Cerkvene zadeve. K. Pod tcin naslovoiu odprc ,,slov. Gospodar" z novim letom nov predcl v svojcra listu, v ktercga bo deval cerkvene z a d c v e , to jc : vse, kar koli zadcva kat. cerkcv, in jc ob cuirn bralccm vcdeti ali potrebno ali v.saj koristno iii mikavno. In koliko je takili stvari! Cel6 potrcbno je gospodarjem vedeti iu umcti razne državno postave, ki zadevajo cerkev in njcno premoženje ali duliovski stau. Potrebuo jini je vcdeti razue nevaruosti, ki žugajo kat. vero spodkopati v domači družiai, v soli, v srcnji, v državi; pa tudi pomočke, kako tcoi nevaraostim v okora priti iu obraniti sv. vcro. K o r i s t n o in m i k a v u o jiiu je zvedeti poročila iz raznili kat. dežel, kako 8C uaši kat. bratje po drugod s sovražuiki sv. vere vojskujejo, kakošne zgledc sv. gorečnosti iu visoke čeduosti nam dajejo; — iii še vse posebej , kako se godi našcnm sv. Očetu v Rimu. Prav niikavna so tudi poročila iz kat. niisijonov po daljuih krajib svcta, pa tudi v domači škofiji se tu iu tam kaj prigodi, kar služi v posuemo ali svarjenje. — Takc uovicc budijo v bralcih sočntjc do sv. cerkvc in ljnbezcu do sv. vere, povzdigujejo srca iu jaoijo čudovito 111 o ž a t i z n a č a j kcrščanski, kteri sc nikonuir bolj ne spodobi, kakor ravno b i š u i 111 g o s p o d a r j e m. B o p a t a p r c d c 1 t u d i s o d i 1 v ,,s 1 o v. G o s p o d a r j a '?" Cclo iu popoluoma. j 1. ,,SIov. Gospodarja" izdaje katoliško itiskovno društvoiuga rabi s k a t. p o 1. d r u š t v o m vred za svoje glasilo. Kaj se tedaj b(»lj spodobi, kakor da list zagovarja tudi cerkvene zadeve, ktcrc dan denešnji posebne obrambe zalitevajo. Dosihmal smo čutili pomanjkanje tega predela, ker po dosedanji osnovi lista ui bilo mogoče zdatnejse ozirati se na cerkvene zadeve. 2. Naš list je namenjen slovenskim g o s p o d a r,j e ra. Vsak gospodar pa ve, da je živa vera in kerščanka čednost prva in najpoglavitnejša podslomba vscmu gospodarstvu. Le ako je gospodar in vsa doraača družina navzeta sv. vere, in točno po njej živi, gre gospodarstvo srečno od rok, in prebiva v biši veselje in mir. Den denešnji tudi hišni gospodar po svojem poklicu zahaja v razna drnštva, odbore in zbore, kjer se veliko govori o cerkvenib zadevah in verskih vprašaujili. Mora tedaj sam v vseh tch rečeh biti dobro podučen, da sc ve vselej vstopiti na pravo stran in zadeti pravo besedo. 3. Našim liberalcem ta prenaredba se ve da ne bo po volji, kajti oui vsc drugo rajše slišijo io berejo, kakor kaj božjega ali cerkvenega. Veudar na-nje se nam ozirati ni treba, kajti nGospodar" jih ne šteje med svojhni bralci. Komaj je namrec nslov. Gospodar" le nekterib cerkvenih vprašanj se nekoliko dotaknil, so zagnali strašen vriš in krik, kakor da bi bil ogenj v strebi, ter so od ,,Gospodarja" odpadali, kakor vešc, kadar preblizo luči pridejo. Naša bralna družba je zdaj popolnoma očiščeua teb liberalnih mračnjakov, kterib oči nebeškc luči prenašati ne morejo; na nje tedaj se nam ni treba ozirati. Imajoči torej pred očmi poštenc slovenske rojakc, si štcjemo v posebuo dolžnost ter naui bode prcljubo delo, kazati jim mile matere, sv. kat. cerkve, trpljenje, bojeve in častne zmage. Vabimo toraj svoje duhovne brate, naj uam tudi pri obdelovanji tega predcla pridno pomagajo. Za denes pa podamo svojim bralcein le dvc črtici, ki jib posnemamo iz dveh listov, ki smo jih sleduje dni prejeli. Pri uas liberalci redovnikc in redovnice, (mcuilie iu nune) preganjajo; iz Bolgarije pa misijonar poroča, da celo Turki usmiljene sestre tako častijo, da je okoli njih biš celi dcn vse polno Tnrkov, ki pvi sestrah razue pomoči iščejo. Da celo v haicnie, to je v stanovanja turškib žcn smejo boditi usmiljenc sestre, kar je zuamenje naj večega zaupanja, kajti v barem se sicer nc smc bližati Ijudski človek. Enako spoštujejo Turki nieuihc Trapiste in jim vsakoršno prijaznost skazujejo tako, da se Trapisti zanasajo, da jib bodo Tuiki sami branili, ko bi jili utegnili razkoluiki nadlegovati. — Tedaj še Turki iinajo vcč zapopadka o svobodi kakor uaši liberalci, kteiiin sc koža jcži, ko meuilia vidijo ali o DJem govoriti čujejo. Dva mešnika naše škofije, brata Jožcf ia Juri K e š, na Koroškem doma, že blizo 20 let kot misijonarja služita v Ameriki. Te dni uam je pisal č. g. Jožef Reš in poslal tiskani popis, kako da je njegov brat Juri slovesno obhajal srebcrno mešo ali 251etnico meniškega stana. Vsi katoličaui velikanskega mesta Baltimore so bili po koncu. Že predvečer je prišla lepo viedjena velika množica pred samostan z muziko, s slavopetjem, z baklami, in osebua straža deželnega glavarja je dajala častno spremstvo. Mladenči so nosili krasno razsvitljene lampice, na kterib so se lesketali primerni napisi. Drugega due je prišlo mestno starašinstvo čestitat gospodu, in šest belo oblečenih devic je v imenu mesta izrekalo livalo. Potem so deklice v pet živili podobab predstavljale najimenitnejše dogodbe mešuiškega življeuja, in v imeuu srenje podarile gospodu dragocen zlati kelh, šolarice pa prekrasni mešni plašč, v tem ko je bila vsa cerkva s slavoloki oprežena. — Tako spoštnjejo v Ameriki katoliške dubovne — in pri nas v Evropi?