O poslanca ~Iermana v Ktqierskem deželnem zboru 16. dan marca 1863 . Posloveni l risane Levstik. Natisnila Rozalija Eger v Ljubljani. Založil dr. Prelog v Mariborji . 1863. e norem biti zadovoljen s tem, kar je nasvetoval deželni odbor , ker to ne ustreza sedanjim okotnostim, potrebam in ravnopravnosti . Ali ne dolžim deželnega zbora, ker so te reči predaleč od njega ; tedaj ni mogel sani pregledavati in soditi . Upam da mi bode mogoče posvétiti v le-to stvar, in ako m i bode govoriti o jezicih in o narodnostih, ne bojte se, da bi hote l nacejati prepir ; ampak na konci mojega govora najdete, da bodem tolažil nepokoj, ker bodem razjasnil, in tudi za Nemce govoril tako, kakor za Slovence . Tudi ne bode mogoče trditi, da se je v naše m deželnem zboru vnel boj o narodnostih . Slovenci bodo malo zmérn i v svojem zahtevanji, in vi boste tnalo pravični, potem ne bode prepira. Ko bi pa kdo zaviral, da se jaz ne moreni poganjati za to reč, ker nisem slovenskega ro(11,'i, ampak da se le silim, tej bojazn i se moram precej ustaviti in reči, da prav jaz laže od marsikog a drug ega o tej stvari pravično in korenito sodim, ker sem bolj izkuše n in vdomaeen v obéh tabor jih, v nemškem in slovenskem . Slovencev je poldrag- milijon po , 'l tajerskem, Koroškem, Kranjskem in po Istri . Po Štajerskem jih biva na spodnjem Štajerskem v mariborskem okrožji nepretrgoma 413.881 (14 po zadnjej duhovskej štétvi na prostoru 103 tir jaških milj v 20 okrajih, 218 Lupah (farah) in podžupah (podfarah), v 7 mestih, 33 trgih in 1598 vaséh ; ali Slovencev je tudi še v srednjem nemškem Štajerskem vsaj 9.000- 10,000 (14, in sicer v arveškem (Arnfels), lipniškem (Leibnitz), cmureškem (Mtireck) in radgonskem (Radkersburg) okraji . Nemcev Itak je ondi 1 odstotek do 2 odstotka, torej koma j 4000—8000 duš. (Oho!) To stevilo se drugače pokaže, če tud i štejemo poslovenjene Nemce, ali ponemčene Slovence kakoršnih je — 4 _ pa le sem ter tje in skoraj samo po mestih, in sicer : v Mariboru , v Celji, v Ptuji, in malo po trgih, da sc torej v narodnem ozir u na-nje ne moremo opirati . Narodni poduk je razdeljen v 170 kupnih (farnih), poddrutni h in srenjskih učilnic, v 175 nedeljskih učilnic, v upnih glavni h učilnicah, ki imajo po 4 razrede, in ki so v Lutomhji, Brúicah, Slovenjem Gradcu, Slovenskej Bistrici, v glavnej učilnici v Ptuji , v dveh spodnjih realkah in glavnih učilnicah v Mariborji in Celji . Mesto Maribor in Celje fina vsako svojo gimnazijo . V Mariborji , sedeži slovenskega vladike (škofa), tudi je bogoslovska učilnica . Deželno gospodarstvo in sodbe so na pervej stopinji v rokah 23 okrajnih sodij in uradov, 1 okrožne sodijo, 20 davkarskih -uradov , 4 komisij finančne strae, 1 okrajnega finančnega vodstva ; na drugej stopinji c. k. namestnikva v Gradcu, sodijo in finančnega, deielnega vodstva tudi v Gradcu . V red postavljenih pravdniko v (advokatov) je 12, bilanikov (notarjev) 27 . Kar se tiče vsakdanjega govorjenja, rabi prebivalcem prvi h mest več ali menj, in tudi prebivalcem druzih mest in trgov, pa uZ e menj, ner4ki jezik, kadar sc med seboj menijo ; slovenski jezik pa skoraj vsi umejo, toda govore ga le s posli in kmeti ; ves drug narod po kmetih pa skoraj prav povsod govori saino slovenski jezik , ktereg;a edinega popolnolna urneje . Vidi se iz tog-a, da izmed vse h ljudi morda, 1 odstotek slo‘enski ne urneje, da 10—12 odstotko v urneje oba jezika, in da 87—88 odstotkov nerrn:3kega nič ne mileje. Samo v nemškem jeziku se je pridigovalo, in se ,',e pridig* v mariborskej stolnej cerkvi, v gla‘nej niestnej upnej cerkvi Ptuji, v celjskej poddru,nej cerkvi in v samostanskej cerkvi v Slovenskej Bistrici ; v obeli jezieih pa v Zupnih cerkvah v Marbegu , v Muti (Mauthen) in Slovenjem Graden, v druzih cerkvah pa sam o slovenski . Po učilnicah pak, vzlasti po kmečkih in glavnih učilnicah, dr'z é se zdaj tega, kar je bilo ministerstvo za bogočastje in poduk ukazal o 11 . decembra 1856. leta, št. 19.315, in 23. marca 1855. leta , k. 18.778. Po tej prenaredbi so dobile po tri razrede tiste kmečk e učilnice, ktere so poprej imele po (Iva, in tiste glavne učilnice, kter e so poprej imele po tri razrede, imajo zdaj po tiri . Kaj in kako s e podučuje, to se lehko vidi iz knjilie, ki so zapovedane za učilnice . Te knjige so : ,,abeeednik malo berilo, veliko berilo slovnica, računska knjiga pa véliki in mali katehizem» Računska knjiga p a véliki in mali katehizem so samo v slovenskem jezici spisane, drug e knjige pa, namreč abecednik, obé berili in slovnica so slovenske , nei4ke in nemi;ko-slovenske ; napravljene so pa tako, da otrok, k o toliko zna, da IS. stran v abecedniku v niaternem jeziku preslovk a (presilabira), mora na 19 . strani u p e naučiti se netnkih natisneni h in pisanih črk, in mora potlej do 27 . strani samo v nem :skem jezic i slovkati, pismenkovati (buh ;',tiibirati), potem pa in v abecedniku i n v berilih in slovnici spotikati se nad nenko-slovenskim in slovensko neinkian. Tudi je ukazano, tla se niorajo počasi začenjati vnenkem jezici podueevati vsaj nektere stvari . Po kmečkih učilnica!' se jc posebno skrbelo za nemsv čino ; po vnih učilnicah pa, ki so imele samo nemi'knjige, ker s o ,,ke djaii, da so hub učilnice neinke, niso čisto nič slov etnčine učili , dasitudi so biti učanci največ otroci slovenskih roditeljev . Tacitu učilnicam so najraji trite Nemce postavljali za učitelje. Kar se je v najnovej ;i' ili časih poboljalo, to sc jc največ zalivaliti kaeemu uljudnemu katehetu ali narodnemu učitelju ; toda njiho v trud ni 'noge! imeti pra‘ ega vspehii, ker ni bil po zakonu (postavi) spravljen v red, in ker so drugi učitelji in načelniki lahko po rob u stavili se, Če jim to bilo po godi. Poleg taeih okolnosti je komaj treba opominjati, da slovenskem u jeziku niso bila vrata odprta v IlObCI10 izmed obéh slovenskih gim nazij, in če sc je kaj zarad tega v kratkem zgodilo tudi tukaj, o ten ) veljii, to, kar sem povedal o glavnih učilnicah . ~ a se s trdim Slovencem po pisalnieah slovenski gor oii, to s e urneje samo ob sebi, v kierem (lruzem jezic .' bi so pa moglo govorit i s trdimi Slovenci? 1'a tudi ustni pogovor ni uraden jezik, in sice r za to ne, ker uradniki nikoli ,slo‘enskega jezika ne rabijo toliko , kolikor bi g-a morali, kajti z Nemcem, s kterim ima Slovenec v pisalnici opraviti, samo ne14ki govoré . Kar sc pa (litje med ljud i pisanega, to je bilo in jc c zdaj samo nenu ;ki po vseh uradih, p o vseh duhovskih, deZel,skih in vojin>kih g-osposkah, po zbornih sodoNi h vseli stopinj, po pisalnieah ‘seh pravilnikov Odi akutov) itt bile miko v (notaijev) . Samo v nenn,kem jezici se delajo vse vloge, razsodbe , ukazi, obravnave, oznanila in zasohna (privatna) pisma . Kar se pové slovenski, to se po nem ki zapiiie, in nem ko pisanje se p o slovenski bere ; ljudjé pa morajo na vero podpisovati . — 6 -- Tako so te reči, zdaj pa sodimo! Po tem črtai Slovenci nimaj o čisto narodno-slovenskih ljudskih učilnic, ampak le slovensko-neiuške , in tudi po kmečkih nemških in slovensko-nemških učilnicah se moraj o učiti enacih reči, namreč : krščanskega nauka, pisarija, številstva i n jezikovega znanstva t. j. branja, slovnice in pravopisa, in vije, da vedri svoje misli ustno in pismeno pripovedovati . Moja gospoda! če je res, da je v učilnici prva in najvanejš a stvar jezikovo znanstvo, brez kterega se tudi ne tli podučevati niti krščanski nauk ., niti pisava, niti številstvo (rajten?,-e) ; brez ktereg a se otroci ne morejo dalje izobra :'ievati, in ako se pomisli, koliko trud a ima dete, predno v svojem maternem jeziku s pismenkovanj a iu slovkanja pride do urnega branja, z urnega branja do praveg a branja , to je, da urneje, kar bere, in s pravega branja do tist e stopinje, da mileje tudi jezikove oblike in pravopis ; ako se dalje pomisli, da samo tedaj, kadar učenec dobro vé, kaj bere ; kadar so mu oblike podučnega jezika znane ; kadar dobro vé za vsak jeziko v del ; kadar vidi, kako je sestavljen govor ; kadar zna razlagati , kakošen jezikov del je ktera beseda ; kadar vé stavke delati in krčiti ; ako se pomisli, da samo tedaj more materni jezik biti podlog-a , na kterej se je lehko učiti druzih jezikov : zavzeti se je, da je tako na robe osnovan zadnji učilni ertež (plan), ki se po rijem rile abe cédec učiti začne tujega jezika, kteri ga po sedaj vedno preganj a ter ne izpusti do konca trudopolnega pota, dvakrat trudopolnejšega pota nego nemškim otrokom, ker se mora sicer učiti enakih stvar i ali v tujem jezici, ki ga ne urneje ; zavzeti se je, kako se mor e slovenskemu otroku pripisovati tolik nadnaráven dar ; kako se mu glava more polniti s tachni zmešnjavami, iu če pomislimo, da se j e treba učiti toliko reči, ktere delajo tezavo, predno se jih otroci dobro in koristno izučé, in da se bolj gleda na to, kako bi se učenc i navadili tujega jezika, nego na to, da bi kaj prida znali : potem se ni čuditi, da se slovenski otroci v šoli ne navadijo niti materneg a niti nemškega jezika, niti kaj druzega veljavnega ; da jim je u k čisto zastonj ; da se učnina za-nje za nebodigatreba plačuje, ker to malo številce nemških besed, kolikor so se jih navadili v učilnici , zopet pozabijo dumi ; kajti po kmetih se povsod še zdaj le slovensk i govori, in da vsa korist, ktero otroci imajo iz učilnic, ostaja sam o ta, da se komaj navadijo svoje utrt slabo podpisati, pa morda tud i nekaj malega za silo brati . Ako so liže po nemških deželah ljudske učilnice še na tak o nizkej stopinji, da se je sramovati, potem si lehko mislimo, kakošn e morajo biti med Slovenci, kterim se z a pira ceh; ta mala stvarca uka, kolikor se jim ga ponuja, Po taccm izpačenem uku gre slo venski mladeneč na nemške više učilnice v domačo in druge dežele , ker nima svojih viših učilnic. Vedno se mora bojevati s pomanjkljivim naukom prvih let, i n da si je priden, pa da si ima dobro glavo, vendar le srednje dovršuj e učilnice, in slabo mu je živéti, ker si ne more sam nič prislužiti p o strani. Ker je svoj materni jezik popolnoma zanemaril, skoraj pozabil , mora zdaj v poznih letih učiti se ga, ko ga postavijo za duhovn a ali uradnika, in tako boriti se ž njim, kakor se je poprej z nemščino . Ker se pa to marsikomu zdi neprijetno, zato začne sovražiti svo j narod, čegar jezika, slovstva in zgodovine se na vsem dol a-cm pot i svojega izobraževanja nikoli ni učil . Tako se jemlje in se je Slovencu jemala narodnost . Narod mora sam plačevati stroške svojega tujeevanja, in gledati, kak o vračuje s topoglavostjo in samopridnosljo njegov trud Slovenec, Mercin u ni mar za osodo in trpénje svojega rodú . Ker se je nemščini dajala taka prednost, zato so se duri i n vrata odpirala Nemcem, ako so iskali službe, 0(1 nekdaj so bili p o deželi trdi Nemci za uradnike, ki so pomagali kaziti jezik, kteri s e .lire ni zdel učenja vreden, trdi Nemci so bili za sodnike trdim Slo vencem, in še zdaj so nekteri uranovi, ki imajo več ali menj taci h nemških uradnikov, da se s tolkovalccrn (tolmačem) pogovarjajo s slovenskimi kmeti . Nemški zdravniki, kterem gosposka daje služb o ali podporo, rogovilijo s Slovenci, kakor gluhonémi (mutasti) ljudje ; nemški učitelji podučujejo slovenske otroke ; nemški žandarji hodij o po deželi, koder jih nihče ne urneje, pa tudi oni nikogar . Gosposka razpošilja svoja oznanila, po kterih se narod mora obračati, sam o v nemškem jezici, in ako je gledališče ljudstvu učilnica, mora Slovenec tudi tega uka pogrešati . Nemški trgovci in obrtniki, ker so jim okolnosti ugodne , jemljó najboljše prostore v deželi ; v narodnih zadevah pa vlek ó z narodnimi nasprotniki, ker vsi ti tujci menijo, (la so izobraževalci, da so gospodje ; nimajo pravega srca do naroda, čega r jezik zaničujejo, ker ga ne znajo, in tudi menijo, da ni učenj a vreden . Ker se narodno izobraževanje tako zanemarja in pači ; ker velike težave branijo . (la hi na svitlo hodili narodni časniki, ljudsk e knjige in drugo pisanje : zato gospo(lirje po knjigah in časopisih l e nemski jezik, od kterega ima samo nekoliko ljudi korist ; pravi naro d pa, brez malih izimkov, ne n .iva nič dobička ma časopisov, in rodoljubi Slo‘enee, ker stoji sarm, ločen od svojih dwuorodcev, 'nora v nennl:em jeziki' in po Hem,;kih časopisih braniti se, (kar mu še n i vselej dovoljeno), ako ga je naraslo pisanje zaničevalo in krivičn o popadlo ; pa tudi ninia tola .be, da bi ga razuméli in podpirali njegov i bratje. Slovenski narod v svojih nemskih ali ponemčenih uradnikih , Merim ni mar za ubwtvo, ki iz' ira iz nravne hi dw;evne zanemarjenosti, ni dobil tacih niož~, da bi se v njegovej stiski potézali za-nj ; ali dobil je na ramena teze, ki so čisto neprimerne proti te%am druzi h prebivalcev tajerske zemlje . Kdo ne vé, da so zemljičem po slo venskem tajerske'n čisto neprimerni davki naloeni ; da med Slovenc i neprimerno mla(lenče pobirajo na vojsko ; (la Slovence vedno in vedn o po vseh krajih čisto neprimerno in neusmiljeno tare te ;reče brem e vojaške ustanovitve (vkvartirovanjn), -- in če je res, da se narodo‘ i sinovi največ le prklijo po kosarnah in mestih, od koder potlej nosij o hudobije in bolezni ddoint't v najdaljnejse doline, v ktcrih so nevarn i vsakej lastnini, in torej največ polnijo le ječe : ako je to res, pote m se gotovo tudi v tej zadevi slabše godi tistenm narodu, kteri ve č svojih otrok po :,;ilja v to pogubo, kar djanjski pričajo tatvine, ki se povsod stra :~no ninoZijo . Pa kakor so preobloleni Slovenci s temi težami, tako so dobili , kar nora biti ‘an) raze znano, 6—7 poslancev premalo v ta . der.eln i zbor . Slovenci so potrpelljivi, in trpé vse, in pravi se jim za t o vrli Slovenci, ktere le časi vročeglavci zapeljavajo. Slovenci torej mislijo sami za-se, da so le za nizkost porojeni. Vidimo, da so pri Slovencih narodni jezik izpodili iz učilnice, pisalniee in izobrazen e drobe, in zavrnili ga pod slamnato streh() siromaškega kmeta, po nizali ga, da je hlapčevski in dékelski jezik ; naredili so, da je Slo vence pod svojo domačo streho tujec ; proti naravi so mu zatrli, skálili in izbrisali njegovo narodnost, ktcre več ne more povrnit i nobena stvar ; vidimo, da se narod zdaj več ne čuti, več sam sebe ne spoštuje, sam sebi več ne upa, — da torej več nima dt" '''ne veljave ; vidimo, da narod zapuščajo in tajé njegovi najboljši sinovi da j e oubožal Slovenec, kter ega le prirojena razumnost varuje, (la še niž e ne pade : odkrito je torej, da Slovenec malo in dosti nima Nemce m vedeti hvale za nemčenje . To je tista srečna blagost ; to je narodni mir, kterega Slovence m vsak dan priporočajo Ijwljé, ki imajo mir in spravo v ustili, trdob o in nemilost pa v srcu ; (glasovi : to je prehudo!) ljudjé, ki so vs e potegnili k sebi, in ki ncté, da bi jih kaj motilo zdaj, ko uživajo . Ali tudi je očitno, tla ta narod še živi ; da je nemčenje še le nekoliko krajev zmoglo, da je tedaj v maternem jezici neka moč , ki se zastonj zatira — boje bi bilo, naj bi se ta moč v némar n e puščala — ; očitno je dalje, (la je treba hitre pomoči, ker naro d mora napredovati samo s svojim in po svojem jeziku ; tuj govor mu ga nikdar ne nadomesti . Materni jezik pa to visoko službo opravlja samo tedaj ; sam sebe gladi in mika samo tedaj : ah() ima spodoben prostor v pisalniei i n učilnici ; ako se razliva po vseh žilah človeškega društva . Matern i jezik je ogledálo, v kterem se kaže narodova dušna moč, matern i jezik se ne sme tako potlačiti, (la bi hlapčeval. Materni jezik povzdiguje tlušo, petje v maternem jeziku se žive& in prijetnejše dotiče ušes in src vsacega naroda . Ljudstvo je organsko bitje z notranjim fivenjem, razvija se in raste le samo iz sebe ven, kako r zelišče, pa ne od zunaj, da bi se prijemal kosec kosca, kakor pr i kameliji. Kje in kdaj se je kak narod izobrazil v tujem jeziku ? Grkom in Rimljanom pravimo, (la so naši izgledje ; franeozki jezik hvalimo, da je prijete'', in da ima obilo pomenljivost : komu je pa kdaj privilo na misel, naj bi se ta jezik v učilnice vpeljal, da bi s e v njeni podučeval narod ? Zdaj mislim na tisto narodovo jedro, na tisto narodovo zrno , na tisti najveei dél vseh ljudi, na kterem sloni duševna in materijaln a blagost, svoboda iti krepost vsake države, na tisti del, ki je prot i izobraženejšemu svetu v tacam razmerji, v kakoršnem 98 ljudi prot i 2 človekoma. Tisoč in tisoč jih je, ki vse svoje živeaje ne potrebujejo tujega jezika, in po pravici se vpraša, zakaj se ti učé tujeg a jezika ? Kdor koli se je kdaj učil kaeega tujega jezika, ta vé, d a to ni tako lahka stvar ; da potrebuje mnogo poprej,enega uka ; da hoče imeti pretenko znanje maternega govora, dosti potrpežljivosti , časa, vaje in novcev ; to so zgolj taki pripomočki, da jih nima vsak 2 izmed naroda. Za gotovo lepko trdim, tla se noben Slovenec v ljudske] šoli tli naučil nemščine, in če nemški govori, da se je izuri l na vojski med nemškimi vojaki, ali pa v službi in prebivanji pr i nemških ljudéh. Kdor nekoliko tujih besedic blebéče, ne zn a jezika, in tudi malo koristi dobiva iz tega blebetanja. Moja wos$ da! ali morda ménite, tla je kaj bolj izobražen tisti vinograjšeek , ki zna blebetati nekaj nemških besedic? Gotovo ne! Saj tudi n e sodite, da je boljši in omikanejši tisti nemški voják, ki je z Laškega danili prinesel nekoliko laških besed, ali tista nemška deklica, ki v svoj materni jezik tlači napek izrékane francozke besede, ker so j o njeni svojeglavi in oholi roditelji tako navadili . Ali se tem trijem osobam kaj sanja, kakošno je nemško, lašk o in franeozko slovstvo? Jim je li to kaj pridovalo? Ali bi jim n e bilo na več() korist in čast, naj bi se tačas bili korenitejše učil i maternega jezika, tla bi iz domačega slovstva dobivali primer jen i dobiček ? Za ves bogati zaklad nemškega slovstva Slovenec toliko vé, kakor da bi tega zaklada ne bilo na svetu, če mu ga ne podaš v materno besedo prestavljenega . Zato na kmetih po vsej deželi nikoder ni med ljudmi dobiti nemških bukev . Tujih jezikov se učij o samo tisti, — kakoršnih je pa malo — kterim okolnosti ne branij o povzdigovati se do više omike. Ves narod pa izcejati za kak tuj jezik, to je pedagogično neumje — nepotrebno mučenje . Viša izobraženost samo nekterih ljudi narodu nič ne koristi , ali pa le malo. V sam narod nioramo vreči potrebno omiko. Ljudska učilnica vzidava prvi kamen poznejšej človekovej rabnosti . Izreja brani uboštvu pod streho . Naj bi se mladina v ljudskih učilnicah ne učila samo za sil o brati, pisati in številiti ; razlagati bi se jej moralo: kaj je čaka na svetu ; kako se obdeluje zemlja ; kako se redi živina ; kako se umn o gospodari; kaj je država ; kake pravice ima narod in človek ; naj bi se napajalo srce z bogabojnostjo, nravnostjo (sittliehkeit), pridnostjo , varčnostjo, snažnostjo in ljubeznijo do bližnjega . Narod, ki je v mladosti bil tako učen, potem lepko sam napreduje, ne zaostaja za iznajdbami umetnosti in znanja ; pri taeem narodu se razcvitajo blagost in bogastvo, duševne in tudi nravn e kreposti ; budi se med ljudmi svobodoljubje, značajnost in plemeni t ponos . l l — Vseh le-teh nastopkov pa nikdar ne bode, ako se učilnica tak o poniža, da mora biti za sam jezik ; ako se korist in nastopek šol a uka zarad tujega jezika zanemarja . V ljudskih učilnicah se torej narodova samostojnost in svobod a liže v kórenu zamori. Ljudstvu greniti materni jezik, to je najhuj e barbarstvo in trinoštvo ; to se pravi po grden) aristokratnem naeélu omiko in blagost le malemu številu v samotržje prodajati, narod p a obsojati, da mora večno biti na duši in telesu pokoren . S kratka, veljati mora to-le pravilo : materni jezik je poglavitna reč, vs e (kugo je stransko, in kdor v živénji potrebuje tujega jezika, naj s e ga nauči ob svojih stroških ; v učilnici nima tuj jezik nič opraviti . Ali pravijo, da narod sam hrepeni po tujem jeziku v učilnicah, in da slovenščine se mladina uže sama uči domá . Res, moja gospoda ! ker narod vidi, da povsod le tujščina gospoduje, da njegov jezi k nič in nikjer ne veljá ; ker nikdar ni zvedel, kako lep je domač jezik ; če se pomisli, (la ljudstvo samo za svoje koristi ne vé : potem se lepko ugone, od kod so te pogubonosne želje. To je storilo nemčenje, ljudstvu so zdravo pamet zmetli ; to zmoto pa jemlj ó potem, tla iz nje delajo novo zmoto, in takisto se ta reč vedno obrten suče. Zato je čisto nelogično in malo pošteno, na take želj e opirati se, ali eeló buditi jih, zato, da bi se laže nemčilo . Povedite narodu najprvo, kaj mu je prav za prav na korist ; vrnite mu vzlast i jezik v javno živenje ; opominjajte ga prednosti njegovega jezika , velikosti njegovega zaroda in velikosti slovanskih dél : potem še l e ga vprašajte, kaj hoče! Nam pa je naložena dolžnost, da premislim o do dobrega, kaj potrebuje narod, in da mu pravico damo. Ako tega ne moremo ali neeemo stoliti ; ako nimamo potrebne srčnosti : potem nismo ,vredni, tla tukaj sedimo . Če se teže domá sama uči slovenska mladina maternega jezika, in če je v učilnici treba priganjati jo, da se nemščine poprime : zakaj pa nemški ljudjé v učilnice pošiljajo svoje otroke, ki tudi uie sam i od doma znajo materni jezik? Nemci tako delajo zato, da se njihov i otroci še le v učilnici naučé materne besede, in toliko se je imaj o učiti, da nemški jezik ni samo po kmečkih šolah poglavitna reč , ampak tudi po srednjih in vicih učilnicah. Kako se more tedaj reči , da se ni slovenskej mladini v učilnicah treba domačega jezika učiti ? Ako so narodu tuji jeziki zarés tako zeli; djanski potrebni , potem se po pravici vpraša : zakaj se tudi po nemških učilnicah ne podučuje slovenščina, in zakaj bi le Slovan moral biti mnogojezičnik ? Tudi se po pravici vpraša : zakaj so tukaj v stolnem mestu v sred njih in višini učilnicah pač drugi tuji jeziki vsem učenemu ukazani , da se morajo učiti, zakaj pa ne slovenščina? Ali ni slovenščin a dežélen jezik ? Ali to mesto ni tudi Slovencem stolica ? Kaj za t e učilnice ne plačuje tudi Slovence? Nemec s svojim maternim jeziko m lahko hodi po vseh slovanskih dúelah, povsod lahko uraduje, vs e gosposke ga umejo ; Slo an pa s svojim jezikom še v svojej domaei i ne more uradovati, ampak to se mu dela z okolišem navrškega jezika . Na tujem, v nem z,kih deZelah si ne more čisto nič pomagati . Ta nedostatek vsake vzajemnosti res ni za drugo, nego za to, d a se dévajo v služnost drugi narodje ; da se napravlja samotr'žje vseli uradov, vse blagosti in omike Nemcem na korist. Če pravijo, tla se z nemškim jezikom lahko pride, kamor hoče, to zopet vzlasti l e Nemce zadeva, ker njim so potjo povsod poravnani ; Slovan si p a le teZko, le po velieih ovinkih pomaga. Vaja v nemškem jezici j e torej vzlasti samo Nemcem koristna, Slovanom pa ne, kajti posebn o juZni Slovan malo hodi po svetu, ker se najbolj peeú, s poljščino i n Z'ivino ; z Nemcem ima le redko opna' iti, in sicer samo na ogerskej , štajerskej, koroškej meji — mnogo več posla pa ima z macljarskim , turškim, grškim in laškim narodom ; in ako bi se mu trke hotel ka k jezik posiliti, moralo bi se najprvo presoditi, ali bi nemščina tukaj prišla na vrsto ali ne? »a pa sicer narod z tajim jezikom dalje n e pride ; da nemeenje naroda ne povzdiguje : priča to, ker je narod zaostal, kakor bi poleg svoje bistre glave nikdar ne bil zaostal . Te okolnosli so naredile, pa, ne svojstvo neniškega naroda i n tudi 'teniška pridnost ne, da Slovanom ostajajo povsod le nia opravila in tudi manjša imetnost, njim, ki ne (la bi djal, (la so manj bistre glave, manj pridni in skočni od Nemcev, temue še le bistrejši, pridnejši in skočnejši so. Torej se ne more trditi, (la ni djanski, lotiti se vprašanja zara d jezikov ; da to davkov nič ne zmanjšuje . Davki res ne bodo Slovanu manjši, naj govori slovanski ali nemški ; toda pridobival si bode IaZe , da tudi poterrt lake davke plača. Tem okolnostim, ktere sem zdaj razloZil, moram primeriti po ročilo daelnega odbora ; iz tega boste videli, (la da.eini odbor stvar'i ni prav razumel. Posebno se ml čudno zdi, da je tako malo ovédel, kako so prav za prav te reči . On se opira, kar se tiče ljudskih — 13 -učilnic, na ministerski ukaz, dán 1848. leta, ki ni meni znan, i n kterega zdaj prav za prav ni več. Najbrže je ta ministerski ukaz Imel 3 sebi fiata načéla, ki so razložena v poročilu . Ali ta reč ni tako ; črtež zdaajega poduka se naslanja, na ministerske ukaze, ktere se m jaz imenoval, tlilne 1856. in 1855. leta, ko je bila Hallova Nlada 3 največem cvetji . Popolnoma krivo je torej, kar odbor trdi, da j e učilni jezik čisto slovanski po ljudskih učilnicah . To jc res, da je slovanski, ali tudi nenaki je učilen jezik, Nemčina ni samo ukaza n nauk, ampak je tudi učilni jezik . Govori se dalje (v poročilu) : „Po slovenskih učilnicah te dežel e se je sama od sebe navada naredila, (la, učitelji, kadar je uk už e dovolj napredoval, in kadar je ure zadosti utrjen, tudi ne14ki jezi k redno podučujejo, in tako v njeni vadijo otroke, da se v materne m jezici dalje izobražujejo in tudi naučé nenčitw, kolikor je mogoče .” To zopet ni res, ker z nemkini jezikom se začenja precej, ko otro k stopi v učilnico . .,Tudi," pravi dalje poročilo, „vlada nikakor ni izkuala pod učilnicah .” pirati nem čine po slovenskih Samo ob sebi se mileje, d a ni izku,;,ala, ker jc ta stvar uže sama tekla ; kajti §. 12. Ie-tega ukaza govori : „ne smejo se podučevati e druge reči razum teh, ktere so bile poprej imenovane ; ne smejo se rabiti druge g olske ir r učilne knjige razum ukazanih, če ministerst \ o ne dovoli,” Ko je bil o podučevanje tako napravljeno, potlej vladi ni bilo treba več podpirat i ner4čine. Dalje je imenovana tudi naredba, dána 1851 . leta, da je v srednjih učilnicah in po gimnazijah učilni jezik mamki, in po rrajvi eta p sklepu, danem 20. julija 1859. leta, dovolilo Je Nj. i eličanstvo polajek v tej stvari, in izročilo voditeljstvom pasanwznih gimnazij, d a 3 učilnice vnesó materni jezik ondod, koder je res deželen jezik . Saj veste, moja gospúda! ko je pred minkterstvo zarad tega v dravnem zboru bilo položeno vpruAanje, da se je vpraktleein odgovorilo : to je samo pri tistih gimnazijah, kterim stroke plačuje al i dežela ali pa srenja ; pri mariborskej in eeljskej gimnazii pa ni tako , ker jima država daje stroske . Imamo torej naredbe, ktere na ravnos t vrata ravnopravnosti zapirajo . Moja gospiila! Vsak jezik, kterega je Bog dal kaeemu narod u na svetu, mora biti in tudi je pripraven, da služi javnim in zasobni m (privatnim) narodovim potrebom, in ko bi res bilo nekoliko težavno, ako bi se začelo precej zdaj slovenski uradovati, in če znanstven o imenoslovje (terminologija) ;'3e Hi tako pripravljeno, da bi ga slišal i iz vsacih ust, tega ni kriv jezik, teniue tisti, ki so vpirati, da bi s e to naredilo, ali tisti, ki se jezika niso naučili . Slovansko besedo Ham priporoča krepkost in blagoglasje, i n zeló velikej izobraženosti je pripravila . Tudi jej ne manjka velieih spominov svojega živenja. Moja gospUda! saj veste, da so tukaj pred nekoliko dnevi obhajali veliko slovesnost velicih slovanski h aposteljnov Cirila in Metoda . Uže tačas je bit južnoslovanski jezik tako čudovito izobražen, tako dovršenih oblik, da je liže tedaj sta l na enakej stopinji z latinskim in gr :4im jezikom ; drugi evropsk i jeziki so pa e le začenjali jeziki bivati. To narečje se je opiral o na govor tistih Slovanov, ki so bili ob mejah bizankega cesarstva : ti so namreč Bolgarji, Srbje, Bošnjaki . Stara slovan;čina je do tega dneva zarad svoje izobraženosti in eistote najpopolnejša med vsemi slovanskimi narečji , ker se je Mikala nad izbornim izg.ledolli grškega jezika ; ker ima nenavadno obilico besednih oblik in korenik ; ker j e čisto izvorna (originalna) in po narodnem svojstvu razvita . Gotovo prednost fina slovaln;;čina zato, ker sklanja brez člena, spreza brez osobnega zahnka ; ker ima padeže s čistimi samoglasniki ; ker Iehk o atavi svoje besede, kakor hoče ; ker je bogata z besedami, in ker j e sposobna izobraženosti . Ko se je govorilo, da bi se vnésel v pisalniee slovenski jezik , naj bi vlada in deželni odbor ne bila vprašala tistih, kteri bi potlej menj z Iagotjo delali, ampak védnih mož. Zaklad je liže; ali samo vzdigniti ga je treba . Uradovanje v slovenskem jezici odlašati dotlej, (la bi se jezi k in ljudjé v njem izobrazili, to se pravi na veke odlagati. Vaja na redi jezik, da je sposoben, raba daje ročnost ; v vodi se učimo plavati, ne zunaj . Torej gotovo ni pošteno, da bi se ta reč še dalj e odkladala . Ta reč tudi ni tako težka, kakor si nekteri niislijo . Beseda , ktere si enkrat moral iskati, ostane za vselej v glavi, in tacih bod e čedalje menj . Ko so bili Slovenci 1818. leta glas povzdignili za ravuoprav nost, ni bilo uradnikom nič ukazano, pa vendar so bili v materne m jeziku jeli uradovati, in ko je 1860. leta hrvaškim uradnikom vlad a zapovedala, naj začnó do tega in tega časa brvaški uradovati, sicer 15 izgubé službo, hitro so bili pripravljeni, ko je odločeni čas minol , in od tedaj uradujejo do današnjega dné v maternem jeziku . Hrvatje in Slovenci so bratje, ki govoré brez malega razločka tisti jezik . Kar je bilo mogoče hrvaškim uradnikom, zakaj bi ne bilo :se slo venskim? Tuzli lehko rečeni, (la je liže dosti uradnikov tacih, ki b i lehko v maternem jeziku uradovali, in (la so zvesto udani svojem u naroda, kar se tega tiče. Uradniki si menda vendar ne bodo očitat i dajali, da je narod za to na svetu, tla bi oni bolj z lagotjo živeli . Ko pred dvajseterni leti Madjarji niso marali za nič, ampak n a ravnost vpeljali v pisalniee svoj jezik, kterega je tedaj zanemarja l ves omikani svet, in ko so prav s tem dejanjem pokazali, da s o narod ; vpirali so se jim ljudjé z enacim praznim besednim lepotičjem (floskeln), da jezik ni pripraven ; imenovali so nemško izobraženost itd. Vendar uči madjarska zgodovina, tla so jako napredoval i v jeziku in slovstvu, od kar so neustrašeno svoj govor povzdignil i za uraden jezik. In ker so južnim Slovanom okolnosti po primér i mnogo ugodnejše, zato si lehko mislimo, kako se jim povzdign e ljudsko in kulturno živel-je, kadar bode prosta njihova zvezana moč . Gospoda moja! nikar ne mislite, da morajo Slovani -vse ,'še l e sami iznajti ; kakor bučeliee bodo zbirali slovstvene zaklade, ki s e nahajajo pri druzih narodih, svojili, v sebi predelovali jih bodo, i n tako podajali svojemu narodu . In tako se pri narodu stori napredek ! Bistroumje in sposobnost se pri tem narodu razu ije, ako se ne bod e sila godila niti njegovemu jeziku, niti slovstvu . Če narod zakonov, ukazov in odpisov želi v tujem jezici, t e želje sploh niso nravne, ampak nezdrave, obujene . ee narodu vedn o in vedno pripovedujete, da ni za nič njegov jezik ; če ste eelú tolik o opravili, da se narod sramuje sam sebe in svojega jezika ; če se pomisli, da je kmet le človek djanskega uma, ki hoče samo to, česa r potrebuje, in da se je na drugej strani tudi skrbelo, da mora povso d le tu,Wino rabiti : potem je kliko razumeti, od kod so te želje. Zopet je torej tudi te želje naredilo samo nemčenje . Ko bi ljudstva zmiro m ne ~čili od vseh plati ; ko bi mu ne zapirali znanja samega sebe : potem bi tudi ne oznanjalo tacih élj. Sicer pa, če res uekteri teg a želé, to Hi druzega, -nego krivo početje kacih samopridnežev ; koliko je pa tacih, ki želé vse kaj druzega? Tu vas opontinjam zahtevanj a vseh slovanskih časnikov ; opominjam vas vprašanja v državnem zboru in pr4nje ktera se mu je podala s podpisi 20.000 Slovencev . — 16— Moja gospúda! posebno odpadnici so, ki v tem ozira delajo velik e zmešnjave ; ki sodijo o taeih reče I, za ktere ne vedó in tudi vedet i neté ; ki vse na en kup 'nočejo, kar je resničnega in kar je ležnjivega, kar je vzrok in kar je učinek irkung) ; ki strastno po konc u planejo, kadar koli se dotakne kdo vprašanja o narodnostih, ka r druzega ne priča, nego da vedó sami za svojo nepoštenost ; odpadnici, ki zmirom na polnoč kličejo nemško izobraženost, ki v njene m imenu zatirajo narod, ter s tem jemljó vero, in pripravljajo sovraštv o nemškej izobraženosti, pravičnosti in korenitosti. (Glasovi : konce!) Prosim, beseda se mi ne more vzeti . Prvosedaik : Razgovor se 'nore ustaviti, seja more nehati, govo r pa ne; govornika samo prvosednik lepko ustavi. (Glasovi : Pra v res je to!) Poslanec Herman (dalje , . vori : Hočem le o( borovo poročilo primeriti rečém, kakoršne so zares. Pritegnilo se je tukaj, da je uradni jezik nemški jezik, in opirali so se na ministersko navedbo , clár.o 15 . marca 1862. leta, ktera daje polajšek. V tej naredbi vedno le govorjenje, naj sodstva slovenski uradujejo samo, če j e mogoče ; sodba, ali je mogoče ali ne, izročena je taeim, ki jim j e vse do lega, da bi se ta reč pokazala, kakor ne bi mogoča bita . Rečeno je, naj bi se zapisniki prisegam narejali po mogočost i v slovanskem jezici, da, po 'nogo eo s t i , moja gospi"da! Ali to n i mogoče, moja gospoda! in da ni mogoče, kaže djanstvo, ker p o vsej slovenskej deželi ni nobenega slovenskega zapisnika, ni nobenega slovenskega odloka (besehei(l), in slovenščina stoji še vedno, kako r beračica, pred vrati . Ta na redba ravnopravnosti nikakor ne zagotavlja . Če deželni odbor pravi, da so gosposke rekle, naj se ne vpelj e slovenski jezik, jaz le pko imenujem nekoliko sodstev, ktera ne pravijo samo, (la bi to bilo mogoče, ampak da bi tega bilo tudi želeti . Imenujem rogaško okrajno sodstvo, in slavna zbornica naj mi dovoli , da bodem smel brati, kaj ono pravi . Prvosednik : Ali slavna zbornica želi, da bi se iz kaeega pisma kaj bralo? Tisti gospodje, ki hoté, da bi se bralo, naj izvolijo vstati. (To se zgodi). 31anjšina je. Prosim torej, da bi se le ob kratkem povedalo . Poslanec Herman : Rogaško okrajno sodstvo namreč pravi, da je le samo težko, ali nemogoče ne, da bi se vpeljala slovenščina v pisalnice ; da se letava zamenjava z nemo ,).oeostjo, in da so tamkajšnji uradniki z načelnikom vred pripravni -uradovati v maternem jezici . Enako so govorila, dasitudi nekaj menj ugodno, sodstva v Kozjem , v jutoiuerji in v Brežicah . Moja gospúda! kako daleč seza škoda, ki se godi Slovencem , vidimo tudi iz tega, (la Slovencem ni celó dovoljeno, da bi se v njihovem maternem jezici narejata učilniška spričila, imeniki in krstn e bukve. Slavno deželno poglavarstvo je namreč škofijstvom in učil niškim vodstvom poslalo ukaz, v kterem je na ravnost prepovedan o slovenska imena v učilniških spričilih in imenikih pisati po slovenske m pravopisu . S tem se ujemlje neka tožba, ki mi je te dni v necer n časniku na met prišla . Prav rad bi, naj bi mi slavna zbornic a dovolila, da bi tožbo tukaj bral , Prvosednik: Naj se o tem glasuje. Tisti gospodje, ki se n e branijo tega, da bi se brala tožba, naj izvolijo vstati. (To se zgodO. Večžna je. Poslanec Herman (bere) : „Pae ne more nobenemu izobraženem u prebivalcu lepe ,..‘tajerske biti neznano, da se je zgodilo najve č zarad jezika, ker se je od sekovske škofije odtrgal in labudske j škofii pridružil tisti del Š