—   155   —
Pomenki v besedah
''župan — županija — nadžupan — nadžupan i j a." *)
v
Po spričevanji ??Casnika" list 44 nek učen gospod na Dunaji dokazuje, kako de na d župani j a za ;,Be-zirkshauptm annsch af tu ne gre in se tudi ne spodobi. Prav je, de se imena, ki se novim rečem dajejo, pretresujejo, de se njihova veljava ali poterdi, ali de se zavolj neveljave druge boljši ponudijo. Zato bi bilo tudi prav, ako bi bil tisti gospod blagovolil, nam kako drugo, bolj primerjeno ime nasvetovati, zakaj brez imena te po vsih slovenskih ustih tekoče oblastnije, kakor je 7,Bezirkshauptmannschaft", vender nismo radi, in ako je ne bomo nikdar po naše imenovati začeli, ne bo tudi nikdar našiga imena imela.
De ni bila beseda „županijaa v sedanjim pomenu Slo vencam do zdaj znana, je res; pa zakaj ni bila znana? Zato ker ni bilo nič taciga, kar bi se bilo tako imenovalo. De je pa zdaj berž v več krajih 7,srenjo4f odrinila, kaže de ni taka grozna ptujka, kakor jo imenovani gospod imenuje, in de ni tako neprimerna, ker nam jo sam dobrovoljno veljati pusti. Njegovo dokazovanje gre sosebno na to, de ako nam tudi ^županijo^ dovoli, iz tega pa nikakor ne sledi, da je potem „Be-zirk" imenovati „na d župan i j a" — in me zato žalostne zmote obdolžuje, ker sim kaj taciga nasvetoval. Zmot koga obdolžiti ni vselej sosebne učenosti treba, pa popraviti jih, to velja, —to iz zmotnjave na luč spelja, pa gospod je le moj zmotnjavski ogork poteptal, nove luči pa nam ni nobene nažgal, in nas je rajši v stari noči pustil. To pa ni nobene posebne hvale vredno, nar manj v zdajnjim času, kjer vsak rodoljuben Slovenec želi, de bi se od vsih nemško kersenih novih reči in naredb po domače zmeniti zamogli.
Jez sim rekel: 55n a d županija"; recite vi gospod! kaj boljiga, in vsi se ga bomo po prijeli, saj tukaj ne gre ne na vašo, ne na mojo veljavo, gre le na bolj primerjeno ime. Samo ime se ne bo nikdar naredilo, ako ga kdo ne nastavi. Od kdaj so bile že „kresije", od kdaj ;,Bezirki"? in „kresija" je v svojim starim pomenu že srečno umerla, 55Bezirki" so se tudi že   v  „Bezirkshauptmannschaft"   prekerstili,   in
*) Treba je, de se zedinimo v tako imenitnih besedah, ki se zdaj vsaki dan velikrat rabijo. De se zedinimo, je pa treba, de se dobro pomenimo, in na ponudbo dane besede od vsih strani p retr esemo. Zdaj je še čas zato, ker, kakor so sedanje postave začasne (provisorisch), tudi ni napčno, če nektere zdej rabljene besede le za začasne vejlajo, dokler niso po večini poterjene. Besedi župan in županija ste se tako naglo sercu in jeziku slovenskiga ljudstva vrinile, de boste težko več veljavnost pri njem zgubile. To je očitno znamnje, de je z besedo »županija« častiti g. Graberski pravo zadel. Nekdanje soseske, občine (srenje) s svojimi »rihtarji« so bile vse kaj druziga od sedanjih s svojimi župani, in kakor cesar vlada cesarstvo, kralj kraljestvo, knez knežijo, vlada — se ve de v primernim pomenu in obsegu — tudi župan s svojimi svetovavci županijo. — Kar pa ime »nadžupan in nadžup an i ja<c i. t. d. vtiče, se nesmemo poprej v pretresovanje utikati, preden niso bravci sami tega celiga sostavka brali.
Vred.
—   156   —
komu je znano , de so se bile kdaj te imena poslovenovati začenjale? Tako znate še dolgo čakati, dokler vam brez vašiga prizadevanja iz semena ;,B e z i r k s h a u p t m a n n-schaft" novo slovensko ime izraste.
Dunajski gospod mi je vse zavedenje odrekel, ki pravi, de ne vem kaj delam, de „Bezirk;, 5?nadžupan ij o" imenujem. Naj mi dovoli saj sanjati od nje, dokler nam sam kaj boljšiga ne poda. — Ustava od 4. sušca zida vso deržavo na svobodne soseske — občine — srenje, ali ako dovolite, na županije, in to zidanje je tako umetno povezano, de se vse oblastnije kakor kamen kamna čversto derže, in de vse skupej vterjene terden deržave stolp iznašajo. Imenuj zdaj te kamne, to je, oblastnije, kakor hočeš, ali vsako po drugačnim imenu, kot starši svoje otroke, ali jim daj vsim eno ime, kot ima neka nemška knežija že 70 do 80 Henrikov, menim de bo zlo vse eno, ako se boš le razvedil, s kom imaš opraviti. — Perva talna versta vladije so županije — Ortsgemeinden, druga imajo biti — ne zamerite, če bi spet koga motil — velike županije Be-zirksgemeinden s svojim predstojnikam vel ki m župa-nam (saj se pravi tudi Grossfiirst, Grossherzog, i.t.d.) Bezirkshau ptm annsehaf t je pa samo zato postavljena, de županije vse: veliko v malih, in male v veliki prav vlada, za nje skerbi in višji vladi za nje odgovarja. Ona je v županije po svojim poklicu tako zapletena, de županije brez nje nobene glave nimajo, in de ona brez njih opravila nima. Večkrat je bilo slišati gospod Bezirkshauptmanne govoriti: ?5de bi bile le županije vstanovljene, brez njih nimamo nobene prave pod-stave (JBasis} i. t. d." Zakaj bi bila tedaj taka zmota to pervo nad županije in za županije vladati postavljeno desiravno politično vladijo B ezi rkshau ptm annsehaf t nadžupanijo imenovati, ki je res als ein iiber die županije bestelltes Amt?
Razloček imenovaniga gospoda, de župan je služabnik obči ne, Bezirkshauptmann je pa cesarsk služabnik , in de zato te imena ne gredo vkup , mi ne gre v glavo. Skoraj bi rekel de tudi gospod zmotnjave dela, ki pravi, de eni smo cesarski, eni pa ne, saj že vsakdo ve, de so vse vladije po vodilih ustave vkrojene, de tedaj vse iz enih tal izvirajo, naj njih predstojnike eden ali drug postavlja. Ločijo se med sabo po svojih opravilih, in po vi^ji ali ni/ji stopnji, v ktero so postavljene; po tem se pa tudi med sabo vežejo.
(Konec sledi.)
—   159   —
Pomenki v besedah
„župan — županija — nadžupan — nadžupan ij a."
(Dalje.)
Gospod iz Dunaja prestavlja, kar nam je znano, n a d ž u-pana Oberge m einde vorsteher. To bi bil komaj, pa ne še za prav moj v e 1 i k i župan; n a d ž u p a n ni po mojim  ne   mali   ne   veliki župan,  je več   kakor   kteri-koli župan, je nad župane postavljen oblastnik, je tedaj to,  kar  pravimo Bezirk shauptmann.    Kaj  bi gospod djal, ki tak bistven razloček med Gemeinde-in Bezirksvorstehung nahaja, ako  bi ministram v glavo padlo, namesto Biirger meister reči: Biirger-Gemeindehaupt mann? kar je tako   lahko  mogoče, kakor že skoraj   za  vsako  reč  rečejo:   Kreis-,   Be-zirks-, Stadt-, Schloss-, Berg- u. s. f. Haupt-raann in kar bi se skoraj bolj pristojalo.  Kako bi mogel potlej Bezirkshauptm ann poleg Gemeiddeha u p t-manna svojo   veljavo   ločiti?   —   Kreishauptmann je tudi vsa druga veljava, kakor Bezirkshaup tmann, in po čem se ločita? po besedah Kreis in Bezirk gotovo ne, zakaj obojno pomeni posvojim etymon „Kreis" in ?5circulus" kakšnokoli  okolico.    Ločijo se tedaj samo po pomenu, ki se jim da, zato imamo letaš drugačne Kreise in Bezirke, kakor   so bili lani in kdo je še rekel, de je to žalostna zmota, in de ti pre-kersevavci ne vedo kaj delajo?
Ime je ime; ono ne daje in ne odjemlje veljave; to stori le pomen, ki se mu daje. Nikar se zato ne bojte, de kmet, kadar bo vedil,komu „nadžupan" pravimo, mu bo nar pred pod noge pogledal, ali res co-kelj ne nosi, kakor se zna primeriti, de jih bo v daljnim cesarstvu kakšen župan nosil. Nadžupan bo za-stran tega poleg župana ravno tako lahko svojo veljavo ohranil, kakor jo vsi Hauptmanni v svojih raznih pomenih za se ohranijo, desiravno so politiški, vojaški, kameralni, družbinski i. t. d.
Pa saj nikomur ne te ne une besede ne vrivam; sim le v razorano polje slovensine zernice vergel, ki se je meni dobro zdelo, naj se že prime ali ne. Ali sim za to ime zmotnjavca zaslužil? Če se hočemo, po ti poti srečevati, kam pridemo! Z lepo se zmenimo, to bi znalo za vse prav biti.
(Konec sledi.)
-   162   -
Pomenki v besedah
?5župan — županija — nadžupan — nad-
ž upanija."
(Konec.)
v
Ze za odpravo je bil zložen ta sostavek, kar v dokladi „Novic" Nr. 36 nove pomislike in vošila v teh rečeh najdem. Najdem pa berž, de g. razlagovavca ne omečeta samo, ampak tudi po svoji misli boljši svetovata, in zato se mi zdi, de se bomo v kratkih besedah pogodili. Ta dva gospoda pravita, de samo iz župani je izpeljevavne besede so ju od te jima že na ustih ležeče besede ostrašile. Škoda! saj ako so imena tudi nekaj daljši, tako nevkretne vender niso kakor nemške. Meni bolj dopade županijan kot župljan, ker bi vender kdo mislil, de je župljan samo iz Zupelj doma. Dovolite, de vam te ime'na po svojim izpeljem.
Zupan Burgermeister, županov dem B. geho-rig, ž u p a n s k einem B. gehorig, županstvo die Wiirde eines B., županijsk der županija angehorig, župa-nijan ali ž up a ni j ee Gemeinde-Biirger, županij-stvo Gemeinde-Wesen, županijanstvo G. Biirger-recht, medžupanijsk G. Angehoriger, medžupa-nijstvo G. Angehorigkeit.
Kar zadeva Gemeinde rathe, nisim se bil tudi jez razločil ne za podžupane, in ne za županske svetovavce, in vam rad poterdim, de se naj vzame eno ali drugo.
Od nadžupanije sim zgoraj pove'daI, de jo jez ne med- ampak nad županije stavim, zato tudi ne med ljudske, ampak za pervo nad ali čez županije od cesarske vlade postavljeno predstojništvo štejem. Z nemškimi imeni Hauptmann sim tudi dokazal, de se županija in nad županija brez vse zmote lahko obderži.
Bezirksgemeinde je tudi mene skerbela, in mislim, de bi bilo nar bolj prav je veliko župan i j o imenovati, ker je zapopadek več županij , in je vsih teh županij velika županija (ne nad županija).
Kreisgemeinde naj bi bila potlej deželna županija (Landeshauptmannschaft). To ne de nič, če jih je v kaki kronovini tudi več, kakor postavim na Češkim, saj je tudi skoraj v vsaki deželi več Landge-richtov. Deželni župan — Kreisobmann — bi bil potem verh velikih in malih županov in pa pod deželnim nadžupanam Kreisprasidenten; Statthalter je pakronovinski poglavar.
Če Kreisgemeinde deželno županijo imenujemo, bomo tudi tistim vstregli, ki pravijo, de Hor-vatje pod njo kaj druziga razumejo ;,Gespannschaft gleich Kreis im jetzigen einheitlichen Oesterreich."
Kanton vpeljevati meni nikakor ne dopade, ker ga razun Gorenskiga težko kje drugej v tem pomenu poznajo. Na Notranjskim pravijo Eck- in Randsteinu „kantona, postavim, na kanton sim zadel," — Kakor nadmožak ali verhovnik, tako je tudi okrog in okrožno tako splošno, de bi se ga jez prav rad ognil; ravno tako presplošno je ime poglavarstvo, če ga bomo pred vsako vradijo vtikali. Saj bi bilo prav, de bi si kaj svojiga naredili, in ne zmiraj prestavljali! — To je moj svet! In tudi jez s prestavljavcama za slovenšine voljo prosim: Po-svetvajmo se, in ne delaj se vsaki za slovenskiga sultana, po kteriga žvižganju bi vsi drugi plesati mogli.    Nikar ne dokazujmo, de nad Slovani res preklet-
—   163   —
stvo svojoglavne nesloge čuje, ki jim ni dalo nikdar h kaki veljavi in samostalnosti priti. — Kmalo bo trideset let, de sini Slovenijo za svojo častito mater djan-eko čislati začel, in naj pred sim spoznal, de jo je nemškutija od vsih strani tlačila, in de si zato ni opo-magati mogla; potlej so jo pa začeli njeni lastni sinovi — menim de od same radosti — vsakojako prečesa-vati, frizirati, preoblikvati in jo na vse strani žokati, de so jo vso zmeršili, de bi človek dandanašnji kmalo ne vedii, kaksina je. Pomislimo na ;,unitis" — pa ne „oppositis" viribus.                                 Graberski.