Naše čitanke. Z Goriškega dohajajo glasovi, ki utemeljujejo potrebo, naj se sestavijo nova berila za naše narodne šole. V kolikor se je doznalo, pregledujejo že nekateri štajerski slovenski učitelji rokopise, name- njene za izdajo novih čitank, ki jih pripravlja dvorni svetnik, deželni šolski nadzornik Končnik. Dasi so n. pr. Schreiner-Hubadove čitanke dobre, imajo vendar svoje pomanjkljivosti, ki jih je treba pri novih izdajah izpopolniti. Schreiner-Hubadove čitanke imajo v sebi veliko bogastvo in prožnost slovenskega jezika, toda to bogastvo je za učenca le tedaj Iahko prebavljivo, če ga poučuje jezikovno dobro podkovan učitelj, ki pozna za en in isti pojem vse sorodne izraze; n. pr. upor = vstaja, buna punt; upornik = vstajnik, vstaš, bunar, puntar; upreti se = vstati, vzbuniti se, puntati se. Zalibog, je bil naš pouk v slovenščini na učiteljiščih često jako pomanjkljiv, da ne poznamo vsi za en in isti pojem vseh sorodnih izrazov, iz česar izvira, da mnogi učitelj nekaterih izrazov sam ne razume, ker manjka koncem čitanke slovarja ali besednjaka, ki bi obsegal vse sorodne izraze v abecednem redu. S tem bi bilo ustreženo tudi učencu, saj bi se jih lahko učil doma, dočim si jih mora sedaj po učiteljevem navodilu posebe napisati v svoj vsakdanji šolski zvezek, obenem bi bilo s tem ustreženo kulturi jugoslovanskih jezikov. Jezikov pouk je najvažnejši prednjetnarodne šole. Bogastvo slovensk. jezika ustvarja narodno zavest in ponos, ter budi ljubezen do materinega jezika. Jako občutna pomanjkljivost vseh naših čitank je, da manjka v njih vsebine, ki bi se z njo učenec obogatel z zavestjo, da je Slovenec. To bo menda glavni vzrok, zakaj se naša mladina tako silno potujčuje. Že v začetnicah bi se morali nahajati kratki stavki; n. pr.: Govorim slovenski jezik. Tudi oče in mati mi govorita slovensko. Sem torej Slovenec (Slovenka). — V višjih razredih bi moralo biti to seveda obširneje razloženo, zakaj sem Slovenec; n. pr.: 1. Ker govorim od rojstva slovenski jezik; 2. Ker so tudi moj oče in mati slovenskega rodu; 3. Ker so mi bili pradedje Slovenci; 4. Ker je moj rojstni kraj na Slovenskem; 5. Ker je tu že od nekdaj bival slovenski narod; 6. Jezikovo zgodovinsko, zemljepisno in posetno narodovo pravo; 7. Dolžnost ostati vedno slovenskega mišljenja. Izdajatelji novih čitank so dolžni se na narodno vzgojo ozirati 1. iz narodnega stališča; 2. iz ozirov na določbe § 71. stalnega šolskega in učnega reda, ki pravi med drugim, da se morajo otroci v šoli vzgajati tudi k ljubezni do prirojene narodnosti; 3. iz ozira na določbe člena XIX. držav. osnovnega zakona z dne 21. XII. leta 1867., ki izrečno pravi, da itna vsak narod nedotakljivo pravico svojo narodnost in svoj jezik čuvatl in go}iti, torej si smemo Slovenci svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti tudi v šolah potdm pouka in nam tega nihče prepovedati ne more in ne sme, ter ne more naučno nunistrstvo, ki je v omenjenem šolskem in učnem redu te določbe izdalo, odreči takim čitankam svojega potrdila. S krivo mislijo, da nam take knjige ne bodo potrjene, terorizujemo svojoslabo razvito narodno zavest ter zadržujemo izvrševanje svoje najvažnejše državljanske osnovne pravice. Velika vrzel nam zija iz sedanjih čitank tudi iz splošnega državljanskega stališča. Državni osnovni zakon z dne 21. XII. 1. 1867., ki bi ga moral poznati vsak državljan, bi se moral v čitankah dobesedno s podpisom vladarjevim in vseh takratnih ministrov ponatisniti. Učiteljstvo razpravljaj zadevo y učiteljskih društvih ter se zavedaj, da izhaja naša moč iz nas samih, in sicer v toliko večji meri, v kolikor več se zavedamo svoje narodno kulturne misije; zato zahtevajmo glasno in odločno, naj ustrezajo prihodnje naše čitanke tej kričeči narodovi potrebi, ker bi bili drugače primorani njihovo uvedbo v svoje šole odklanjati. R. K.