Za poduk in kratek čas. Stirnajst dni širom sveta. (Dalje.) Ko se Dunaja navelicava, podava se v soboto po obedu na kolodvor, da jo pobriševa više na sever. Voz je bil natlačen samih dolgočasnih ljudi. Nekateri so bili menda preimenitai, da bi z nama govorili, nekaterim pa menda tudi ni prava beseda prišla na jezik, da bi jim ga oživila. Meni nasproti je sedel nek bogat stric in njegova bratrična, mlada, zala in vesela deklica. Stric jej je celi pot polagal in vedno je morala jesti, bodisi meso ali kruh, ali potice, ali sladčice in dasiravno je že komaj dihala, prašal jo je stric še zmiraj, ali je še lačna. Blagor deklici, ako je tudi njena duša tako bogato oskrbljena. Kraj mene ste sedeli dve zakonski polovici. On je tetnno gledal in lice njegovo je bilo resno, kakor sploh človeka, katerega tere sto skrbi. Ko je pa njegova žena ob južinab začela nekaj odmotavati iu je pečeno kokoš odmotala, začele so njegove oei bolj svetiti, in dokler je ona kuretino rezala, vadil se je on že po malem požirati. Govorila nista ničesar, a jedla sta jako vzajemno. Dolenjo Avstrijansko unkraj Dunaja je jako pust kraj, dolgočasna ravnina; tu in tam je kaka luža ali mlaka, okoli katere goske svoje perilo sušijo, s kljunom 6edijo in potem z glavo likajo. Marsikateri gosak je radovedno vzdignil glavo ter se zadrl nad nami: ,,Kam le?" nV zlato Prago" — mu je odgovoril moj gospod tovariš. Gosak je potem pretegnil svoj vrat, je porinil svoj kljun med goske in jim naznanil, da se peljamo v Prago. Za to novico so mu goske, kakor se spodobi, enoglasno zahvalo zaregetale. Sred večerke smo že bili na Moravski meji in tedaj na slovanskem svetu. Unkraj Preglave me je veselilo, da je šel za plugom pravcati bregušar, kakor na Murskem polju, samo da so njegove breguše za pedenj daljše, kakor naše. Na Moravskem je napeti svet, dasiravna Razne stvari. (Cesarjev dar.) Svitli cesar je za šolo pri 8v. Petru v Savinjski dolini določil 300 fl. iz lastnega premoženja ter se bode šola vsled tega raztegnila na 2 razreda. (Duhovne vaje.) Na Gornji Polskavi imeli so uni teden sv. misijon in v nedeljo slovesen sklep. Tudi Nj. ekscelencija mil. knezoskof so bili pri sklepni pobožnosti. (Dež. zbor.) Dnes v četrtek, dne 24. nov., snide se v Gradcu dež. zbor štajarske dežele. Žal, da tokrat ne bodo ysi slov. poslanci v njem. Bl. g. dr. Ferd. Dominkuš, s prva poslanec kmečke skupine v Mariborskem okraju, pozneje pa enake skupine v Celjskem okraju, je odložil svoje poslaništvo. Blagi gospod je storil veliko za slov. Ijudstvo, rad bi bil pa še več storil a ni se dalo. On vzame sedaj sicer slovo od poslanstva, gotovo pa ne od slov. Ijudstva ali tudi to mu slej, kakor prej ohraui hvaležno srce. (Imenovanje.) Dež. odbor štajarski je imenoval g. Fr. Matijašiča za potovalnega učitelja v sadjarstvu. (Odliko vanj e.) G. Ant. Bezenšek, doma v Konjicah, biva v Bolgariji ter ga je knez Ferdinand povzdignil v profesorja prve vrste na realni gimnaziji v Plovdivu. (Občni zbor.) Posojilnica v Celju vabi svoje zadružnike k izvanrednemu občnemu zboru na nedeljo dne 4. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v Celjski citalnici. Na dnevnem redu je nadopolnitev načelništva in sprememba pravil. (Slovenski jezik pri sodnijab.) Sodnije morajo slov. vloge ne samo sprejemati, nego tudi v slov. jeziku reševati. Sodnija v Konjicah rešila je neko slov. prošnjo posojiln;ce v Celju v nemškem jeziku. Žoper to se je slednja pritožila pri pravosodnem ministerstvu. katero je Konjiško sodnijo koj pozvalo, da se ima opravičiti, zakaj je tako ravnala, ter ji je potem grajo izreklo, rekoč, da je minister z obžalovanjem opazil, da je sodnija nepostavno postopala, ter da pričakuje, da se bode sodnija v bodoče strogo po obstoječih postavah in naredbah ravnala, t. j. slovenske vloge slovens k i r e š e v a 1 a. (,,Ž 1 a h t n a rozga Slov. Gori c".) Tako je ime drobni knjižici v veliki 8°, ki je ravnokar izšla v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Spisal jo je vlč. gospod dr. Ivan Križanič, stolni korar v Mariboru, Slovencem za novo leto. V okvirju male povesti, življenju ubogega slov. dekleta, položil je g. pisatelj veliko lepih naukov za mlade in stare Slovence. Clovek bi jih sicer v debelih knjigah ne našel toliko. Cena lične knjižice je 20 kr. (Šulverein.) Kakor so v Mariboru sklenili, tako so tudi pri sv. Lenartu v slov. gor. stvar dognali ter obstoji ondi poslej podružnica nemškega šulvereina. Sedaj bode pač pšenica tamošnjim nemčurjem cvela — tudi po zimi. G. Mravlagg, načelnik te podružnice, ima pa za to še vendar na prodaj usnje tudi za slov. kupca. (Za dijaško kuhinjo) darovala sta: mil. g. Ogradi kanonik in ravnatelj v bogoslovju 5 fl, stava v Slivnici 1 fl. Bog plati! (Sejem.) Na Martinje je na večih krajih živinsk sejem, toda, kakor slišimo, letos ni bilo skorej nikjer na njem žive kupčije, Krivo je pač to, da so spravili doslej še le malo vina v  denar.  (Nesreča.) Pri črni na Koroškem je bila  Mislinja sila narastla ter je vzela več dreves,  ki so ležala ob njej, seboj. Nekateri fantje so jih hoteli rešiti.^toda sedaj je še nje voda potegnila seboj. Zendar, ki je bil vpričo, skočil je za njimi v vodo, da bi jih rešil, toda našel je z mladenči vred le moker grob v valovib, (,,Angelj ček".) Tega dela je izšel sedaj že tretji zvezček, tokrat v posebni lepi obliki na čast sv. Očetu v Rimu. Cena mu je jako nizka, samo 12 kr. ter se dobi v ,,kat. bukvarni" v Ljubljani. (Koroška pesmarica.) Gosp. Rožan v v Trstu, via della Madonna del mare 15, izda v kratkem ,,Pesmarico za Koroške Slovence". Pesmi bode v njej kacih 200 strani ter razlaga izdatelj nekatere besede, drugod manj znane, v slovarju. Cena pesmarici je 35 kr., s pošto pa 40 kr. Ker se natisne le toliko iztisov, kolikor se oglasi narocnikov, zato prosi izdatelj za pravočasna naročila. (Uravnava Savinje. Ze več let uravnava se struga Savinje, deloma vrši se ona na stroške dežele, deloma pa na stroške občin. Načelnik letošnji komisiji, ki ima to delo v rokah, je znani hammer-amboss, g. dr. Jos. Schmiderer. Ne vemo, kaj je dež. odbor napeljalo na to, da je tega moža postavil komisiji na čelo, mož nima niti vednosti za to niti uživa kako zaupanje pri slov. ljudstvu. (U m o r.) V Turškem vrhu blizu ZavrSa našli so pred nekaterimi dnevi pri lastnem vinogradu gospo Griin iz Gradca pred hišo mrtvo. Gospa je čakala kupcev za novo vino, a dočakala je strašno smrt. Nekdo jo je ustrelil. V prsih je imela 27 zrn svinca. Sumničenje kaže na dva domača viničarja, katera sta že pod železom. Eden teh je mutast.