KneŽe, 32. nov., 23. dec., 26. jan. — V Gorici posestvo Josipa Mozetič v Biljah, 18. nov,, 18. dec.
EDINOST.
Javna zahvala.
Podpisani izrazuje ovime najsrdačniju zahvalu g. L. Hagenauer-u, obrtniku u Zagrebu, na rodoljubivom poklonu Rombalačkib sprava, izloženih priuoiiom ovdašnje izložbe, društvu »Tršćanskoga Sokola«, koje će se livjek ponosom sjećati svoga velikodušnog dobročinitelja. Živio!
U Trstu 21. Novembra 1882.
Za odbor »Tržaškoga Sokola«: Gjuro Vuiković,	Fran Sakser,
predsednik.	tajnik.
Tržno poročilo.
Kava. — Skoro nobene kupčije, cene prav šibke. Sladkor. — Malo kupčije po nižih cenab, tendenca
nilahova.
Olje. — Se vedno po starih cenah. Sadje. — Malo kupčije, cene stanovitne. Petrolje — ker nij v zalogah dosti blaga, so cene stanovitno trdne, petrolje še vedno velja 10 gld.
DomaČi pridelki. — Fižol še vedno v slabem obrajtu; bohinec komaj doseže gid. 11'/, do gld. 11*/« rudeč gld. IO1/* do gld. 11.—, Maslo gre izpod rok od gld. 88 do Kld. 95.
Žito. — Kupčija neznatna, slaba, cene bolj mla-hove.
DunaJ»lca borna
dne 21. novembra. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76 gld. 30 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 77 » — •
Zlata renta..........94 • 20 »
5% avst. renta........91 • — ■
Delnice narodne banke.....830 » — •
Kreditne delnice........ 285 » 90 •
London 10 lir sterlin......119 » 15 »
Napoleon...........9 » 47 »
C. kr. cekini.........5 • 65 »
100 državnih mark.......58 • 40 »
Zahvala.
Za toplo sočutje mej mučno boleznijo na Šega preljubega nepozabljivega
Antona,
častnika 25. pešpolka, kakor za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu izreka najprisrčnejo zahvalo.
V 11 Bistrici 21. novembra 1882.
Žalujoča rodbina Tomšič.
Na prodaj
je krasni llrvatakl paviljon na razstavi«
Pismene ponudbe se sprejemljejo do 25. t. m. opoludne pri podpisanemu, Kateri daje na zahtevo vsa potrebna pojasnila. Paviljon ostane najboljšemu ponudniku po potrjenju odbora za razstavo v Zagrebu.
Trst, 18. novembra 1882.
Mate Polić.
Hiša na prodaj.
V Trstu v najlepšem položaju, ki nese nad 8®/, čistih, kar se da dokazati, z velikim dvoriščem in vodnjakom je naprodaj zarad preselitve lastnika. Pogoji so ugodni, in en del kapitala lehko ostane na hiši. Kupci naj se oglasijo pri našem opravništvu.
ii
„LA VERIFICA
izhaja 7., 18. in 27 vsacega meseca.
list za vsa uradna izžrebanja, toliko avstrijskih, kakor tudi inostranskih srečk, katerih dobitki niso bdi še izplačani, prinaša vse finančne novosti, številke loterije avstrijske in italijanske itd.
Vsak naročnik dobi v Januvarja izkaz vseh izžrebanih ireček od prvega žrebanja do koneo leta 1882 in koledar za žrebanja za leto 1883.
BC XJže precej dobiva list jj^- tleti, kateri ae precej naroči za leto 1883, brezplačno
torej v novembru in decembru	_
S/f Naročnina ae aprejema vaak dan
Pogoji naroČbc:
Od 1. januvarja do 31. decembra: Trst v uradu gld. 1.70 — na dom pošiijan gld. 2 — za vse dežele austro-ogrske gld. 2.50, iuostransko 8 frankov v zlatu, izvan poštne zveze 10. frankov v zlatu, — posamezne Številke 6 soldov. Opravništvo in uredništvo pri OluMcppo Zoldun, Ufficio Verifica di tutte Estrazioni ti Gumbio
palače deželne vlade
v TRSTU
Valute, blizo 4-2
Zaloga R. Maiti
Via del Tintore 7 ima v zalogi razne baže kave, riŽa, svežega sadja itd. in prodaja v korist onim pospodinstvom iz okolice ki se previdevajo s tem blagom za celi mesec, tudi v manjših množinah od 5 do 50 kilogramov po najnižih cenah, kakor se plačujejo na debelo. — Izvrstna kakovost in točna poštena postrežba. Kava 1 Kilogram: Kuba, Ceylon, Menadoa, Mokka, Java, Santoa, Rio, Jamajka 98 94 82 68 62 58 54 44 Riž 1 Kilogram : Ostilski I. Oatilaki II. Rangoon I. Rangoon II.
26 20 18 16 Južno sadje vsake baže po najnižih cenah.	10-3
M. Dodič
je prevzel ffotttilno nasproti cerkve sv. Ivana, gostilna se ho imenovala: *Oltarija k slovenskemu Afi-keluu. Omenjani ohljuhi in z;ipotnvi točno postrežbo, z dobrimi pijačami in izverstno kuhinjo. (2—2)
LA FILIALE
della
BANCA UNION
TRIESTE s'occupa dl tutte le operazioni di Banoa e di Cambio
valute.
a) Accetta versamenti in rnnto cnrrente:
Abbuonando i' Interesse annuo
per Banconote
3V	preavvisodi 3	gior.
4 t »	* i 12	>
4 V * •	' » 20	» l'/i » a aei mesi fisao
per Napoleoni
S'^ £con preavviso di 20	gior. Hi' i t « » i 40 »
3V ■ * * » 3	mesi
3 » » > » 6	mesi
Godranno deli' Inturesti* aumentnto le lettom in circnlazione eon f> giorni di preavviso d:il G novRinlint a. c.quelleCon 12 giorni dal 13 giorni e auelle con 24 giorni dal 25 novembre a. o.
IIV BANCO GIRO
abbunando II 3"/0 interesse annuo sino qualunque somma; prelevazioni slno a florini 30 000 a vlsta verso ch6que; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma del versamenti in apposito llbretto.
Contegffla per tuttl i versamenti fatti a qual-siasi ora d* ufflcio la valuta del medesimo gtorno.
Asaume pel propri oorontintl l' incasso di Cambiale per Trieste, Vienna e Budapest, rilascia loro assegnt per qur,ste nltime piane, ed accorda loro la facolth di domlclllaro effetti presso la sna cassa franco d o^nl spo^a per onmI.
b)	S'incarica deli'acquisto e della vendita di effetti pub-blici, valute e divise, nonehe deli' incasso d'assegni, cambiali e coupons, verso l/«°/o di provlggione.
c)	accorda ai suni committenti la facolta di depositare effetti di aualsiasi specie e ne cura gratis V incasso dei covpons aua scadema,	23
La Filiale della Banca Union
(Sezlone Alerel) s' incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnatc, oppure polizze di carico o Warrants.
»OOOOOOOOOOOOOOI
Nič več kašlja
(10-1)	Prsni daj
napravljen po lekarničarju O. B. Rovi«, v Trstu. Čorso 47 ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin Id £1*11 kri* ima dober okus in velja en zavoj za § dni eo soldov.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za proštenje života in proti madronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena Skatlja velja 30 soldov.
PlaSter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debele] koži — cena 3 plaštrov za kurja oče«a 20 soldov. — Ena steklenica tinkture 40 soldov.
Edina zaloga v Trstu v lekarni Rovi s, v Gorici v lekarnah Cristofoletti in Pontoni,
Nova tiskarna
(Nuova Tipografi ti) v Via Torrente, na voglu nasproti kavarne »Chiozza« in gostilne Aurora «,
izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po najnižje) ceni. Ker je v tej tiskarni osobje, ki zna slovenski in hrvatski jezik, kar se ne nahaja v nobenej drugej tiskarni v Trstu, priporoča se ta tiskarna sama po sebi Slovencem in Hrvatom, — posebno zdaj, ko bodo c. k. u rad nije in stranke potrebovale vse polno novih slovenskih in hrvatskih tiskovin. Priporoča se tudi čestiti duhovščini, gospodom učiteljem, ki pogostemu rabijo vsakovrstnih tiskovin, potem trgovcem, gostilničarjem in drugim obrtnikom.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
Tu priprosti iu naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoft in ni treba mnogih besedi da h« do.ule njihova Čudovita m 8. če Bela rabijo nekoliko dni, oUjffaj" in prelennjo prav kmalu najtrdovrhtnile felodCne bolesti. Prav izvrstno VHtreiajo tnper hemorojde, prti boleznim na jetrih in na vranlel, proti 6reve»nira boleznim in proti trliut&m. pri lanskih inleSnih nadlelnOHtih, »oper beli tok, botjast, zoper srcopok ter Sistijo pokvarjene kri. One ne preganjajo aa-iio omenjenih bolezni, an pak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	<10—2)
Prodajejo ne v vseh glavnih lekarnioah na nvetu : za naroSbo iu pnSi-Ijaive pa edino v leknrnici Criitn/oltlU v Oor».», v Tritu v lekarni C, KmntUi i O. B. ltovi. in O. B. ForabofM. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati ae je pokvarjenih potntlkov, a katerimi ge zivolj Kelje po dobitku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nober.e mod in vrednotiti.
GOSTILNA ADELSBERG
Via Ghega. št. 6.
Podpisani si jemlje čast p. m občinstvu vdano naznaniti, da bode od denes naprej vsaki dan od 10 uri predp. do 2 ure popoludne čestitim postom stregel z francosko in domačo najboljšo kukinjo: in sicer se bode kot posebnost nahajalo: Jutre, v četrtek: Ciret de lapin, v petek : Boevf a la mode, v soboto: Ragotlt de moutnn aux narets. Točilo se bodo poznano izvrstno Siein/eldsko piro. Za mno-pobrojmi obisk priporoča se	spoštljivo:
E.. Baranlcchi.
G. k. priviligirano društvo
Riunione Adriatica di Sicurtš
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na Sivenje v vsih kombinacijah. Glavnica In reserva društva dne 31. deoembra 1881:
Glavnica društva........gld. 3,300.000.—
reservni fond od dobičkov ..... « 625.927.02 « « za pokritje premikanja
vrednosti efektov........ 161.500._
Premijna reserva vsih oddelkov ... « 6,638.505,—
Reserva za škode......... 284 591 —
V portfelj«: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih.......... 13,206.696.47
Skup ni znesek vsih škod plačanih od
1. Ib38 do 1881.......gld. 103,255.007.57
Urad ravnateljstva Via Valdirivo, St. 2 (v lastnej hiši). 24—10
Prava isterska vina.
Naznanja se slavnemu občinstvu, da se je v Trstu ravnokar odprla
ZALOGA ISTERSKIH VIN
Coraia Stadion it 7
katera razpošilja Isterska vina z svedočbo narodnosti proti gotovemu plačilu. Isterska vina najfineje vrsta v sodčkih
od 30 in več litrov za domačo rabo po sledeči ceni: Teran namizni najfinejši gl. 30 j . „ , .
navadni	« 24 { 1 Hekt'brez 8oda
postavljen (franco) na postajo v Trstu. Nadalje ima v zalogi množino vina za gostilne krčme itd. po naj ugodnejšej ceni. Razpošiljatev se vrši najhitreje na vsako naročbo
z spoštovanjem Zaloga, istersk-ih. vin 9-3	Corsia Stadion 7, Trst.
U»t«novljeno I7«7.
Albert^ Samassal
c. kr. dvorni zvonar
fabrikant strojev in gasilnega orodja v Ljubljani.
Ubrani zvonovi z upravo.
Vsake sorte gasilnice izvrstna sestave za občine, za giisilna društvu v mestih in na kmetih. Hidrofori, vozovi za vodo, vrtne Škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. Crkveni svečniki in druge priprave z brona.
Sesalke in orodje za vodovode.
Sesulke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadij, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje : kovinsko blago, cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konoptiine
in gutnija itd. — po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko nu
obroke.	(10—9) —
Cvet zoper trganje,
po dr. Maiiču,
je odločno najboljš« zdravilo zoper protln in revmatlzem, trganje po udih, bolečine v križi ter livoih, otekbno, otrpnele ude in kite itd., malo časa Če sc rabi, pa mine popolntm trganje, kar dokazuj« obilno zahval. Zahteva naj s - samo »cvetu zoper trganje po dr. Maiiču■> z zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.,
[Sc hutzmarke) pravega prodaje in razPoši,ia sam0
lekarna «pri samorogu" J. pl. Trnkoczyja
na mestrem trpu št. 4 v Ljubljani. (10-4j
Odlikovano s sreberno medaljo na tržaškej razstavi.
Najnovejši patent-hlačniki!
Najbolje praktični, primerni, elegantni!
nu Dunaju.
Na prodaj pri vseh trgovcih na veliko in skoraj pri vseh na drobno, v avstro-ogr-skej državi.
Prosi se, dobro paziti na izdelavo.
12-4
Lastnik, društvo -EDINOST«. —■ izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANh
Nova tiskarna pod vodstvom F. HtJALA. v Trstu.