TRST, nedelja 8. januarja 1956 Leto XII. - Št. 7 (3245) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638. 93-808, 37*338 JJtR?™IllSTV°= UL- MONTECCHI it. *, II. nad. — TELEFON 93-898 IN 94-63« — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 29 — Tel višin. » »n Podruž, GORICA: Ul. S. Pellico l-Il.. Tel. 33-62 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm nl 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, celoletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst U-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 2 - 375 - Izdala Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst Vlada še vedno ni sklepala Zorl 11 predložil _ _________________________. r... j poverilnice Heussu o usodi zakona o pooblastilu Nova vladna seja bo v ponedeljek popoldne, tik pred potekom roka pooblastila - Nova možnost: razpravljanje o plačah po sprejemu ostalih ukrepov? - Šolska fronta pri Segniju - Fanfani proti vsakršnim ».odprtjem" btI? n»šega dopisnika) ^ ~ Predsednik vlade egm se je danes predpoldne nu v Rim. Dobro uro kasneje se je na Viminalu zače-napovedana vladna seja, ki pa ni prinesla ničesar novega položaju v zvezi z zako-n 5 Pooblastilu. ..rao.n° poročilo o vladni našteva vrsto razn.h in ukrepov manjše važnosti m 2 najrazličnejših P ;l oclJ’ ki jih je vlada odo-’ P°ve samo, da je «mmi-nl?, ??nella poročal o sta-,a Parlamentarne po-v ‘Ovalne komisije za izved-zakona o pooblastilu):. Minister Gonella pa je kas-^pvinarjem še posebej P daril da vlada ni odobrita nobenega ukrepa v okviru zakona o pooblastilu. Ze zju-aj so se namreč razširili g asovi da bo vlada ne glede a mnenje parlamentarne komisije odobrila svoj načrt Pravilnika o pravnem polo-“rzavnih uslužbencev. ’ P° vladni seji je bilo še tsati da je vlada pravzaprav sklenila, da bo obveljalo njeno besedilo. Ta,ko je danes, tri dni pred Potekom veljavnosti parlamentarnega pooblastila vladi, Položaj še vedno povsem ne- jasen. Parlamentarna komisija, ki je tudi danes s polno paro nadaljevala diskusijo, ne da bi se pri tem kaj prida približala koncu, tudi ni storila ničesar, kar bi vneslo v položaj kaj več jasnosti. Najbolj zagonetno pa je stališče vlade, ki se dela, kot da je časa še na pretek in kot da je položaj sploh povsem normalen. Zaradi vsega tega se je danes utrdilo mnenje, da namerava vlada nazadnje le pristati na podaljšanje roka. ki ga zahtevajo demokristjanski in socialdemokratski sindikalisti in ki mu tudi levica ni več povsem nenaklonjena. Za podaljšanje se zavzema tudi del ministrov na čelu z Gonello, ki je že pred časom povzročil precejšnje razburjenje, ko je na svojo roko iz; ročil agenciji Ansa poluradni komentar, iz katerega se ;e zdelo, da se vlada nenadoma zavzema za podaljšanje roka. o katerem še dan poprej r.i hotela ničesar slišati. Segni je tudi po tej Gonellovl potezi Vztrajal pri svojem, da roka ni mogoče podaljšati. Zdaj pa ima vlada res samo še tri dni časa, da izda pooblaščene odloke — ali pa ji pooblastilo zapade in vsa zadeva bi se Vojaški ukrepi v Čilu proti napovedani stavki V prestolnico so prišla močna ojačenja - Aretiranih je bilo 123 ljudi - Konec stavke v rudnikih bakra SANTIAGO, 7. — Kljub obsednemu stanju, ki ga je proglasila vlada, je osrednja organizacija čilskih delavcev poudarila, da namerava v nede- ljo opolnoči začeti protestno stavko proti vladnemu programu. ki določa blokado a’d in een. rudnikih bakra «E1 Te- čal * pa se ie stavka kon" n a iri delavci so se vrnili viv, del°- Danes ni bilo no-n aretacij. Kakor rečeno, i ?stane v veljavi napoved spiosne stavke za jutri opol-"<*».. Vlada je s tem v zvezi J?,ele.l.a vrsto ukrepov. V Vrlini Santiago so danes Ji ‘raj prišla vojaška ojače-na, m. opoldne je bilo v tej p r ‘a j mi okoli 25.000 mož. da v Santiagu je izjavil, Pe vlada sprejela te ukre- ‘ ’ ker »napovedana stavka TVj , r®v°lucionaren značaja dal je. da bo vsakdo ki ran P02'vaI na stavko, areti- s3alcor javljajo, je bilo do zahV aretiranih 123 ljudi na stv notranjega ministr- ic.,.8' .Med aretiranimi so ne-sindikalni voditelji, a!natelj lista «E1 Siglo». pod-in at®lj. lista «Ultima Hora» ur s°cialistični voditelj Oscar aiss. Predsednik poslanske je°h”ilce- Pa ie sporočil, da i- bivši finančni minister ge Prat interniran. Ljubljana, 7. — Predsednic skupščine Slove- dan 118 Marinko je sprejel ra *S <^ane konzularnega zboji.,...2 Zagreba pod vodstvom na Danskega konzula Giusep-1 i„Ki glcJa, ki so prišli v lubljano, da bi mu čestitali “ novo leto. Miha Marinko v g°ste zadržal na kosilu. niWZUl* in konzularni zastop-kr. d Avstrije, Francije, Veli-lij .ltanije, ZDA, Švice, lta- Briti ________ so' ?n Zahodne Nemčije, ki šta Sln°či prisostvovali pred-linm. “Bigarove svatbe« v obioi Operi so danes kr« i,—a tu<*‘ predsednika o-MarUSga ljudskega odbora dr. redno8 Dermastjo in pred-vem lzYršnega sveta Slo- Je Borisa Kraigherja. Nixon v R'u Kubsčkovem prevzemu li.^ASHlNGTON, 7. — Izvo-scelin^rSdsednik Brazilije Ju-nes 0 Kubiček je govoril da. am« p-r,e>- Dodal je. da bo > nje obsedno stanje v krat- *etn Ukinier,,, _____ imajo velik odmev v svetu, zlasti glede borbe za enotnost afriške in azijske celine proti kolonializmu, za mirno mednarodno sodelovanje in proti vključevanju v bloke. »Razume se, je poudaril Tito, da to ne zadeva samo azijskih in afriških narodov, temveč tudi vse ostale narode v svetu, kajti brez svobode danes še nesvobodnih narodov ne moremo biti gotovi o trajnosti miru. Jugoslavija zastopa stališče, da ima vsak narod pravico, da sam s seboj upravlja. O tem in o drugih vprašanjih, zla- «Prepričal sem se, je dodal ..i ■ J in kj uiugin v}žiahai njeno. Na posebno sti kar se tiče miru maršal Tito, da egiptovsko ljudstvo stvarno želi mir, ker se zaveda, da mu je potre-ben«. Pri vprašanju o bagdadskem paktu je maršal Tito izjavil, da po njegovem mnenju ta pakt ne služi interesom narodov in držav v tem delu sveta, ker jih ločuje. Izrazil je mišljenje, da ta pakt ni noben obrambni zid proti komur koli. V zvezi s proglasitvijo sudanske neodvisnosti je predsednik republike poudaril, da stvo, da so njuni razgovori pokazali enakost pogledov o glavnih vprašanjih mednarodnega sodelovanja. Radio Kairo pa je v svo- ! področju za celokupno ureditev položaja na Srednjem vzhodu. Dopisnik moskovske »Pravde« iz Londona posveča konferenci britanskih diplomatov na Srednjem vzhodu komentar, v katerem med drugim izjavlja, da »kakor je bila v zahodni Evropi taktika ameriških voditeljev skleniti severnoatlantski pakt s pomočjo Marshallovega načrta, tako težijo na Srednjem vzhodu angleško-ameriški ustvar-, , ., _ i jalci napadalnih vojaških blo- jem komentarju poudaril, da koy z nQVO varianto Marshalle bil obisk maršala Tita od- ; lovega načrta po razširitvi locen^ korak v politiki, ki se , bagdadskega pakta». Komen- V zn* npfeilelo novo pom vodikove bombe WASHlNGTON, 7. — V ameriških kongresnih krogih sodijo, da se pripravlja nova velika serija ameriških poskusnih nuklearnih eksplozij in da bo med drugim presku-šena doslej najmočnejša ameriška vodikova bomba. Poskusi naj bi bili na področju Eniwetoka, da pa bi lahko čimhitreje napredovali. se zdi, da bodo uporabili tudi vrsto drugih bližnjih otočkov. Najmočnejša dosedanja a-meriška nuklearna eksplozija je bila 1. marca 1954; imela je moč med 15 in 17 megatonami trinitrotoluola. Zdaj napovedujejo, da bo nova ameriška bomba, ki bo eksplodirala na Eniwetoku, še mnogo močnejša in da bo šlo za »najmočnejšo eksplozijo, kar jih je kdajkoli povzročil člokev«. Povedati vedo, da bosta pre-skušeni dve vodikovi bombi, od katerih bo ena vržena z letala. Bombe, ki so jih doslej preskusili, so bile prevelike, da bi jih lahko prevezali z letalom, toda kasneje se je ameriškim znanstvenikom posrečilo znatno zmanjšati obseg bombe, tako da jo lahko nosi vsako letalo, ki ;e sposobno prenašati normalne atomske bombe. Poleg tega govorijo, da se je ameriškim znanstvenikom posrečila iznajdba, po kateri ni več potrebna navadna a-tomska bomba kot detonator vodikove bombe. Doslej je bila potrebna atomska bomba kot vir ogromne temperature (več milijonov stopinj) brez katere m prišlo do vodikove reakcije. je začela z revolucijo. Skupno poročilo o razgovorih, poudarja radio Kairo, je točen izraz skupnih pogledov obeh držav, zbližanje obeh narodov je nov korak na poti k miru. Politika Jugoslavije. Egipta in Indije, poudarja radio Kairo, ni nevtralistična, temveč pozitivna, aktivna in konstruktiven element, ki teži k široki kolektivni varnosti in razširitvi področja miru v svetu. Eskadra predsednika Tita je tator izjavlja dalje, da se lahko domneva, da so na Ion Inkvizicija proti novinarjem v ZDA VVASH1NGTON, 7. — V posebni izjavi tisku je demokratični senator James Eastiand. predsednik senatne podkomi- sporočil? dna°tr3isijVaarnz°b1' vzhodu proučevali nove politične in gospodarske ukrepe za razširitev področja tega pakta. Dalje pravi komentator, da Velika Britanija in ZDA skušajo spremeniti Srednji vzhod v vojaško oporišče in nadaljevati gospodarsko izkoriščanje tega področja, ter zaključuje, da se «svoboda in neodvisnost, ki so si ju narodi tega področja pribori- Jugoslavija pozdravlja neod-: daj ne vpliva na kurz in hi-visnost Sudana in da se je j trost plovbe, na poti v domovino danes li s težko borbo, ne moreta zvečer plula mimo grškega j kupiti z denarjem«, otoka Gaudo okrog 350 mor- ‘ skih milj od Aleksandrije. Lahno razgibano morje za se- Promet reške luke REKA. 7. — Promet reškega pristanišča je lani presegel ra potrebne elemente za klicanje novih prič. ki naj bi izpovedale o »komunističnih infiltracijah« v ameriškem tisku, televiziji in radiu. V skupni izjavi pa pravita senatorja Eastiand in Jen-ner, da sta med zaslišanji v podkomisiji «razkrila pomemben napor komunistič ,e partije, da bi prodrla v nojvečja glasila ameriškega tiska«. Izjava pravi, da se je podkomisija »poskušala izogniti vsake, mu koraku, ki bi ga lahko razlagali kot izvajanje priti ska na ameriški tisa«, da pa ima komisija odgovornost, »da se ne odvrne od odkrivanja delavnosti subverzivni! elementov«. Podkomisija je končala danes prvo serijo javnih razprav in v tem času zaslišala večje število newyorških no-narjev. Nekateri med njimi so priznali, da so bili nekoč člani KP, večinoma pred 20 leti ali še prej, drugi pa niso hoteli odgovoriti in poudarili, da je izpraševanje nasprotno svobodi tiska in mnenja. Senator Eastiand pa teh ugovorov ni upošteval, tem-vee je grozil, da bo vse, ki ne bi hoteli odgovarjati, obtožil žalitve kongresa. V zadnjih dveh dneh sta bila dva nevvj orška novinarja odpuščena, ker nista hotela odgovarjati na nekatera vprašanja. Prvi je bil William Priče, urednik «New York Daily News», danes pa je bil na vrsti Daniel Mahoney, u-rednik lista «New York Daily Mirror«. Na današnji razpravi je u-rednik univerzitetne rubrike «New York Timesa« Benjamin Fine priznal da je »zagrešil tragično napako«, ko se je za eno leto vpisal v KP, ko je bil leta 1935 študent na kolumbijski univerzi. PNOM PENH, 7. — Kambo-ška vlada, ki ji predseduje Un Ceangsun, je odstopila, ker je več tisoč ljudi podpisalo resolucijo, katero so poslali narodni skupščini in s katero zahtevajo, naj se No-rodom Sihanuk vrne na oblast. Sihanuk je po tritedenskem počitku v Franciji sprejel ponudbo, da se vrne na oblast. Danes je odpotoval iz Francije. MANILA. 7. — V krogih blizu zunanjega ministrstva izjavljajo. da bi želja Sovjetske zveze, da se udeleži druge afriško-azijske konference, ki bo junija v Kairu, lahko pripravila Filipine, da ne pošljejo svoje delegacije na to konferenco. O tem se bosta te dni posvetovala predsednik Magsaj-saj in podpredsednik Carlos Garcia, ki vodi posle zunanjega ministra. začela v trenutku, ko bo Fau-re podal ostavko svoje vlade. Opazovalci zatrjujejo, da je KPF prav zaradi važnosti, ki jih bodo imeli sklepi socialističnega kongresa, v zadnjih dneh usmerila glavno pozornost tej stranki skušajoč dokazati nujnost ljudske fronte. Pri tem poudarjajo voditelji KPF, da to nujnost dokazuje tudi dejstvo, da se glede glavnega trenutnega vprašanja, t. j. glede Alžira, strinjajo komunisti, socialisti in tudi Mendes-Franceovi radikali. Današnji listi dajejo velik poudarek predlogom^. KPF republikanski fronti m stališču, ki so ga voditelji te fronte zavzeli bodisi do teh predlogov kakor tudi do Faurovih predlogov. »Figaro« pravi, da Molletovo in Mendes-Franceo-vo stališče do Faurovih predlogov »nasprotuje logiki«. Faurovo glasilo «Aurore» pa pravi, da »republikanska fronta obstaja samo, v kolikor ob-stajajo socialisti«. «če bo ta fronta sestavila novo vlado, pravi list, bo od začetka šlo vse dobro, ker bodo komunisti glasovali za vlado, dokler bo vodila vodo na njihov mlin.« Levičarski «Combat» pripominja, da se republikanska fronta, ki je v manjšini, ne bo mogla vzdržati na vladi, če ne bo uravnovesila svoje politike in zbirala okrog svoje dinamične akcije zdaj ene zdaj druge zaveznike. Tudi ta list je mnenja, da bo v prvi fazi šlo dobro, ker KPF nudi za sedanja aktualna važna vprašanja svojo podporo. Vprašanje pa bo nastalo pozneje, ko bo govora o Evropi «Franc Tireur« je mnenja, da imata Mollet in Mendes-France eno samo izbiro: »vladati s komunističnimi glasovi in na ta način dejansko ustvariti ljudsko fronto, ali pa vladati z glasovi sredine, čeprav z odklonitvijo njene udeležbe v vladi.« , Socialistično glasilo «Popu-laire« ja poudarja: «Naj se ne pričakujejo brezkončpa pogajanja, kompromisi, ki bi por. pretvezo, naj bi se vlada, ki naj bi uresničila program republikanske fronte naslonila na čim širšo večino, začeli jemati programu njegov bistveni del.« Medtem ko se «Express:> omejuje na poudarjanje »komunistične ofenzive ,za ljudsko fronto«, izjavlja progresivni »Liberation«, da, «če ni bilo toliko glasov na levo, je to zaradi tega, ker se ve, da so se socialisti in komunist: obvezali za konec sovražnosti v Alžiru. Ce je Mendes-Fran-ce dosegel kak uspeh, je to zaradi tega ker ima v svoje dobro piemirje v Indokini in ker je obljubil, da bo izvedel enako akcijo v Alžiru.« Omeniti je treba se pojasnilo, ki ga je objavilo tajništvo KPF v zvezi z izjavami Marcela Cachina vzhodnonemškemu listu «Neues Deutschland«. in sicer, da bi bili francoski komunisti pripravljeni glasovati za republikance Mendes-Francea. Izjava tajništva KPF poudarja, da to mnenje ne tolmači točno uradne politike stranke. Cachin sam objavlja danes novo izjavo v omenjenem listu, v kateri pravi, da je prišlo do napake pri prevajanju njegovih izjav, in da je zaradi tega bila politika KPF netočno obrazložena. Cachin dodaja, da je politika stranke opredeljena v prejšnjih resolucijah in v izjavah glavnega tajnika Thoreza, t. j. da so komunisti vedno pripravljeni združiti se s socialisti in drugimi strankami, «da skupno vodijo politiko v skladu z ljudsko voljo in v interesu države«. Kar se tiče Poujadovega gibanja, ponavlja danes «Ex-press« zahtevo za razveljavitev mandatov njegovih poslancev. To stališče pa zavzema danes tudi glasilo KPF «Humanite», ki pravi, da se bo s Poujadom, «čigar uspehu ploskajo vsi višijski ljudje in antisemiti, zgodilo isto, kar se je zgodilo polkovniku De La Rocque: ljudska fronta bo tista, ki ga bo razpršila. «Poujade, pravi dalje list, se strinja z vojno proti kolonialnim narodom, strinja se s pošiljanjem novih mladih vojakov v Alžir, nikoli ni zanikal, da je kolonialist, povezan s kolonialisti in reakcionarji vrste «Presence Francai-se», katerim je dal mesta v stoplcih svojega lista. Pouja-de se strinja s protidelavsko politiko, ki jo vodijo Pinav, Faure in Bourges-Manoury.» Atomska energija v Franciji PARIZ, 7. — Danes predpoldne je v Marcoulu v Južni Franciji, kjer gradijo prvo večjo atomsko elektrarno na francoskem ozemlju, začela delovati prva uranova kopa. Ogromna grafitna posoda, ki tehta 1200 ton. je skoraj do vrha napolnjena z uranovimi palicami — potrebno jih je 2700, vsaka pa tehta 37 Kg. Kopa, katere energija znaša 40.000 kW, bo julija začela dajati potrebno energijo za poskusno 5000-kilovatno elektrarno, obenem pa bo proizvajala 15 kg plutonija letno. Doslej sta v Franciji obstajali samo dve uranovi kopi Prva, v Chatillonu, dela od leta 1948, njena moč pa znaša samo loo kW, druga v Saclayu pa daje 2000 kW, dela pa od leta 1952 V Mar-coulu_ bodo v kratkem zgradili še dve podobni uranovi kopi, s katerima se bo francoska produkcija plutonija dvignila na 100 kg letno. Menderesove izjave obalkanskemzavezništvu ATENE. 7. — Atenski list «Vima» pa objavlja danes intervju turškega ministrskega predsednika Menderesa, v ka_ terem govori o grško-turških odnosih. Na vprašanje: «Ali turška vlada verjame v nujnost balkanskega zavezništva in grško-turškega prijateljstva?)), odgovarja Menderes, da vsi vedo, da je turška vla. da aktivno sodelovala pri u-resnicenju balkanskega zavezništva in da bo napravila vse mogoče napore, da se ohrani in razvije to zavezništvo ter grško-turško prijatelstvo. Zatem je Menderes obžaloval. da je prišlo do napetosti v odnosih med Grčijo in Turčijo, in je poudaril nujnost, da prenehajo pojavi neprija-teljstva. Osem mrtvih pri letalski nesreči NEAPELJ. 7. —• Danes zjutraj je neko italijansko letalo na reakcijski pogon treščilo na majhno kmečko hišo v bližini Pompei in se vnelo. Požar je malo dvonadstropno hiso skoraj v celoti uničil. Pri nesreči je zgubilo življenje 8 oseb, in pa jih je bilo ranjenih. Med mrtvimi so povečini otroci, ki so se igrali pred hišo, ali pa ki so bili v hiši. Eden pripravlja nov udarec sociolnim pridobitvam ljudstva? S še bolj desničarsko politiko svoje vlade naj bi okrepil svoj osebni položaj, ki se je zelo omajal zaradi resne gospodarske krize LONDON, 7. — Predstavnik vega razvrednotenja britanskega ministrskega predsednika Edena je nocoj izjavil, da je »brez vsake podlage« vest, ki jo je objavil list «The Poeple«, da namerava Eden »čez nekaj mesecev« odstopiti in da bo predsedstvo vlade prevzel Richard Butler. Medtem pa se zatrjuje, da namerava Eden uvesti drakonske ukrepe, da zajezi gospodarsko krizo v državi. Mnenja je namreč, da je prav ta kriza glavni vzrok kritike in nezadovoljstva proti njemu. Eden teh ukrepov pa bi utegnil biti tudi uničenje «Welfare State«, to je odprava socialnih ugodnosti, ki so jih uvedli laburisti med svojim vladanjem. List «Yorkshire Post« objavlja danes dolg uvodnik, glede katerega sodijo, da je bil napisan po Edenovem navodilu. List dopušča možnost neodiočnosti in napak v vladni politiki, poudarja pa. da je treba glavni vzrok protivladnega ognja iskati v kritičnem gospodarskem položaju, v stalnem naraščanju cen ir. življenjskih stroškov in v bojazni, da vlada ne napravi dovolj proti inflaciji, ki bi s časom utegnila privesti do no. šterlinga. »Kakšne ukrepe lahko Eden sprejme?«, se sprašuje list »Lahko bi zvišal davek na dohodive, kljub nepriljubljenosti tega ukrepa Toda bati se je, da bi s tem ne bila prizadeta privatna potrošnja, pač pa oni del, ki je določen za investicijo. Lahko bi znova zvišal eskomptno mero, toda to bi zmanjšalo poslovni ciklus, povzročilo bi brezposelnost in bi nagnilo industrijsko ravnotežje v korist podjetnikov. Eden, nadaljuje list, nasprotuje tej drugi poti, dokler ne bo prepričan, da povzročitev 400.000 brezposelnih danes lahko prepreči, da bi v bližnji bodočnosti število brezposelnih narastlo na 2 milijona.« «So drugi ukrepi, ki bi se lahko sprejeli, pravi list. Prvi je v industrijskem posredovanju, ki ga je Eden že začel z razgovori s podjetniki in sindikalnimi voditelji. Drugi in važnejši ukrep pa je v drakonski reformi proračunskih izdatkov« «Morda, zaključuje list, postaja sprememba proračunske politike sedaj ‘ potrebna; zade* ti pa mora ob dve življenjsko važni postavki; obramba in gospodarske krize funta «Welfare State«. Razvoj vodikove bombe morda pomeni, da je treba sedaj znova proučiti celotno podlago obrambe? «Welfare State« se začenja kazati nekoristnega; ali naj se rajši odločimo za ameriški sistem in nekoliko zmanjšamo obseg «Welfare State« ter omogočimo vsakomur, da postavi temelje svoje bodoče blaginje in varnosti?« «To so važna vprašanja, glede katerih se ni mogoče odločiti v naglici. In Edenova odgovornost se bo začela šele tedaj, ko bo izbrana pot.« Tako se zaključuje članek, glede katerega se, kakor rečeno. domneva, da je zanj dal pobudo Eden sam. Ker so bili nekateri ukrepi za omejitev izdatkov glede obrambe >e sprejeti, je pričakovati, da Po prihodnji udarec vlade usmerjen proti organizaciji socialne varnosti, ki so jo uvedli laburisti in glede katere so se konservativci obvezali, da jo bodo spoštovali. Kakor se vidi, je Eden mnenja, da je za okrepitev njegovega osebnega položaja potrebno usmeriti vlado bolj na desno in opustiti doktrino novega konservati-vizma ali tako imenovanega socialnega konservativizma. SFOMI\»R| 1>.\KVI Na današnji dan je leta 1878 umrl veliki ruski pesnik N A. Nekrasov, Roje« je bil leta 1821. H Danses, NEDELJA 8. januarja Severin, op., Bogoljub Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.38. Dolžina dneva 8.53: Luna vzide ob 3.47 in zatone ob 13.00. Jutri, PONEDELJEK 9. januar)#' Ju.ijan, muč.# Nikoslava MiHiVrilMI STALIŠČU TRŽAŠKEGA ŽUPANA DO PROSTE CIIIVR V OBRAMBO imi PROSU M mifen naslon vseh občinskih svetov Nove vesti o namerah vladnih krogov glede proste cone potrjujejo pisanje gospodarskega lista „11 Globo" Tudi včeraj se ni poleglo razburjenje zaradi vesti o vladnih namerah glede tržaške proste cone. Tako se je včeraj dopoldne sestal mestni odbor za prosto cono, ki je razpravljal o možnosti sklicanja skupščine, na kateri bi bili prisotni delegati vseh gospodarskih, sindikalnih in drugih organizacij, ki so pristopile k mestnemu od- v Zdi se, da mestni katere njene najbolj neugod- odbor se vedno m določi tao. ne jave Zaradl nega datuma tega zasedanja, daJo*7udi ti vladnj u£repi v ki pa postaja vedno bolj nuj- ^ i2r številmh in leno, saj b> na njem lahko izde-|po 2yenečih obljub od kate_ rih pa Trst nima nobene de- kretno predvideva omenjena odbora za prosto cono, mo-komisija in kar bo po ver- ra nastopiti tržaška trgovin-jetnosti tudi osnova vladnih ska, industrijska in' kmetij- ukrepov so dobre in koristne reči. Toda krize tržaškega gospodarstva vsi ti ukrepi, pa čeprav bi njih uresničitev veljala milijardne zneske (mnogo več kot po mnenju strokovnjakov ustanovitev proste cone), ne bodo mogli rešiti in bodo samo olajšali ne- lali točen program konkretnih akcij, ki so potrebne, da se vprašanje proste cone premakne z mrtve točke. Tržaški župan pa je na indirekten način v članku lista «11 Piccoloii negativno odgovoril na zahteve, da se takoj skliče tržaški občinski svet na izredno zasedanje in da na njem razpravljajo o tem vprašanju. Zupan noče sklicati občinskega sveta in se izgovarja, da zahteva sklicanje zaenkrat samo ena svetovalka. Vendar pa je zahteva po sklicanju občinskega sveta prišla iz vrst najrazličnejših krogov, čeprav do včeraj še ni dobila juridično formalne podlage v obliki uradne zahteve. Ker občinski pravilnik predpisuje, da mora zahtevati sklicanje vsaj ena tretjina vseh občinskih svetovalcev. Verjetno je, da bo zaradi zadržanja tržaškega župana in občinskega odbora prišlo tudi do tega, saj so včeraj občinski svetovalci K P že sklenili uradno zahtevati sklicanje tržaškega in vseh ostalih občinskih svetov. Podobno zahtevo bodo prav gotovo postavili tudi o-stali svetovalci opozicije, med janske koristi. Se vedno je čas, da se premakne. vprašanje proste cone z mrtve thčke in da se vlad-n' Krogi prisilijo na resnejšo proučitev. To pa je mogoče doseči samo z enotno in odločno akcijo vsega tržaškega prebivalstva. Zaradi tega se mora čim prej sklicati ne samo tržaški temveč tudi vsi ostali občinski sveti, mora priti do čim prejšnjega zasedanja skupščine mestnega ska zbornica ter vsi ostali mestni javni organi. UPAJ SE BODO SPOMNILI MA NAŠE KMETOVALCE ! (SŽTilZiITu poročna) Kmetijski večerni tečaji se še lahko organizirajo! Tiskovna konferenca Fernanda Santija Jutri ob 18. uri bo na Trgu Goldoni 3-1 tiskovna konferenca Fernanda Santija, tajnika CGIL in predsednika pripravljalnega odbora za sklicanje ustanovne sindikalne skupščine. Na konferenci bo orisal namene in cilje, ki si jih je CGIL postavila s pobudo za sklicanje konsti-tuante. * * » V torek 10. t. m. ob 19.30,, , bo na pobudo pripravljalnega! kovnega predavanja, se manj odbora v Kinu ob morju skup-]Pa tečaja. .sčina voditeljev in aktivistovi Ne bomo ponovno poudar-sindikalnih organizacij, ki so jali, kako je strokovna izobraz-zastopane v tem odboru. Raz- ba nujno potrebna tudi kme- '' tu, posebno če živi in dela v takšnih pogojih, kot so pri nas, ko razvoj časa in potre- Kmetijskn nadzorništvo bi lohko poskrbelo tudi za tečaje, katerih bi se udeležila samo mladina V pozni jeseni smo izrazili , be trga narekujejo kmetom upanje, da bo Kmetijsko nad- dolžnost, da se prilagodijo no-zorništvo priredilo po vseh vim razmeram, da preusme-večjih vaseh kmetijske večer- ' rijo svoje gospodarstvo in zač-ne, Jfčaje za odrasle in za nejo z intenzivnim obdelovanjem zemlje. Kmetje sami čutijo potrebo po strokovni izobrazbi, ker se zavedajo, da se tudi v njihovi stroki ni ustavil čas, da so novosti, ki jih še ne poznajo, a bi jih radi spoznali. In kdo naj jim j vse to posreduje? Več kot pi-so bili povsod dobro obisko- j sana, zaleže živa beseda, tem-vani in je bilo opaziti tudi | bolj če jo spremlja še prak-precejšnje število kmečke j tični prikaz, mladine. Po drugih vaseh, ki | Tukajšnje oblasti rade vle-spadajo v pristoinost '‘alijan- čejo na dan razne podatke in skih strokovnjakov v Kmetij- , številke, češ glejte koliko skem nadzorništvu, pa že le-, podpore, koliko sadik itd. sm0 ta in leta ni bilo nobenega I razdelili med km»tie. To ie tečaja, ali pa so bili v itali- nekaj, a ni vse. Dosti več bi janščini, čeprav so vasi sto- ’«- - ~ — odstotno slovenske. Tako je na primer v dolinski občini več vasi, v katerih že dolga leU niso imeli nobenega stro- mladino. Kakor pa nam je znano, je večerne tečaje imel le v nekaterih vaseh edini slovenski kmetijski strokovnjak, ki je dodeljen in ne stalno uslužben pri omenjenem nadzorništvu. Tečaji, ki so trajali povprečno 14 dni, pravljali bodo o poročilu, ki ga bo podal tajnik CGIL Fer- nando Santi. Vstop z vabilom. STATISTIČNI PODATKI VLADNEGA GENERALNEGA KOMISARIATA Število brezposelnih nespremenjeno ■ ■ v • • ■ .t • e ■ I nadzorništvo, ali kdor koli kljub povečanim izdatkom za javna dela čeme tečaje s pestrim in za- zaleglo in prinašalo bogate obresti, če bi se kmet izkopal iz zaostalosti v načinu delovanja zemlje, v živinoreji. vinogradništvu, vrtnarstvu itd. In logična posledica bi bila, da b« se tudi mladina bolj navezala na zemljo, ker bi imela otipljive dokaze, da je tudi kmetovanje lepo, častno in donosno. Marsikdo se pritožuje, in je gola resnica, da mlačna zapušča zemljo. Nič čudnega, ker občuti zaostalost na našem kmetijstvu. Rekli smo. naj bi bili tečaji za odrasle in za mladino. Pripomniti hočemo, kar so nam v nekaterih vaseh rekli mladi kmečki fantje, da bi nam-| reč želeli, da bi kmetijsko nadzorništvo VČERAJŠNJA PREMIERA V »VERDIJU« Zelo lep uspeh baletnega večera Včeraj zvečer so bili v gledališču «Verdi» izvajalci baletnega večera deležni zasluženega priznanja. Priznati je treba, da se je v Trstu glede baleta obrnilo na bolje, odkar je prevzela koreografsko vodstvo v gledališču Nives Poli. Tako je gotovo predvsem njena zasluga, če smo prvič v Trstu gledali balet Stravinskega Zar-ptica ter prisostvovali sploh prvi izvedbi Noči v španskih vrtovih na glasbo De Falle. In končno so bili za Trst novost še Napevi Neapeljskega zaliva Renza Rossei-linija. Čeprav se bomo k temu baletnemu večeru še povrnili z daljšim poročilom, lahko tudi že danes rečemo, da je prireditev lepo uspela. Občin, sivo, ki je napolnilo gledališče, je zlasti na koncu vse nastopajoče nagradilo z mnogimi aplavzi. Prva ponovitev baletnega lečera bo v torek. Na področju socialnega skrbstva so dejansko porabili 76 milijonov lir manj kot v zadnjem letu zavezniške vojaške uprave Statistični urad vladnega .met kritike ne samo po pred- uprave dali za socialno pod-, „ pum takni no koraisariata je pretekli mesec stavmkih tako imenovanih o-I poro domačinov 78 milijonov tem ko je rsui ze objavil poseuno knjižico pod pozicijskih strank, ampak tu-j manj kot v prejšnjem letu. naslovom «Prvo leto Italijan- di po predstavnikih demokr- objavi članka v listu «11 Gk di bo» napovedala podobno ak- ske uprave«, v kateri navaja cijo. , ...____! najrazličnejše podatke o go- atalisce tržaškega z D spodarstvu sploh, socialnih glede proste C0”®‘n*Kl*=“: podporah itd. Podatki so ze-nja tržaškega ob i g . , j skrbno zbrani in sestavlje- ta zelo jasno dokazuje, kaks-jm n ne interese zagovarja v res- Zdi se nam, da se podobni . , . , ■ , , podatki objavljajo samo kot občinskem svetu demokrist-, siepilo jih tol*°žl ščanske stranke. Tako je Za rešitev spora v podjetju «Modiano» Fred desetimi dnevi je ravnateljstvo podjetja «Modiano» prekršilo delovno pogodbo, in sicer s tem, da je kaznovalo deset delavk, ki so zaposlene pri upogibanju cigaretnih papirčkov ACO, z enodnevno suspenzijo, ker ni moglo ugotoviti. katera delavka je povzročila zamašitev neke odtočne cevi. Spričo tega nedopustnega ravnanja ravnateljstva podjetja je sindikat tiskarjev Delavske zveze pred osmimi dnevi zahteval od Zveze industrij-cev, naj skliče sestanek prizadetih strank, da bi razpravljali o sporu. Toda Zveza in-dustrijcev še ni odgovorila na to zahtevo. Sindikat tiskarjev , . . , . _ , . zato odločno protestira ter je bi imeli lep usneh. Zakaj se pripravljen iti do kraja, saj ni mhce lotil tega. Se je gre za kršitev delovne nim^..;m sporedom samo za mladino. Prav gotovo bi taki tečaji bili zelo obiskovalni in nici «prvi tržaški meščan«. Zupan očitno noče podpreti zahteve tržaškega prebivastva po prosti coni in to v nasprotju z resolucijo, katero je v janski svetovalec Del Conte. vsak navidezen nap^edek če_ vVe an fuhnkc,°nar S‘n °sebno občutijo da to kata gradbenih delavcev De-ln, rp- : H la način, da prikažejo ce- , lavske zbornice, zahteval po- vj;a;0 r,ov,pnl j,,,..,,1 nih tečajih, naj za to p o gospodarsko dejavnost - sredovanje župana in občin-, h; jih hoteli urikazati uradni ^°- ko*ikor' zmorejo, k Tržaškem v «prvem letu skega odbora proti takšnim j kr0Jgj. Mnogo bolje bi bilo I Strokovne orKanizaciie- lotno ha italijanske uprave« precej javnim delom, kjer je zapo- optimistični luči Vzemimo za primer samo r't>lede Droste cone izglaso-j javna dela in socialno-pod-.' širjenje obalne avtoceste od I vsaJ v urugem al obcinskisvet in ki tudijporno dejavnost. V obeh pa- j Mirama« do Seslja na • in iVbeteHl Tu v več e . 1_ .. — 1-- ^ 1, , s Un- , nuno b en »-»zv nU» ntrl»n»M *-» n_ I ,, clro „ oulnnocto Iz l O r lfl ’ -L I 3 L U Zli Vet nekaj časa, saj je še zima in pričakujemo, da bo Kmetijsko nadzorništvo napravilo svojo dolžnost. Ce pa Kmetijsko nadzorništvo, ki ima to nih^go. ne bi hotelo uoošte-vati potrebe in upravičenih zahtev kmetov in kmečke mladine po strokovnih večer-poskrbi-kmečko Mnogo bolje bi bilo. | ^VT^et^Srni^ J U V 11 lili V-4 Clulllj l»J Cl I C Zu p t) j » v * - - , _ . J «U'Z,u s. 11 lul V u sleno neznatno število delav- , d V",, m.anj. X s temi'lahko nudilo vsaj materialno Za primer je navedel I ^a,':dn.imi, Str0iki inda bl skrbeli, da bi vsaj v drugem njega formalno obvezuje. Po-j nogah so po objavljenih po- «Trbiške» avtoceste, kjer Je ! 18 000 brezposelnih da »el leg tega je župan na zadnjih datkih statističnega urada i bilo licitiranih za stotine m popolnoma uštaviio izselievt J-u zelo! vladne«, komisariata dosegli | stotine milijonov lir del in ! t"žaških delavcev v t r napredek, ki se iz-,kjer je zaposlenih samo ne- , nn d, milijardnih številkah, kaj desetin delavcev. Dejal jelvinski tranzi}ni £romet in * droeju javnih del so tudi, da je s takimi deli iz- | druEe industrijske in tre i državnim finansira-| redna vladna pomoč Trstu zal vinske ki mnogo, čeprav istočasno tudi zelo megleno, govoril o nekakšnih ukrepih, katere naj di vlada pripravljala za Trst in z delnim raza v Na področji o katerih je izvedel na svojem zadnjem obisku v Rimu. Zuoan je torej že takrat moral' vedeti, da so vladni krogi prišli do zaključka, da ne bodi dali Trstu proste cone in je o tem molčal ter tako načrtno zaviral vse akcije za rešitev tržaškega gospodar- da se je povečal trgo-vse ... trgo-' vinske dejavnosti, ki so bile v zgodovini mesta edini vir njegovega življenja. pomoč. O Občin« obvešča, da bo od dne 9. t. m. dalje odprta nova piknlaialna z gorivom, in sicer v Ul. Cologna 24 z naslednjim urnikom: ponedeljek. torek in sreda od 10. do 12. ure in do 14. do 16. ure. V teh dneh bo zaprta prodajalna v Ul. Lazzaretto Vec-chio, ki pa ostane odprta v četrtek, petek in soboto. pomoč njem, z denarjem krajevnih j reševanje brezposelnosti ne-in drugih javnih ustanov, od pomembna in da z njimi za-novembra 1954 do oktobra la- služijo samo podjetja. Ugoto-ni začeli z javnimi deli v ' vitve demokristjanskega sve-skupni vrednosti 11 milijard j tovalca so resnične. Toda v 501 milijonov lir; od novem-! uradnih statistikah in v dobra 1953 do oktobra 1954 pa ! ločenih zainteresiranih krogih,; sc, začeli z deli za skupno 4 i ki hočejo na vsak način in j milijarde 935 milijonov lir 1 z vsemi sredstvi prikriti de- | ■tva. „ | vrednosti, kar pomeni, da so jansko gospodarsko stanje j Vedno bolj namreč pos j ■ prvem jetu italijanske u- mesta veljajo milijardne vso- skepTa' gospodarskega l^ta «ll nr ^Tdl ! m-nat^ ^ 1 NfVŠeČn0Sti zaradi bur^e ^ bo ud'»^il tudi Domenico Globo« odgovarjajo vladnim; “Jard bbb i rnl_sariat'..................... [imela včeraj med prvimi 42- i Marchioro PRVE ŽRTVE pogodbe, ki terja takojšnje u. krepe. Enotna skupščina pekov V četrtek 12- t.m. ob 17.30 bo v Ul. Zonta 2 skupščina vseh pekovskih delavcev, včlanjenih v kateri koli sindikat ali pa neorganiziranih. Razpravljali bodo o ustanovni sindikalni skupščini ter o imenovanju delegatov za to skupščino. m n ho« odgovarjalo viaanun i v. . ,---------------------------------- : ■“»«* včeraj mea prvimi n- \ lviarcnioro. Po skupščini bo ramenom V tej zvezi je zelo ‘ V ndstmkoJ !, Statistični podatki vladnega .letna Eleonora Maressi vd- zakuska za sindikalne akti- zanimiva vest ki jo je obja-1tu. dl' Pa . za odstotkov , komisariata izkazujejo tudi, j Budica iz Ul. Fabbrica 1. Ko viste. zanimiva vest. j . . yec, Hkratl pa SQ y pj.vem gQ ^ socialno.DodDornem DOd. šla dopo]dne po v] Set. , januarja ob lg uri I olehi ie zaključili prouceva-nje izsledkov medministrske komisije in mnenj zainteresiranih ministrstev ter prišli do svojih zajci juČkbv. Na o-sriovi Sesbnek tovarniškega odbora zravnateijslvom «Krattmela!» V preteklih dneh se je e-notni tovarniški odbor podjetja «Kraftmetal» sestal z ravnateljstvom podjetja in razpravljal z njim o številnih vprašanjih, ki se tičejo delavstva. Predstavniki delavcev so dosegli od ravnateljstva podjetja. da bo rešilo naslednja vprašanja; dodelitev delovnih cblek, ureditev slačilnic z na- _______________ 8 . »«. m.. . m m * m | kupom omaric, imenovanje SŠmM^GšG/š V specializiranih delavcev' pre- “ # ziačevanje delovnih prostorov čistilcev. Tovarniškemu odboru so tudi zagotovili, da bodo omogočili vajencem boljše pogoje za priučitev poklica. Končno sta se ravnateljstvo podjetja in tovarniški odbor sporazumela, da se bosta vsak mesec po enkrat sestala in razpravljala o raznih vprašanjih, ki zadevajo delavstvo. tefontane je pri hiši štev. bo v uk Zonta 2 sestanek ftekla 7 «kna° ! vodilneSa odbora sindikata *;?k l'..fi- u „A_-_ kemičnih delacev; ob isti uri vil včerajšnji «11 Piccolo,. m j ^ ^^ u°praVveP‘kom s“.na socialno-podpornem pod-v kateri pravi da so podtaj- ■ ie‘u ltahjanske uprave kon , r0Cju v prvem letu ltalijan-mk, Rušso Ferrar.-Agg.adi >n!cal. dela v vrednost. 6 m.h- i ske uprave porabili 1 mili- . jard 499 milijonov lir v prejs- jardo 997 milijonov 778.000 njih 12 mesecih pa za 5 mi-j ijr kar znaja 289 milijonov ! bila burja ob močnem sunku hn^Vodf11 ‘IS” ™ lir *“ “ ;ir.ivv p")i7iih PL »=-;LX"VtotSo, s usioikov vec. | secih. To pomeni, da je bilo škodovalo desni gleženj, so jo ! men- oh -7......... „ , Gornje številke so zelo ve- potrošenih povprečno 6704 lir z avtom RK odpeljali v bol- 1 odbo; 3indlkata trgovinskih teh zaključkov naj bi like irt bi se morale dejansKo na vsakega prebivalca pod- nisnico in sprejeli na II. kl* i uslužbencev v kratkem, najbrž verjetno že'odražati na področju zaposlit- ročja. Toda to povišanje stro- j rurški oddelek, kjer bo po na prvi seji, razpravljal o j ve brezposelnih delavcev. Za- škov na socialno-podpornem mnenju zdravnikov ostala naj- tem vprašanju ministrski svet to smo čakali na znižanje šte-. področju ni šlo v korist do-j več 10 dni. ki bo sprejel dokončni sklep |Vi]a brezposelnih. Pred priho-| mačinov, temveč celo v nji-| Kmalu po poldnevu so spre-in izdal uradno obvestilo. Isti j dom italijanske uprave je bi-;hovo škodo- Od gornje vsote Jeli v bolnišnico tudi 24-let-list nadaljuje: «Na osnovi raz-l]0 v ^rstu okrog 18000 brez-: so za istrske begunce pora-I nega Leopolda Sicurija iz Ul. nih glasov, bo vlada potrdila poselnih, sedaj pa jih je rav- bili nad 907 milijonov lir ali j Gatteri 31, ki je uslužben kot svoje negativno Stališče do no-toliko. Javna dela, ki so 365 milijonov več kot v istem j šofer pri podjetju Valenti v integralne proste cone in sprejela nekatere uarepe o različnih vprašanjih tržaškega gospodarstva«. Vladni krogi torej nočejo dati Trstu proste cone in odgovarja trditev lista «11 Globo« resnici Istočasno pa skušajo vladni krogi odstiamti vprašanje proste cone z dnevnega reda z nekaterimi diugi-mi ukrepi. Omenjena medministrska komisija naj bi po mnenju lista «11 Globo« predložila naslednje ukrepe; Komisija je izrazila mnenje, da se zde možnosti poživitve tržaškega gospodarstva podrejene popolnejši vključitvi tega gospodarstva v gospodarstvo celotne dežele, da bi Trst mogel doseči pravičen položaj na italijanskem tržišču V ta namen je treba sprejeti njihove prospekte na področju cestnih m železniških prevozov, da bi tako odstranili ekscentričnost, v kateri se nahaja Trst v primeri z drugimi pokrajinami, medtem ko je treba pregledati zahteve po oprostitvi neposrednih davkov in krajevnih dodatnih davčnih pristojbin na industrijski dohodek. Nekateri drugi ukrepi bi bili potrebni glede KjrE, kakor bi bilo primerno dodeliti Trstu del državnih naročil in raztegniti na ozemlje ugodnosti, ki jih uživajo gospodarsko zaostala področju. Koristno bi bilo u-stanoviti poseben deželni zavod z zadružnim značajem za srednji in dolgoročni industrijski kredit pod ugodnimi pogoji. V okviru trgovskih po-morskih in pristaniških ht-javnosti bi kazalo upoštevati zahteve po obnovi rednih m hitrih pomorskih prog, po izpopolnitvi železniških prog. po okrepitvi pristaniškega pro- Nove cestne in železniške zveze z ostalimi pokrajinami Italije, znižanje nekaterih davkov, državna naročila itd-, kar vse zelo točno in kon- jih začeli v prvem letu itali- času 1953-54. Iz tega sledi, da janske uprave so bila že pred- so v prvem letu italijanske VČERAJ DOPOLDNE NA MORJU POD NABREŽINO Nabrežinski ribiči v resni nevarnosti Burja in valovi so onemogočili povrolek dveh čolnov v pristanišče - Policijski čoln rešil 4 Nabrežince Malo je manjkalo, da nista včeraj dopoldne burja In morje zahtevala svoje žrtve. Iz nabrežinskega pomola sta Lambertinbi. G. Cervi. N. Gray. Capitol. 13.3U: «Najlepša ženska na svetu«, G. Lolluorigiaa, v. Gassman. Cristaiio. 13.30: «Nasilni možje«, G. Ford. B. Stanvvick Grattacieio. 13.30: »Kruh. ljubezen in...». Sophia Loren. V. ue Sica. Al* barda. 14.00: «Nad u.vddoi). E. Parker, G. Ford. Aristcn. 14.03: «S-brina», A. Hepburn, H. Bogart. Armorna, 14.00: »Napad v džung-lin. S. Stepnen, J. Bemtlev. Aurora. 14.00: «Ljubezen ie čudovita stvar«. Vf. Hoideu. J. Jones. Garibaldi. 14.00; «TihOtapka Ali-na», G. Lollobrigiua, A Naz-zari. Ideale. 14.30: «Smo možje ali kor-porali«. Toth, P. Stoppa Impero. 15.45: «Annie» (Oh, mein papa). Itaila. 14.30: »Sam svoj odvetnik«. G. Ford. R. Roman. S. Marco. 14.00: »Sabrina« A. Hepburn, H. Bogart. Kino ob morju. 15,00: «Osnovna šola«. A. Rabagllati. D. Dei. Moderno. 14.00: «Marceliino pan y vino«. Pablito Calvo. Savona. 14.00: «Ljudje ponoči«, .G. Pečk, B. Cravvford. Vjale. 14.30: «Disne.vevi junaki«. Vittorio Veneto. 14.00: »Potegav-ščinai), B. Cravvford. G. Mašina. Azzurro. 14.00: »Človeška srca«, J. Stevvart. W Huston Belvedere. 14.00: «Tanganika», V. Heflin, R. Roman. Marconi. 14.30: «Dolina kraljev« R. Taylor, E. Parker. MMsimo. 13.30: »Nasilni možje«, G. Ford. B. Stanvvick Novo cine. 14.30: »Ne jokal ljubica«, M. Fiore, E Manni Odeon. 14.00: »Dekleta iz S Fre-dlana«. A. Cifariello. r' podesti. Radio. 14.30: «Rdeči meteor« T Curtis, P. Laurie. Venezia. 14,00: «Kraljiea Far We-staii, B Stanvvick. R. Reagan, skedenj. 16.00: »Nedeljsko dekle« muMupm NEDELJA, 8. januarja 1956 TIWT 1’OblAJA A 9.00 Kmetijska oddaja: 9.30 Zabavna glasba; 11.10 Priljubljene lahke melodije; 11.45 Lehar.jevi motivi; 12.00 Oddaja za najmla.i-še; 12.30 Koncert pestre operi e glasbe; 13.30 Glasba po želja!« 14.30 Parada lahkih orkestrov; 15.00 Donizzetti: stavki iz opere «La Favorita«; 15.45 Čajkovski: S «Francesca da Rimini«; 16.05 Melodije iz filmov in revij; 16.35 Mozart: Koncert za violino i" orkester: 17.00 Poje moški zbor iz Podgore; 17.20 Plesna čajanka: 18.00 Slavn-j pevci; 18.30 Mar-tucci: Koncert za klavir in orkester; 19.05 Havajski motivi; 19.15 Predavanje- 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport: 20.05 Veseli motivi: 20.30 Gounod: «Faust», opera v 4 dejanjih; po 2, dejanju, približno ob 21.25 Nedelja v športu; 23.00 Večerni ples. r K S h 1. 9.15 Operna glasba; 12.00 Orkester Bruno Canfora; 15.30 Reportaža z nogometne tekme; 17.30 Simfonična, glasba, dirigira .Fef rvando Previtali; 21.00 «Poštno ležeče«, variete. r« «. O » ,!•; A 9 .1 A 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 13.00. 15.00. 17.00, 19.00. 22.00. 7.35 Operetni zvoki; 8.00 O šoortu in športnikih; 8.15 Venček slovenskih narodnih pesmi j in napevov: 9.00 Otroška predstava: Izbirčni Gogo (radijska igra); 9.50 Glasbena medigra; 10.00 Družinski pogovori; 10.10 Dopoldanski simfonični koncert; 11.15 Oddaja za beneške Slovence: 11.35 Lahek opoldanski glasbeni spored: 16.00 Dušan Kralj: i Od Mirne do Sevnice: 16.30 Promenadni koncert: 17.30 Radijska I igra - VI. Nazor: «Boškarina» (ponovitev); 18.05 Melodije, ki I jih radi poslušate; 20.00 Večerrvl operni koncert; 21.00 Kulturni razgledi: 21.15 V svetu ritmov in melodij. rilMIVIZlJA 11.30 Polifonija ambroziana’, 14.30 Športni popoldan: 17.30 Film «Pod rdečim plaščem«; 20.39 Revija filmov; 21.00 Cugat; 21.45 Film «Skrivnost na plaži«; 22.45 Športna nedelja. Mati oglasi KOLESA, moška ln ženska, rabljena, po 8.000 lir. kolesa za prevoz blaga po 24.000 lir motorna kolesa po 50.000 lir, na obroke. Marcon. Ul Pjeta 3. BEKE (vrbe) proda Rudolf Košuta, Sv. Križ štev. 149. PRODAM staro opremo trgovine jestvin. Strada di Guardiella 52. I DEKLE s trgovsko izobrazbo išče | zaposlitev kot praktikanfin.ja v uradu ali pa drugo primemo zaposlitev. Naslov na upravi lista. SOBO, zračno in sončno oddam po zmerni ceni. Naslov na upravi lista. PRODAM VESPO, l, 1950, v nai- boljšem stanju. Škamperle. Da-.# miamo Cbiesa 66-11., tel. 51-262. ] Dr. R. Hiavaty ZOBNI ZDRAVNIK ordinira za ustne in zobne bolezni ter zobno pro-tetiko v Ul. Lavatoio 4-1 dnevno od 15. do 18. ure «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK TRSI Ul. sv Kran. člška 20/111 tel 37-338 sprejema to-serate malt oglase, osmrtnic* iu urugo od 8. do 12.30 in od 15. do 18. ure. DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani THSl — OL (JUH I I 2 — TKI, 361-41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme v podjetjih revizije, inehaničn- izdelke, obdelavo kovin, avtogeno m elektucno varjenje Popravila na krovu: motorjev Diesel, parnih strojev In kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih strojih in napravah na krovu. t y$ruarja '• 1892 v Trstu- PfAfi Trst sv°j'm prihodom v uro*--, bil sourednik in Veni- pr' časopisu «Slo- l|a urednik pri «Ljub-ie ifi m časniku, nato pa Došii a 1833 dobil službo pri Po*41 v Trstu. Učit»uPOezij' sta mu bila Pr.i Vesel-Koseski in CeenVrVsekakor pa je . suar mnogo pomentbnej- srhskin prevajalec Schillerja, SKin narodnih nptimi Ga- brnv i narodnih pesmi, Gajskega b. Nemcove itd. levit i se Je vneto udele-ie ci Jav,1ega življenja; bil talni Tan0vite,j tržaške či- tudi'C*Jeta »«. b>' pa Je . ' obcinski svetovalec. sil VoddneCa političnega gla ,USe'1 primorskih in tr- , takim Sl°vencev, ker je s splosno narodnostnim ,(,°.0rarno7n dejansko mogla vs t°p<1*i osnovne koristi t. e 1 družbenih slojev slo-'”s.epa naroda v časih, ko teč J165 si°včnski narod še . a v okovih suženjstva in cial”0* nar°d še ni videl so-ne demokracije, ker ona p hi videla naroda — kt• 'or je lepa povedal Cankar. le In sti tej popolni skladno-no *niec{ Politično usmerje- litiV° rotio0uboo okrog poln \lena društva «Edinosti» temeljnimi potrebami st ihC1lSlCesa liadstva v tir ;asnit moramo iskali po-s,, ■ ? Zu obilne uspehe, ki valn * * ’P°lyade in požrlvo-druu deiavn°st članov tega darskJL obrodili na gospo-ncm i l. socialr>em, politič-Področu, ,,Urno'lprosvetnein biti u • Smo m0$* P0lQza?r(!viČ€no ponosili na ski in t ' f° Si °a Primorw borili rZQški Slovenci pri• l . V invrtr—. __... L. Ub ruhu lavnem življenju ob ne Prve svetovne voj-De ^ obranih bit* ® narodno- glasii )tleni smislu »Edinost« vencev VJeH tržaških Slo-erah . ?, teh Povojnih težko obdržala tak svoj značaj, če bi vztrajala na tako ozkem, izključno narodnostnem programu. Politična obzorja so se danes razširila in nemogoče si je danes zamisliti učinkovito glasilo tržaških Slove' cev, ki bi se omejevalo na ozek slovenarski program. Politična dediščina «Edinostii> more danes pripasti le glasilu, ki borbo za narodnostne pravice tukajšnjih Slovencev organsko povezuje s splošno borbo vsega delovnega ljudstva za socialno preobrazbo družbenega reda, t borbo za socializem. % l. f * » . , > , » ’t+ . , -H i • s**** .......^ 4 ~ ^ > » ♦ /. y k<» V fnim »ifoiti & ijsatia^it lBTfi. liiiilll ' i- * s- u v >-• i4*« t** mmm H, l»‘Wwx« -V.-V'. .......... ..'.yy OliKii,, sltrvs-fuskBga političue^n «ini«rv« trtostu, okolice. <}& 4“ J., xiK:> i***- ac:*a<0& 1<- .,«-,<• ,< ; k*,); j : ^ K>> *- .... « t Afk . ... L:.. . C j., i.. . -t, vrvi tv v..kl u '6...A. e htw. t,ta itrs- t* einn r«i>li vpJi.« v te* po * i•■«,.!. .v.-!- Wiieto, 4«. . 4. . fetttA&l kt " i .>-i^jv t ' : liKtt .^0 tiiue I w '.*U- «' l^jni.« «Wt--«.«t *, v ' i ,» .. J«, , , „ 'M|T ffl ^ Giktite* < 0>1^ sik,.' v {vi*: , šs tik* ; *>**»<**' tf&f. id sto !+ ; '-A- 41«^,;' >f- *w Glava prve številke «Edinosti» Kratka zgodovina «Edinosti» od ustanovitve do Zamisel za njeno ustanovitev je dal A. Trobec, njen prvi urednik je bil F. Cegnar Ob tej obletnici, ki se je danes spominjamo, bi se poleg posebne vloge in pomena «Edinosti» v obrambi slovenskih splošnih in še posebej narodnostnih pravic ter interesov, ki se jih dotikamo v drugem članku, v kratkem dotaknili tudi zgodovine njenega nastanka, njenega razvoja, kot je ta v kronološkem zaporedju potekal tako v znaku težav kot uspehov in takisto ljudi, ki so usmerjali njeno dejavnost ter izpolnjevali njene strani, v katerih so naši ljudje mogli najti i o-brambno i spodbudno besedo v njihovem težkem boju za narodno samoohranitev. Jasno, da se je, kot pred njo vrsta časopisov, ki so se na tem ozemlju zapovrstjo pojavljali po prevratnem letu 1848 kot instrumenti tukajšnjega slovenskega življa v njegovi borbi za narodni obstanek, tudi «Edi-Eost» porodila iz podobnih teženj po obrambi slovenskih narodnostnih pravic ter interesov. Prvi, ki je dal predlog, da se «Edinost» u-stanovi, je bil znani sveto-ivanski politični voditelj in eden vodilnih članov političnega društva «Edinost» Anton Trobec. Bilo je to na občnem zboru omenjenega, društva, ki se je vršil 9. maja 1875 v prostorih rojanske čitalnice. O tem se je ponovno razpravljalo na društveni odborovi seji dne 13. maja, kjer so nekateri odborniki glede tega izrazili svoje pomisleke, češ da bi izdajanje predlaganega časopisa bilo predrago. Vendar je bil predlog sprejet. Za glavnega urednika novega časopisa je bil postavljen I. M. Vatovec od Sv. Ivana, za odgovornega pisatelj Fran Cegnar, za upravnika pa Trobec. Načrt je ostal le na papirju, ker so se mu postavili po robu trgovec Pipan in nekateri Goričani, ki so bili mnenja, da bi to ne samo predstavljalo gospodarsko breme, ampak tudi škodilo goriškima časopisoma «Soči» in uGlasua, ker bi jima novi časopis odvzel naročnike. Predlagano je bilo nato, da bi se «Soča» z novim časopisom združila pod skupnim imenom «Edinost», pa se je proti temu postavil kaplan Križman, češ da je «Soča» liberalno glasilo, a liberalizem da je pogubljiv. Do združitve ni prišlo, vendar se je Antonu Trobcu končno posrečilo prodreti s svojo zamislijo in «Edinost» je 8. januarja 1876 vendarle izšla kot samostojno slovensko glasilo v Trstu. Novo glasilo je naletelo na gospodarske težave tako v prvem kot v drugem letu svojega izhajanja. To se je zatem ponovilo še v 1. 1888, nakar do tega ni več prišlo, ker so Rossellini drugi Marco Polo Znani italijanski filmski režiser Roberto Rossellini bo odpotoval jutri na napovedano dolgo potovanje na Vzhod «po sledeh Marca Pola«. Pot bo dolga okoli 10 tisoč km in ga bo Vodila skozi Grčijo, Turčijo, Iran in dalje. Na pot ne bo odšel s svojo znano «Ferrari», zato ker je ta avtomobil, po njegovem «prenagel», kajti ob njem bo v avtu tudi filmski operater, ki bo na poti kar sproti snemal daljši dokumentarni film. |“*inu uuuuuuuuiuuuuuuuuuuiuuuuuuuuuuuuuuu^ ^•hitite, da vam ne bo žal! različnih zbirk, ki jih tržaška knjigarna nttdi p0 izredno znižanih cenah ho skarna «Edinosti» preselili v Ul. sv. Frančiška, v stavbo, ki se je bila nabavila s pomočjo posojila (iTržaške hranilnice in posojilnice« ter ((Jadranske banke«. Tu je potem »Edinost« izhajala vse, dokler je fašistični režim ni prepovedal. Nad pol stoletja je branila narodne pravice tukajšnjih Slovencev in spodbudno vpl vala, da so vztrajali v težkem, neenakem boju, Zato ie prav, da ji pošteno priznamo \se, kar je v tem smislu dobrega in pozitivnega storila za dobrobit tukajšnjega našega življa. DVE RAZST/M TRŽAŠKIH Silkai A v grist Černigoj razsliivljn y Mali galeriji O G 1 'Ih mi Avgust Černigoj Prof. Avgust Černigoj, nestor slovenskih tržaških u-metnikov — če ga smem tako imenovati — me je pravzaprav dvakrat presenetil; prvič s svojim intervjujem v ljubljanskem radiu in z napovedjo svoje razstave v Mali galeriji in drugič s svojim prijaznim, a nepričakovanim obiskom na mojem domu- Nič nisem vedel, da namerava razstavljati v Ljubljani, zato sem bil resnično dvakrat priletne presenečen. ((Človek se neprestano vrača k svoji prvi ljubezni,« pravi francoski pregovor. Pred tridesetimi leti je Černigoj prvič razstavljal v Ljubljani s svojim takrat za nas novim in avantgardističnim kubizmom in konstruktivizmom. Sel je od takrat skozi številne umetnostne faze; skozi veristični in impresionistični realizem se vračal h konstruktivizmu, zajel abstraktno umetnost, se v akvarelih približal nekakšnemu neoimpresionizmu, se loteval realistično in kubistično socialnih motivov, se vračal v prečiščeni kubizem, slikal je v olju, gvašu ir. akvarelu, iztipal domala vse grafične zvrsti, vzgojil cele generacije v ljubezni do likovne umetnosti, prirejal lastne razstave in razstave svojih učencev, se neprestane izpopolnjeval v vseh tehnikah in zvrsteh, bil agilen, aktiven v liku in besedi, skratka, njegovi mnogovrstnosti zlepa ne boš videl kraja. Zdaj se je pojavil v Ljub-ljanii kjer je v zadnjih letih ponovno sam in kolektivno razstavljal z razstavo giafik v različnih tehnikah (lesorez, linorez, suha igla, ujedanka itd.), toda z enotno umetnostno smerjo; z nekakšnim prečiščenim kubističnim konstruktivizmom, ki za Černigoja sicer ni nov, saj je iz podobne smeri izšel, ki pa kaže veliko zrelost v kompoziciji in v u- metniško tehnični izdelavi. Poglejmo samo tega ((Petelina«, kako maestozno počiva na svojih solidnih^ nogah, s ponosno dvignjeno glavo, ves izdelan v drobnih kubističnih likih. Zdi se skoraj, kot da bi se umetnik pred nami igral s sigurnostjo svojih potez in preciznostjo svoje kompozicije. Njegove ((abstraktne« in druge ((kompozicije« se zdijo kakor komplicirane geometrične enačbe, ki jih je u* metnik z elegantno sigurnostjo razrešil. Nudijo gledalcu nekakšen elementaren m vendar kompleksen estetski užitek, kakor pač nanj ATELJE (linorez) deluje ali bolj celota ali umno sestavljeni detajli. Razstava Černigojeve grafike ni kdo ve kako obsežna, ima pa to prednost, da zbuja vtis enotnosti. S čim nas bo naš umetnostni Proteus prihodnjič spet presenetil, tega prav gledalci in ljubitelji njegove umetnosti ne moremo vedeti. Ce ni tokrat njegov povratek h ku-bističneflhr konstruktivizmu prinesel vsebinsko kaj bistveno novega, pa nas njegove grafike vendarle prisilijo k občudovanju Černigojeve tehnične in kompozicijske dovršenosti. VLADIMIR BARTOI. ki bodo z žrebanjem razdeljene med tiste naročnike .PRIMORSKEGA DNEVNIKA. ki bodo najkasneje do 31. tega mesecu plačali celoletno ali polletno naročnino zu leto 1956 1. radijski aparat 2. usnjen potovalni kovček 3. ženska potovalna torba 4. prt in prtiči za čaj 5. luksuzna aktovka 6. srebrna filigr. zapestnica 7. umetniško izdelan šah 8. knjižni opirači (kroparski izdelek) lesena skrinjica (gorenjski izdelek) pepelnik (kroparski izdelek) servis za liker (v narodnih' motivih) vaza (kroparski izdelek) namizna garnitura (v hrvaških nar. motivih) šatulja (v narodnih motivih) kroparski stenski okrasek za cvetice Naročniki za vse leto pridejo v poštev pri žrebanju vseh nagrad, tisti za pol leta pa samo pri nagradah od 8. do 15. Navedena darila bodo pred žrebanjem razstavljena v Tržaški knjigarni Razdeljevanje nagrad bo v soboto 18- februarja 1956 v prostorih našega uredništva * Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA OB DRUGI IZDAJI SLOVENSHE SLOVNICE 0 jezikovnih vrednotah Konec osvobodilnih borb je ustvaril marsikod po svetu boljše pogoje za uveljavljanje raznovrstnih vrednot, med njimi tudi jezikovnih. Na Primorskem se je to u-veljavljanje izražalo v tem, da sta lahko oba tu živeča naroda uživala jezikovne in druge pravice. V nekdanji Avstriji ni bilo take enakopravnosti. V' Trstu na pr. sta dve upravi, državna in občinska, ovirali, odrivali in zapostavljali slovensko šolstvo in z njim slovenski jezik, medtem ko je bilo za italijanske osnovne in srednje šole razmeroma dobro poskrbljeno. Počasi, prav počasi je prodiralo spoznanje, da ima vsako ljudstvo pravico do svojega jezika na ozemlju, kjer živi, tudi če je to o-zemlje jezikovno mešano. Treba je bilo hudih, včasih krvavih borb za vsako jezikovno drobtino. A tudi te so vse do zadnje izginile, ko je fašistična vladavina razglasila, da se slovenščina ne sme nikjer več uporabljati, Stara Avstrija je vsiljevala tržaškim Slovencem nemške srednje šole in jezile ljudstva, ki živi daleč na severu; saj srečaš šele v Kanalski dolini in v Trbižu najjužnejše redke nemške naselbine. Podobno smo videli nedavno, da se je pri vas prosto širila angleščina, jezik na stotine in stotine kilometrov oddaljenega naroda, naš domači jezik pa je bil in je prepovedan celo na lastnik tleh, kakor je pokazal angleški poveljnik z ukazom, da se po fašističnem zakonu snamejo na slovenskih tleh slobenski napisi, ki jih je slovenski župan postavil za svoje slovenske prebivalce. Prečudna, nepojmljiva protislovja. Človeštvo je v dveh svetovnih vojnah krvavelo in umiralo za drugačna načela in drugačne pravice. Skupna borba narodov je v drugi svetovni vojni drugič strmoglavila nasilje. Slovensko šolstvo se je tu obnovilo in razširilo. Slovenščina je bila določena kot uradni jezik poleg italijanščine na Svobodnem tržaškem ozemlju. Sporazum o Trstu z dne 5. oktobra 1954 je znova potrdil priznanje človeških in jezikovnih pravic. Ko človek pretresa usode jezikovnih vrednot v luči svetovnih dogodkov, se nehote pomudi pri vrednotah obeh domačih jezikov na Tržaškem. V desetih povojnih letih se te vrednote že niso dovolj uveljavile za oba jezika. Glede našega jezika je bilo in je marsikod precej negotovosti, razpravljanja in omahovanja, več kakor bi ga bilo pričakovati po zmagi načel o človeških pravicah v območju Organizacije združenih narodov. Ce je res, da brez neke višje volje niti las z. glave ne pade, bi človek dejal, da je bilo in je vse to nujno. Nevšečnosti in težave so bi- le, so in bodo — čeprav bi jih ne smelo biti, Sredi njih in kljub njim so se naše jezikovne vrednote uveljavljale vsa povojna leta v raznih oblikah. Mnogo jih je bilo na šolskem področju. Izid vsake nove slovenske učne knjige je tak razveseljiv pojav. Nedavno je izšla Slovenska slovnica za slednje šole v drugi, predelam in pomnoženi izdaji, ki zasluži, da se naš človek za trenutek ustavi ob njej. Slovenska slovnica je v vaših šolah temeljna, glavna, lahko bi rekli najvažnejša knjiga, ki spremlja mladino sedem ali osem let skozi vse srednješolske razrede. Sestavljavca, prof. Martin Jev-nikar (Uvod, Glasoslovje in Oblikoslovje) in dr. Anton Kacin (Skladnja. Stilistika, O rabi besed in MeroslovjeI, sta že v prvi izdaji 1S48 u-stvarila dijakom in profesorjem zanesljivo orodje za jezikovni pouk. Zdaj sta ga po izbranih izkušnjah izdatno izpopolnila. Predgovor o-pozarja, da so vsi deli močno predelani in izpopolnjeni. Ostalo pa je prejšnja u-porabnost in preglednost. Poglavje o stari cerkveni slovanščini je zelo razširjeno z glagolsko in cirilsko azbuko in z navedbo najvažnejših glagolskih in cirilskih spomenikov. Novo je pravo-rečje (st.-. 35-38). Najdaljši, zelo potreben dodatek je Nauk o besedah (59-75). V Skladnji je razširjeno zlasti poglavje o povedku. Več izvemo zdaj o čistosti sloga in. o tujkah. V 'stalnih pesniških oblikah je dodan madrigal. O prostih pesniških oblikah je bilo prej pol strani, zdaj so štiri strani, podprte s primeri iz novejše. slovenske poezije. Knjiga, ki ima zdaj daljše in širše strani, je narasla od 283 na 301 stran. Postala je bogatejša, popolnejša in mi-kavnejša. Današnjemu rodu bo sukala in urila misel z jasnimi razlagami, jedrnatimi pravili in skrbno izbranimi vajami. Oborožen z jezikovnim bogastvom domače, govorice bo novi rod laže prodiral v klasične in moderne jezike in razvijal svoje zmožnosti do višine, ki je v današnjih življenjskih pogojih neizogibno potrebna. Sloiienska govorica se je v stoletjih mikala in likala in je poleg drugih jezikov enakovredno izrazno sredstvo za najvišje duhovne pridobitve, od slovstvenih umetnin do učenih razprav. Anastasius Gruen, ki se je v prejšnjem stoletju rogal bornosti slovenskega slovstva, bi se danes zavedel, da je naša beseda v obrambi človeških pravic tehtnejša in važnejša kakor gore nemških časopisov in knjig v službi krivične germanizacije ali grmade fašističnega tiska v službi nenasitnega raznarodovanja. — Knjiga je izšla na stroške ravnateljstva za javno šolstvo. ANDREJ BUDAL Naš tede pregled Volitve v Franciji smo tudi v našem dnevniku že obširno komentirali, tako da bi bilo odveč, ko bi se tu še enkrat spuščali v analizo rezultatov. Ponovimo naj le splošno u-gotovitev, da so volilni rezultati izraz splošnega nezadovoljstva volivcev nad delom prejšnjth vlad, zlasti zadnje, da sredinska kombinacija Pi-nag-Faure ni dosegla svojega namena in da bo zdaj očitno šc teže sestaviti vlado kot s prejšnjim parlamentom. Možnosti za razne kombinacije, ki so bile včasih jedro francoske parlamentarne politike, so se zelo skrčile, možnosti za vladno koalicijo, ki bi sama štela dovolj glasov, pa sto samo dve: zveza med centrom in radikalno-socialistič-no levico, ali pa uljudska frontan, torej zveza med komunisti, socialisti in radikali. Obe možnosti se zdita težko izvedljivi, čeprav ima prva morda malo več upanja na uspeh- Obe pa imata tudi svoje zagovornike: za «nacionalno fronton se zanimata Pinot/ in Faure, za ((ljudsko fronton pa Thorez. Ključ <1° položaja je pri Mendes Fran-ceu in Molletu, ki tudi po volitvah nadaljujeta svojo piecej tesno povezanost, tako da se niso uresničile napovedi, da je njuna zveza samo volilna in da se bo takoj po volitvah razbila. Oba pa ne kažeta volje ne za eno ne za drugo kombinacijo, temveč sodita, da je. njuna republikanska fronta po volilnih izidih upravičena sestaviti vlado. Pri tem se nočeta vezati ?. nikomer, pripravljena pa sla sprejeti vsakogar pomoč za njun program, Zagovorniki ((nacionalne fronten so na to stališče radikalov in socialistov ostro reagirali, češ da zdaj bi morala oitt glavna skrb ((Obramba pred komunizmom in pouja-dizmomii. V glavnem pa sr za jnihovim stališčem skriva želja, da bi šlo v Franciji naprej vse po starem, da bi se nadaljeval isti sistem, ki so ga volivci 2. januarja pravzaprav obsodili. Francija skratka ni v rožnatem položaju: dobila je parlament, s katerim bo še teže vladati kot doslef, v Aliiru je prava vojna, da ni bilo mogoče niti izvesti volitev, v svetovni politiki pa je Pariz vedno bolj odsoten. Pomanjkanje prave vlade se mu pravzaprav že maščuje v pasarskem vprašanju, kjer seveda lahko Nemčija vse drugače ravna in se že dela gospodarja, ko na drugi strani ni prave protiuteži. Pasarski desničarski voditelj Schnei-der, ki je bil izvoljen za predsednika novega parlamenta v Scarbrueckenu, se je že odpeljal , v Bonn, priredil tam tiskovno konferenco in zahteval takojšnjo politično priključitev ‘Posarja k Nemčiji, medtem ko naj bi gospodarsko vključevanje, pokrajine v nemško gospodarstvo trajalo dve Uti. Takojšnja gospodarska vključitev bi namreč prinesla v.cjveč škode ravno Posarju. Celo Pertot razstavlja v Jakopičevem paviljonu O nenavadni življenjski in umetnostni poti mladega kiparja in našega nabrežin-skega rojaka je ((Primorski dnevnik« ponovno obširneje poročal. Rodil se je 26. avgusta 1924 v rodbini, v kateri se je kamnoseštvo prenašalo iz roda v rod. Kakor da se je v mladem u-metniku zgostila dedišč-na številnih rodov, se je v njem z elementarno silo prebudila ustvarjalna oblikovalna strast, ki ga je gnala od očetove kamnoseške delavnice in bratovega slikarstva naprej, v Rim na umetnostno akademijo, k posameznim mojstrom, nato v Ljubljano kjer so bile razmere za njegov elementarni eruktivni temperament pretesne, potem dalje na Dunaj in končno v Stockholm na Švedsko, kjer si je ustvaril dom ter se s svojim talentom, s svojo marljivostjo in vztrajnostjo uveljavil. O presenetljivem uspehu Pertotove razstave v Rimu, o kateri so poročali številni italijanski časopisi, je bilo že pisano v ((Primorskem dnevniku«. Naj podam nekaj osebnih vtisov z razstave v Ljubljani. Prvi ogled razstavljenih del v kamnu, svincu, lesu, vosku in zlasti v bronu a tudi umetnikovih risb ir skic, ti posreduje pri tako mladem umetniku nenavaden občutek; vse .e človeške figure in vsi ti torzi — Čelu Pertotu sta človek in njegovo telo izključni predmet umetnostnega oblikovanja — se zdijo, kakor bi se nek.iko sami iz sebe vlili iz materiala in si vsak zase iskali odgovarjajočo obliko. Moida te bo ta ali ona oblika rahlo spomnila na tega ali o-nega mojstra: na Mari-vja, morda na Mascherinija; toda nobena od teh podoono- sti ni od zunaj prevzeti, vsaka je taka, kot bi re bila od znotraj ven po naključju približala nekemu sorodnemu pojmovanju. Nekatere od Pertotovih figur se zdijo, kot bi bile obstale na pol poti svoje materializacije, da so sredi u-stvarjalnega procesa obstale in se kot torzo ali na pol dovršena invencija uresničile in utelesile. Prav taki torzi, take nepopolne materializacije pa imajo neki svojevrsten čar. So kakor Kristalizacije nekega bitja, ki je obstalo sredi iskanja lastne oblike. Ne morem si kaj, da ne bi navedel nekaj odlomkov iz ocene znanega ljubljanskega umetnostnega zgodovinarja in kritika Luca Menašeja, ki pravi (»Ljudska pravica« 27. 12. 1955); ((Otipljiva telesnost je pokrita zdaj z gladko, zdaj z raskavo, včasih skoraj slikovito površino, a zanikana ni nikoli. Stvarnost je preoblikovana, pa prav s temi spremembami ponovno in sugestivneje oživljena. Kipi, ki jih je razstavil 31-letni Celo Pertot iz Nabrežine in danes iz Stockholma, mirujejo in molče, kot molče in mirujejo neoblikovani kamen, les in kovina, in oživljajo in prično govoriti, ko se jih dotaknejo naši prsti ali namesto njih o-či . . .» «. . . Zopet se je ukradlo nekaj življenja v Jakopičev paviljon, tokrat z osemnajstimi bronastimi, s štirimi svinčenimi in po eno lesno, granitno, kamnito in voščeno plastiko. In zopet mlada umetniška osebnost, ki se ji ne bojim prerokovati nadaljnjih uspehov. . .# Tudi jaz lahko s polnim prepričanjem napišem; Celo Pertot je na dobri, pravi'po-| ti k vedno višjim umetniškim stvaritvam. Njegovo geslo je, kot sem posnel iz pogovora z umetnikom: »Delo, delo in nenehno delo.« Delo in ustvarjanje, kajti navdih je prinesel Celo Pertot s seboj na svet. V. B. ker Nemčija ne more nuditi pravega tržišča za posarsko železarsko industrijo, S kronično šibkostjo v Franciji pa je seveda šibka tudi vsa Evropa in ima vse manj možnosti za samostojno evropsko politiko. Odsevi tega dejstva so opazni tudi v Angliji, kjer se v konservativnih krogih pojavljajo hudi napadi na Edena in njegovo vlado, češ da je šibka in brez lastne politike. Ti napadi so se nenadoma pojavili po Edeno-vi vladni preosnovi, ki verjetno ni bila povsem v skladu z željami in nameni konservativne stranke. Na drugi strani pa je seveda res, da se je politična vloga Anglije zmanjšala, odkar se je navezal direktni dvogovor med ZDA in ZSSR, pa čeprav je la dvogovor zaenkrat še precej mršav. V ZDA je Eisenhotver sporočil kongresu v svoji letni poslanici o položaju zveze politiko, ki ji namerava slediti v tem volilnem letu. Tudi ta poslanica ni naletela na splošno odobravanje, ker je bolj prikrojena dolgoročnim potrebam ameriške politike kot t.ližnjemu volilnemu boju. Bližina volitev bi zahtevala ukrepe, usmerjene na občutljivost povprečnega državljana, ki plačuje davke, ukrepe, ki bi vsaj v zadnjem letu Ec senhotverjevega predsedovanja izpolnili republikansko obljubo pred zadnjimi volitvami leta 1952, namreč znižanje neposrednih davkov. Namesto tega pa je. Eisenhotver zahteval pooblastila za novo načrtno povečanje pomoči tuji ni,, za nekako novo izdajo Marshallovega načrta. Povečanje pomoči tujini pomeni povečanje državnih izdatkov ali vsaj. njihovo ohranitev na sedanji ravni, če se aesežejo prihranki kje drugje. Znana pa je tendenca kongresa, zlasti republikancev, da bi dosegli proračunsko varčevanje s skrčenjem pomoči tujini. Vsekakor pa so Eisenhotver jevi načrti manj kratkovidni od mnenja velikega dela ameriških politikov, tudi če gledamo samo s stališča političnih interesov ZDA. kot se izražajo v njihovi sedanji politiki. Pri tem je seveda še težko govoriti o zavestnem spoznanju potrebe nesebične pomoči nerazvitim področjem, ki jt pravzaprav eno izmed o-snovnih, če ne že osnovno vprašanje sedanjega sveta, taka politično kot gospodarsko. Od oblike pomoči, ki jo bodo ZDA pripravljene dati, pa tudi od tega. kolikor je bo kongres pripravljen odobriti, bodo odvisni tudi njeni učinki. Vsekakor se ne. bi smelo iti po isti poti, ki jo poskuša u-hirati mednarodni konzorcij za gradnjo asuanskega jezu v Egiptu, ki postavlja pogoje, ki niso več v skladu z egiptovsko suverenostjo, Dogodek velikega političnega pomena je bila skupna deklaracija, ki sta jo pred d neti v Aleksandriji podpisala piedsednik Tito in premier Naser, ki nakazuje smernice, po katerih bi moral iti razvoj mednarodnih odnosov, zlasti pa na sredozemskem področju in na Srednjem vzhodu. Zaradi takšnega skupnega stališča obeh vlad tudi r.i prišlo do toliko napovedovanega Titovega posredovanja v sporu med Izraelom m E-giptom; kajti za izraelsko-a-rabski spor je predvsem odgovorna politika ustanavljanja blokov na Srednjem vzhodu, to pa pomeni, da bi bilo posredovanje v Kairu ne le trud na nepravem mestu, temveč bi tudi ustvarjalo napačen vtis o tem, kje je krivda za sedanji položaj in kje ga je treba zdraviti. T. C. Celo Pertot PRIJATELJICI (bron) Brezposelnost najbolj pereče vprašanje Na našem področju je 20 odstotkov za delo sposobnih ljudi brezposelnih - Miadine pa je brezposelne kar 30 odstotkov O vprašanju mladine sploh in zlasti a vprašanju brezposelne mladine se je že mnogo razpravljalo in pisalo. To vprašanje obravnavajo zlasti mladinske organizacije raznih strank in sindikati. Ce pa napravimo obračun vsega tega razpravljanja, vidimo, da je }<• malo konkretnih rezultatov, ker ostajajo skoraj vedno vsi 1» pri ugotovitvah in načrtih, medtem ko razne pobude nekako zaspijo. Ce pa se tu pa tam doseže kak uspeh, ni posledica načrtne akcije, marveč določene nujnosti. Najpogostejši predmet raz nih razpravljanj o mladinskih vprašanjih je mladinska brezposelnost. Ce pogledamo sta tjstike, vidimo, da je to vpra^ šanje tudi res najbolj pereče. Na našem področju odpade na primer na skupno število vseh zaposlenih, to je 8(3.192, skupno 17.827 brezposelnih, kar pomeni okrog 10 odstotkov, kar je že velik odstotek. Toda za mladino je ta odstotek mnpgo bolj porazen Na 6.853 zaposlenih mladincev jih je kar 2.068 brezposelnih, to je okrog 30 odstotkov! Po isti statistiki vidimo, da je zaposlenih v industriji 2.263 mladincev, v obrti 2.059, v trgovini 2.256, v bankah in zavarovalnicah 67, v javnih službah 85, v prekvalifikacij-skih tečajih 20, pri SELAD 16 m v pomorstvu 67. Brezposelnih pa je' največ v industriji, to je 1.107 na 2 263 zaposlenih; v trgovini 952. pomorščakov 7, v javnih službah 2. Iz te statistike pa vidimo, da gre pač samo za tiste mladince, ki so že bili zaposleni in ki so jih odpustili, ter da mladinci, ki šele iščejo prvo zaposlitev, niso omenjeni, saj bi jih sicer ne mogli uvrstiti v kategorije. Potemtakem se nogaja, da mladince odpuščajo, kar se zdi nekaj nezasliša- nega. To pa se dogaja zato ker hočejo delodajalci prihraniti na mezdah in plačah ter na prispevkih za socialno zavarovanje. Cesto se pripeti, da odpustijo mladinca, ko kon. ča vajensko dobo, to je ko bi moral postati kvalificiran delavec in bi mu morali zvišati mezdo. Pri tem pa tudi ne smemo pozabiti, da dobe podjetja, ki zaposlijo vajence, določen prispevek, s katerim se krijejo stroški za socialno zavarovanje. Ta prispevek je vsekakor pozitivna stvar, saj je pripomogel, da se je zaposlilo precejšnje šte vilo vajencev, toda njegova negativna plat je ravno v tem, da se neha, ko vajenec konča učno dobo. Od tod potem tudi odpusti vajencev. Da pa morajo vajenci opravljati razna težaška dela, da jih pošiljajo gospodarji oo raznih opravkih, namesto da bi jih učili, je že zelo stara, razširjena in ukoreninjena navada. Tako morajo nekateri vajenci, zlasti pa vajenke n-pravljati tudi domača dela na stanovanjih svojih gospodarjev. Zaradi tega morajo nujno zaostajati pri proučevanju svojega poklica. Cesto se tudi dogaja, da gospodarji ne plačajo vajencem vsega, kar jim pritiče. V malih podjetjih in obrtniških delavnicah so seveda vajenci pod mnogo hujšim pritiskom kot v velikih in morajo sprejemati vsiljene pogoje, raje kakor da bi zgubili zaposlitev. V poslednjem času se dogajajo pri zaposlitvi novih j delavcev in delavk, zlasti pa mladincev in mladink, tudi politične diskriminacije. Zna-! no je na primer, da v nekaterih novih podjetjih v industrijskem pristanišču v 2av-ljah natačno prerešetajo vse tiste, ki prosijo za zaposlitev, ter da je potrebno priporočilo demokristjanske organizacije. ali ACLI oziroma Delavske zbornice za sprejem na delo. To je vsekakor resno vprašanje, ki bi ga morale napredne mladinske organizacije in tudi sindikati izčrpno obravnavati. To rešetanje se je opazilo tudi pri ACEGAT. Nekaj let po vrsti so sprejemali pri tem mestnem podjetju v službo samo mladince določene stranke, sedaj pa je prešel monopol na drugo stranko, ki pa spada v isti tabor, to je v tabor strank vladne večine oziroma večine v tržaškem občinskem svetu. Prišla je torej v dobi, ki jo opredeljujejo kot demokratično, zopet v rabo zloglasna tctessera de pan*. Kako to škodljivo vpliva na borbenost mladine, si ni težko predstavljati, saj se iz takega ravnanja nujno poraja oportunizem in stremuštvo. Gre pač za prefinjen načrt, katerega sadovi se že kažejo zlasti pri volitvah tovarniških odborov. Navedli smo le nekaj plati vprašanj, ki se tičejo mladine. Je pa še mnogo vprašanj, o katerih bi bilo treba razpravljati in začeti za njihovo rešitev tudi konkretno akcijo, saj ima vsaka stroka svoje posebne probleme, ki terjajo rešitev. Firence Trg Michelangela ■ |F1 LATELISTICNE ZANIMIVOSTI leta" 1944 pzana^kbiiprobssto”e> Etiopske znamke Leta 1894 so izšle prve etiopske znamke s slikami cesarja Menelika II. in etiopskega leva. Teh znamk je bilo sedem in so imele vse napise le v amarskih črkah. Poštno omrežje se je zelo razširilo, znamk je bilo uporabljenih precej, zaradi tega so tudi cene teh prvih znamk nizke. Leta 1900 so bile iste znamke pretiskane z napisom «Ethiopie», v naslednjih letih pa je prišlo do več izdaj ista serije s pretiski v amarščini in pretiski novih vrednot, tako da je bilo do leta 1908 izdanih skupno s prvimi kar 85 znamk. Nekatere izmed teh znamk so zelo redke in veljajo čedno vsotico. Lete 1909 je izšla nova serija sedmih znamk s tremi različnimi motivi. Na dveh je bil cesar Me-nelik II. na eni pa cesarski grb. Vidi pa se, da ni imela državna blagajna preveč denarja, da bi tiskala nove znamke, zato so nadaljevali kar s pretiski Izšlo je še nekaj pretiskov ' na znamkah iz leta 1894, leta 1917 pa je bila okronana cesarica Zeoditou 'n temu dogodku na čast je izšja serija znamk iz leta 1909 s pretiskom na celi znamki. Tudi barve pretiskov so bile različne: nekateri pretiski so bili v modri, drugi pa v vijoličasti barvi. Leta 1919 je izšla nova fran. kovna serija. Znamke so bile velikega formata in so prikazovale portrete rasa Tafo-rija in cesarice Zeoditou, katedralo sv. Jurija v Adis Abe-bi in razne živali: žirafo, nosoroga, itd. Znamke so imele napise v francoščini in amarščini. A tudi te znamke so morale v naslednjih letih do- Sodelovanje mladine Jugoslavije z drugimi mladinskimi organizacijami po sveto Orel in lisica Orel je spletel gnezdo na visokem drevesu in izlegel male orliče. Pod istim drevesom je lisica skopala lisičino in imela male lisičke. «Sosed», je dejala lisica orlu, «ne šali se In ne napadaj mojih lisičk, tega tl ne bi odpustila*. «Le mirna bodi, soseda! Z moje strani te ne bo doletela nesreča*, je odgovoril orel. Minilo je nekaj dni. Male lisičke so začele kukati iz luknje, ena pa je celo prišla na plan in se začela igrati. Opazil jo je orel in pozabil na obljubo .Zletel je, zgrabil lisičko in jo ponesel v svoje gnezdo. Nahranil je svoje orliče. Čez nekaj dni je prišla iz lisičine druga lisička. O-rel je ugrabil tudi njo. Potem še tretjo in četrto m lisica je ostala brez otrok žalostna je sedela pred lisičino in vzdihovala: «Ah, zakaj ne morem letati. Ne visoko, le do orlovega gnezda*. Orel, navajen kraje, je vsak dan izmaknil; zdaj jagnje, zdaj goloba, tu in tam kokoš, pa tudi male vrabčke. Nekoč je stari ovčar zakuril ogenj in pekel jagnje. To je zaslutil orel, poletel je pod nebo in ko je ovčar odšel nadzorovat svojo čredo, je orel vzel meso in odletel v gnezdo. Toda na meso se je prilepila žerjavica. Padla je v gnezdo in ga zažgala. 5-rel je začel mahati s krili, da bi ogenj pogasil, toda ogenj je še bolj vzplamtel, zajel je vse gnezdo m kmalu so popadali na zemljo pečeni orliči. Lisica jih je pograbila ;n dejala orlu, ki je z osmojenimi krili letal nad drevesom: «Ej, sosed, ti si moje lisičke pojedel žive, jaz pa bom tvoje orliče pečene!* Po Elinu Pelinu Sodelovanje jugoslovanske mladinske organizacije z drugimi mladinskimi organizacijami po svetu je bilo v preteklem letu izredno živahno. Tako je prišlo do izmenjave študentov z nacionalno zvezo britanskih laborističnih študentov, z delavsko mladino Norveške in Zvezo poljske mladine. Poleg tega je bivala v Beogradu skupina mladinskih voditeljev iz Chila, Urugvaja, Peruja, Indonezije in Nepala, ki je bila kot gost mednarodne zveze socialistične mladine, tri mesece v Evropi. Tudi lani so predstavniki jugoslovanske mladine sodelovali na štirih seminarjih, katere je razpisal UNESCO za proučevanje dela med mladino. Med letom pa je 470 jugoslovanskih študentov obiskalo v okviru biroja za mednarodno izmenjavo mladine 12 tujih dežel, pri čemer Je seveda vključeno samo delovanje tega biroja in niso upoštevane ostale izmenjave in študijska potovanja. V okviru delovanja tega biroja je Jugoslavijo obiskalo 2.437 tujih študentov. Pričakuje se, da bo to sodelovanje postalo letos še znatno bolj živo in bo zajelo večje število držav. Velika potreba po domačih mladinskih igrah Naša mladina smatra, da je že primeren čas za odr- ske vaje. Stika za igrami, ki bi bile primerne za naše nodeželske odre, oziroma bi ustrezale duševnemu kovu našega človeka Nima sreče in ne more dobiti primernega odrskega, to je. ne preveč zahtevnega dela. Ta zadeva se nonavlja iz leta v leto. Kai bomo v tem res tudi v bodoče siromašili? A-li se res ne moremo izmotati iz te zadrege in pripraviti dramsko gradivo, ki naj bi odgovarjalo duševnosti našega liudstva, našim posebnim razmeram ln nalogam? Popolnoma se strinjamo s predlogom, ki ga ie svoj čas objavil «Primorski dnevnik« v dopisu iz Križa, kjer je bilo rečeno, naj bi se razpisal natečaj za ta dramska deta. Nedvomno bi se našli na Tržaškem kul-turno-prosvetni delavci, ki bi nam preskrbeli takšne i-gre iz našega življenja. Stejmo Narodna Eden, dva — ropota, Tri, štiri — netopirji, Pet, šest — polna pest, Sedem, osem — kruha prosim, Devet, deset — grem ga vzet! Uganka Mrak jo prinese, zora odpelje, drevi se vrne, nima nedelje! f?OAD Pevski zbor primorskih študentov Dne 22. decembra je radio Ljubljana posnel 40-minutni program slovenskih narodnih pesmi iz Benečije. Izvedel ga je moški pevski zbor Kluba primorskih študentov. Zbor obstaja že tri leta in je poleg Akademskega pevskega zbora edini študentovski zbor v Sloveniji. V svojem delu je dosegel že lepe uspehe in priznanja. Ob prvem festivalu primorskih študentov 1. 1955 je imel številne koncerte po raznih krajih Primorske, obenem pa tudi na festivalu hr-vatske in slovenske mladine v Kopru in Bujah, kjer je zastopal ljubljansko mladino. Tudi radio Koper in radio Ljubljana sta že večkrat posnela njegov program. Sedaj se zbor vztrajno pripravlja za novo turnejo no Primorski. V načrtu ima tudi gostovanje v Trstu. TONE PAVČEK Slabi časi Tu kasna je jesen in dež prši na hiše, travnik in polje. Cez blatne, žalostne ravni nihče ne gre. Tu kasna je jesen in je težko po šolah beliti glave, saj učenost v raztreseno glavd nerada gre Bilo bi polje, hopla hej! drveti v soncu čez polje kot zdeti ob knjigah kar naprej — a to pri nas mendš ne gre! Zato so slabi časi zdaj. In to, ljudje, zares ne gre. Zato snega nam, zima. daj in naj jesen gre z dežjem v krai! L Koliko zvezd lahko vidite s prostim očesom, koliko pa s teleskopom? 2. Kakšno pot oriše zemlja, ko potuje skozi vsemirje? 3. Zakaj se zvezde, ki se stalno gibljejo, ne zadenejo med seboj? 1. Število zvezd, ki ga vidimo s prostim očesom, je seveda odvisno od človekovega vida. Kdor vidi dobro, lahko našteje več zvezd, kdor vidi slabše pa manj. Pa tudi človek z izredno dobrim vidom ne more videti mnogo več kot 3000 zvezd. Toda če boste koga vprašali, koliko zvezd lahko vidi, vam bo najbrž povedal veliko večjo številko. Z dobrim teleskopom je pa moč videti sto tisočkrat več zvezd. Tako je moč iz zvezdarne na Mount Wilsonu v Ameriki posnti 1500 milijonov zvezd. Lečg tega_ teleskopa meri v premeru 2.5 metra. 2. V naših knjigah običajno piše, da oriše zemlja na svoji poti obliko elipse. To je pa le deloma res. Pot, po kateri se Zemlja giblje okrog Sonca, je res eliptična. Toda ker se pa giblje tudi Sonce, je pot Zemlje okrog njega odvisna od gibanja Sonca. Ce bi se mogli dvigniti v vsemirje in od tod opazovati Zemljino pot, bi videli, da napravi Zemlja pot, ki ima obliko več zaporednih, med seboj povezanih elips, po katerih potuje Sonce. 3. Samo v tisti svetlobni meglici, ki jo vidimio preko sredine neba, smatrajo, da je več kot 300.000 zvezd. To je dobro znana Rimska pot ali Mlečna pot. Toda obstojijo še druge skupine zvezd. Zato se človek često vpraša, kako to, da se zvezde, ki se neprene- homa gibljejo, nikoli ne zadenejo med seboj. Ko gledamo Rimsko pot, se nam zdi, da bi lahko zelo hitro prišlo do tega, da bi ave zvezdi ali pa še več treščile med sabo, ker se nam zdi, da so zelo blizu med seboj. Toda to se nam zdi tako le zaradi velike oddaljenosti od nas. V resnici so pa zelo redke. Računajo, da je vsemirje tako na redko naseljeno z zvezdami, kakor bi bila Evropa, če bi v njej živele le tri ose. Hruška Tu, tik za ograjo stojita dve hruški dedka Andreja. V hipu je bil Rudi na o-graji in že je bil pri sladkih hruškah. Dve, tri hruške pa se izmuznejo Rudiju iz rok in padejo na glavo dedku Andreju, ki je dremal pod drevesom. Rudi tega ni opazil. Naenkrat ga nekdo prime za nogo: «No, kaj boš zdaj, sinko dragi?* Ves zmeden mu deček odgovori: «Ali ti, dedek Andrej. nikoli nisi rabutal tujih hrušk?... No, le reci*. Dedek Andrej se je nasmejal: «In še kako sem rabutal!* Pa se je dedek sklonil, da je deček lahko stopil na njegov hrbet, s hrbta na ramena, z ramen na hruško. «Le plezaj, plezaj, še više, čisto v vrh, tam so najslajše...*. D. g. ' Kaj sta doživela Marko in Metka ll Marko se j« nasmehnil: «Pri njej ne toliko, pač pa v njeni kuhinji. Jaz sem že strašno lačen!« Poklical je arabskega sluge in mu naročil, naj jima preskrbi kaj za pod zobe. Sluga Je tekel do začetka karavane, kjer Je Jezdil dr. Grom, “ y '7 / / .-v y./ , S77>>' //"■-’% 'JJ/ biti precej pretiskov. Navada pretiskov se je že ustalila v etiopski pošti. Leta 1928 smo zopet dobili izvirno serijo s portreti cesarice Zeoditou in rasa Tafarija. Tem znamkam so sledili že običajni pretiski. Nekaj mesecev po izidu prve serije pa so bile znamke pre-tiskane ob priliki imenovanja rasa Tafarija za cesarja E-tiopije. Leta 1930, in sicer 3. aprila, je dobil cesar Tafari novo ime, in sicer Hayle Se-lassie I. in tudi to spremembo so počastile pretiskane znamke. Ob isti priliki je izšla tudi nova serija znamk, ki je prikazovala alegorijo kronanja. Leta 1931 je izšla serija iz leta 1928 pretiskana z novimi vrednotami, kmalu nato pa so dotiskali serijo z raznimi motivi. Naslikani so bili portreti cesarja Haile se-lassija I, cesarice Menen, rasa Makkonnena, znamke pa so prikazovale tudi kip Menelika II. in neki železniški most, ki je bil zgrajen v tistem času. A pretiskov ni hotelo niti konec. Leta 1936 smo do-biji zadnje. Državo so nato zasedli Italijani in seveda izdajali tamkaj svoje znamke. Italijanska uprava je najprej izdala serijo znamk z napisom «Poste coloniali ita-liane — Etiopia« in z datumom «9. maggio 1936», to je z dnevom v katerem je bil Vittorio Emanuele III. proglašen za cesarja Etiopije. Na znamkah je portret Vittoria Emanuela III. Leta 1938 pa so prišle v promet znamke z napisom «AOI — Africa O-rientale Italiana«. Te znamke so bile posvečene več ali manj istim dogodkom, kate-rim so posvečali znamke v Italiji .Dvajset znamk je bilo frankovnih, šest jih je bilo posvečenih dvatisočletnici Avgusta, leta 1940 je izšlo sedem znamk posvečenih razstavi «Triennale d’01trema-re», leta 1941 pa zopet sedem znamk posvečenih italijansko-nemškemu prijateljstvu. Te znamke so prikazovale portrete Hitlerja in Mussolinija. Poleg teh je izšlo še nekaj letalskih, portovnih in ekspresnih znamk. Vojna pa je pomenila konec italijanske oblasti ne samo v Etiopiji, ampak tudi v Somaliji in Eritreji. Deželo so zasedle čete britanskega Com-monvvealtha in sicer južnoafriške čete. Vojaška uprava južnoafriških čet je hotela izdati serijo 9 znamk velikega formata in 11 kolekiov (ki bi služili v poštne namene) s pretiskom «British OccUDa-tion«. Znamke so bile že do-tiskane. a niso prišle v promet zaradi nasprotnega sklepa angleškega vrhovnega poveljstva. Le nekateri primerki so bili poklonjeni nekaterim angleškim in etiopskim visokim oficirjem in osebnostim, ostanek pa je bil sežgan. V promet pa so prišle angleške znamke s pretiskom «MEF» (Middle East Forces). Znamk je bilo 21 in_ so služile angleškim 1 Vojaškim potrebam in civilnim potrebam zasedenih pokrajin v vsem Srednjem in Bližnjem vzhodu. Etiopija pa je postala znova suverena država in to je tudi pokazala že leta 1942 z izdajo nove serije, na kateri je bil upodobljen cesar Haile Selassie I. Leta 1943 je bilo nici rojstva s posebno serijo počaščen bivši cesar Meneli« II. L. 1945 je izšla serija za Rdeči križ, 1. 1947 pa serija potih znamk, ki je proslavljal* s triletno zamudo 50-letnioo etiopske pošte (letnice ns znamkah so bile 1894—1944). Istega leta je bila izdana serija na čast pokojnemu ameriškemu predsedniku Roose-weltu, nato pa še serijo n* čast petdeseti obletnici rojstva cesarja Hayle Selassija I Znamke, ki so izšle po tem letu, so bilg že bolje izdelane. V ovalnem okviru je bila na vseh glava cesarja, znamke pa so prikazovale razne motive, katerih so bile posvečene. Tako so že konec leta 1947 izšle frankov-ne znamke s slikami raznib etiopskih krajev, leta 1950 )e bila proslavljena dvajsetletnica cesarjevega vladanja. Razna javna dela so bila počaščena s posebnimi znamkami, leta 1951 je bila proslavljeik 55-letnica bitke pri Adui. Le ta 1952 so bile izdane znamke v počastitev povratka E" ritreje v sklop Etiopske federacije Vseh etiopskih znamk " frankovnih, letalskih, portovnih, ekspresnih — je bilo sedaj 429. Zbirka sama velja danes precej; če bi kdo hotel danes načeti to zbirko, m? svetujemo, da prične zbirati znamke od leta 1942 naprej. Sele ko bo imel to zbirk« popolno, se bo lahko vrg-} na zbiranje znamk, ki so bile izdane pred italijansko zasedbo. UGANKE Dobra znanka vsake hiše' brska in brklja in briše, ko pa zmožna ni več čišce. staro vržejo v smejišče. Dvaintrideset dninarjev, belih mlinarjev, praznika nimajo niti nedelje: v rdečem mlinu, kjer melje se, mblje meni ln tebi, hčeri in sin'J AVTOPREVOZNlSKO podjetje FRANC LIPOVEC Vsakovrstni prevozi z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1400 za tu in inozemstvo GARA2A: Ul. Timeus 4, tei. 90-200 STANOVANJE: Ul. F. Severo 6, tel 33-113 Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem listu! Ribarič Ivan 1MPORT ♦ EXPORT VSEH VKST LESA IN TBDIH GORIV TRST — ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MIL1ZIE 19 - TEL. 96-510 da bi ga vprašal za dovoljenje. Kmalu Se Je vrni! s poročilom, da ni časa za lake stvari, ker s« bliža peščeni vihar in zalo morajo priti čim hitreje do kakega zaklonišča. In res, kmalu se Je dvignil tako strašen vihar sta otroka kar onemela od velike groze. Vihar Je nosil s seboj ogromne množine peska in je napolnil vos zrak. Otroka sta si zavezala z ruto usta bi se branila drobnega peska. da da Naenkrat kamela ni mogla dalje in Je padla na kolena. Otroka sta razjahala in sta hotela iskati pomoči pri dr. Gromu. Nista slutila, kako strašna reč je tak vihar v puščavi, ki ga imenujejo asamumii. Marko Je prijel Metko za roko in skoro vlekel s seboj. Korak za korakom sta se borila proti vetru in pesku ter krenila v smer, kjer sta menila, da moreta najti dr. Groma, Videla nista nič, zrak Je bil prepoln peska. Marko Je kmalu spoznal, da ne moreta dalje. Zato Je >kienil vrniti se h kameli. Ali kje Je bila tista žival? Okoli in okoli sam pesek, sama neprodir-na peščena megla! Pljuča se hrepenela po požirku čistega zraka, oči so zaman iskale pomoči. Po nekoliko korakin sta otroka onemogla padla na tla. '' Čvrsto sta se še vedno držala za roke,ko Ju Je pokril velik peščen val. Tedaj sta omedlela. Ko sta se otroka spet zavedla, »ta videla blizu sebe Arabce s črnimi krinkami na obrazu. To Je bilo najbolj divje pleme, Tuaregi, česar pa Marko in Metka na srečo nista vedela. (Nadaljevanje sledi) POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI TRST - Ul. Moren 7 Telefon št 28373 v vse kraje, tudi v inozemstvo ii AVTOGARAŽA ..Roiano TRST -HOJ AN - UL MUHEH1 ST. 7 - TEL. 3&608 privatno tel.27-240 — (Zadnja postaja filobusa št. 5) Prostori za parkiranje avtomobilov in motornih koles — Odprto tudi ponoči — Prevoz potnikov z osebnimi avtomobili na vs kraje, tudi v inozemstvo UTOPIM! TRST, UL G BATTISTI 231. Tel.44-208 Telegr. IMPEXPORr-TRIESTE UVAŽA« Vtakovrtlni le«, drva sa kurjavo, gradbeni material IZVAŽA« tektliLtkoloniab no blago in rae-novrtlne •troje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE primorski dnevnik — 5 — KRATEK PREGLED DELA IN PEREČIH VPRAŠANJ V OB J£qJ potreblljejO v Lonjerju in na Katinari Zaradi nerazumevanja pokrajinske uprave ni še rešeno pereče vprašanje vodovoda Zakaj ne podaljšajo vodovoda iz Jugoslavije - 17 Jazbinah potrebujejo šolo in elektriko • Ostanki tevdalnih odnosov - Delovanje občinske uprave Steverjanska občina, ki se ie osamosvojila leta 1951, ni velika, obsega približno 600 ha Površine in ima nekaj manj tat tisoč prebivalcev, ki so naseljeni na zelo velikem Področju, ki se od Oslavja vzpenja vedno više do vrha Steverjana, kjer stoji cerkev ■a spomenik padlim borcem. Potem pa se zopet spušča v dolino, na eni strani proti Grojni,na drugi pa proti Va-lorišču ter zajame končno Jazbine, osamljena vasica s približno sto prebivalci. Hiše Steverjancev so raztresene po majhnih holmih, med sadovnjaki in vinogradi. Prebivalci so v veliki vedita kmetovalci, ki se z napornim delom v vinogradu in sadovnjaku trudijo za vsakdanji kruh. Težavno je njih 21vljenje, posebno še ko 72 °d skupno 128 družin ne obdeluje gvoje zemlje, marveč so koloni raznih grofovskih družin: Tacco, Formentin, Fa-oenbach in drugih goriških zasebnikov ter cerkvenih gospodov. Ostali kmetje imajo le malo zemlje, največ po 2 ali 3 ha, katero pa zelo skrb-no obdelujejo. Končno imamo v Steverjanu še nekaj večjih posestnikov, znanih daleč naokoli po dobri kapljici m lepem sadju. Precej gtever-jancev, ki doma niso našli kruha zase, ali pa so se naveličali garati za tujo gospodo, si je poiskalo zaposlitev v Gorici, kamor so se tud' naselili, ali pa so emigrirali v Francijo, Kanado in Argentino, 56 odstotkov kolonov danes toliko bolj pbčuti nepravičen družbeni in socialni položaj, v katerem se nahaja, saj tik njih teče državna meja, onkraj katere žive bratje, Hi so že 'pred desetimi leti odvrgli srednjeveške oklepe in danes kot samostojni kmetje ali zadružniki gradijo sebi in svojim dedičem svobodnejšo in srečnejšo bodočnost. Občinska uprava se je v zadnjem letu precej izboljšata. V štirih .letih delovanja se je županstvo končno vselilo v svoje poslopje, v katerem so bili v povojnih letih orožniki. Obnovitvena dela, ki jih je morala občina izvesti predvsem v notranjosti poslopja 80 stala 1 milijon lir. ^edaj imama poleg ličnih občinskih Uradov tu tudi poštni wrad, tako da Steverjancem ni treba več v Pevmo ali v Gorico. Na občini je tudi zdravniška ambulanta, kjer zdravnik dr. Rutar dvakrat tedensko pregleduje obolele domačine. Steverjanski občinski možje S(> se v lanskem letu doset-taat sestali. Na seji, ki je bita 16. oktobra so odobrili tudi proračun za letošnje leto, hodkov in prav toliko izdatkov. Steverjanska občina je pasivna; lanski primanjkljaj 3,780.000 lir bo morala kriti država, kajti občina tega ne bo zmogla. V glavnem je treba vzroke primanjkljaja iskati v pomanjkanju dohodkov, ki bi se morali stekati v šte-verjansko občinsko blagajno, pa se stekajo drugam. Veleposestniki namreč družinskih davkov ne plačujejo tu, ampak občini, kjer živijo. Prav tako ni v Steverjanu večje trgovine, prometa ali turizma, ki bi lahko prinesli občini dohodke. V preteklem letu je občina poleg obnovitve svojega poslopja popravila le občinske ceste. Pri tem delu je bilo zaposlenih 7 mesecev deset delavcev, ki so delali v dveh delovnih centrih. Nanosili so 800 kub. m peska in tako vsaj začasno popravili ceste, ki so zaradi svojih vzpetin za promet precej nevarne. Eden najbolj perečih problemov, ki ga bo morala občinska uprava rešiti v najkrajšem času je napeljava Vodovoda v Steverjanu in zaselkih. 2e pred časom so u-pali, da bodo na Oslavju lahko prišli do izvirka, ki bi dajal dovolj vode tudi za Ste-verjan. Toda dolgomesečno delo tehnikov in delavcev je bilo brezuspešno. Medtem jc prišel predlog, da bi se Italija domenila z Jugoslavijo za podaljšanje vodovoda, ki je bil pred leti napeljan iz plavij po vseh briških vaseh do Cerovega in bi njegovo podaljšanje v Steverjan ne zahtevalo prevelikih stroškov. Toda goriška pokrajinska u-prava, ki je znana po svojem šovinističnem razpoloženju, je tudi ta predlog odbila, češ da bi se iz tehničnih in materialnih vzrokov ne mogel uresničiti. Zato je končno obveljal predlog, ki je bil poslan v pretres tudi ministrstvu za javna dela, da bi goriška občina napeljala vodovod do Oslavja, ki spada v njeno območje, od tu pa bi steverjanska občina napeljala vodovod do središča Vasi, t. j. do cerkve. Za Valerišče pa naj bi uporabili vodo iz izvirka, ki naj bi se po poročilih vojaških edinic tam nahajal. Prav tako bi s tem izvirkom bilo rešeno vprašanje .vode za Jazbine, ki, od tu niso preveč oddaljene. Seveda bi ost varite v tega načrta izzvala nezadovoljstvo med prebivalci, kajti le en del bi imel vodovod takorekoč pri roki, drugi na Valerišču in v Jazbinah pa bi se morali zadovoljiti z vodnjakom. Ugovori pokrajinske uprave, da bi bili stroški za napeljavo vodovoda iz Jugoslavije v Italijo in ne iz dejstev, kajti doslej se v tem vprašanju zainteresirani krogi še niso pogovorili ter ni znano, koliko bi Jugoslavija zahtevala za dobavo vode Steverjanu in O-slavju. Tudi šolsko poslopje v Steverjanu je precej v slabem stanju ter bi za njegovo popravilo in notranjo opremo potrebovali dva milijona lir. Občinska uprava je za to vsoto prosila ministrstvo za javno vzgojo že lansko leto, toda zdi se, da na to prošnjo ne bo odgovora pred spomladjo. Se teže pa je vprašanje osnovne šole v Jazbinah, kjer se zdaj otroci uče v zasebni hiši in v prostorih, ki za to nikakor niso primerni. Šolsko poslopje, v katerem naj bi bili trije razredi in majhno stanovanje za učitelja, bi s pohištvom vred stalo 8 milijonov 800.000 lir. V zvezi s tem je občina, naslanjajoč se na zakon štev. 645, poslala prošnjo ministrstvu za vzgojo že leta 1954. Za to se je pozanimal tudi šolski nadzornik, ki je predlagal, da bi država vsaj tistih pet milijonov šanja je treba rešiti čimprej. bili dodeljeni 2a šolo v Frati,katere pa ne bodo zgradili, dodelili Jazbinam ter bi si preostale 3 milijone lir občina že na kak način, seveda s pomočjo države, nabavila. Y Jazbinah je pereče tudi vprašanje električne razsvetljave, saj so Jazbine ena izmed redkih vasic na Goriškem, kjer še vedno ni elektrike. Napeljava električne luči bi za Jazbine stala 3 milijone lir. Občina upa, da bo z dograditvijo cerkve, katere slavnostna otvoritev bo spomladi, rešeno tudi to vpra-' šanje. Na šolskem področju o-stane še odprto vprašanje o-troškega vrtca, o katerem je bilo govora že tudi pred dvema letoma v občinskem svetu, vendar razen obljub doslej od odgovornih krogov še ni prišlo drugega. Vsekakor bi morala država posvečati večjo pažnjo pasivnim občinam in skušati pomoči prebivalstvu teh občin vsaj v tistih vprašanjih, ki so živ- Po neštetih prošnjah in posredovanjih domačinov je tržaška občina vendar popravila pot od zadnje avtobusne postaje na Katinari do poli, ki se odcepi od glavne ceste in pelje v Lonjer. Prav tako je občinska uprava obljubila, da bo občinsko podjetje Ace-gat podaljšalo avtobusno progo od Katinare do Ključa, Ta vest je razveselila zlasti Ric-manjce in Borštane, pa tudi Bazovce, ki morajo zaradi svojih opravkov in dela vsak dan v mesto, ter dijake, ki hodijo v šolo v Trst. S podaljšanjem avtobusne proge bodo imeli vsi okoličani tudi več možnosti, da bodo lahko bolj pogosto prihajali v mesto na razne kulturne prireditve, v gledališče in v kino, ker omenjeni avtobus vozi razmeroma bolj pogosto in tudi bolj pozno v noč kot avtobusi na krajevnih progah, pa tudi pri cenah bo razlika. Upati je le, da Se stvar ne bo zavlekla in da bodo progo podaljšali čimprej. Omenili bi še, da bodo s tem zadovoljni tudi številni Tržačani, ki ob nedeljah in v lepem vremenu radi prihajajo v te kraje in v Glinščico na izlete. Potrebno bi bilo, da b; zdaj popravili tudi pot za pešče, ki pelje °d sedanje zadnje avtobusne postaje na Katinari proti Lo- ljenjske važnosti zanje. V Steverjanu je to predvsem i njerju, ker je v zelo slabem napeljava vodovoda in v Jaz- stanju. binah napeljava elektrike ter Lonjer in Katinara potrebu-postavitev šole. jjeta tudi javno kopališče. Ob- činska uprava bi morala tudi v tem pogledu pokazati več razumevanja za potrebo vasi, ki spadajo pod tržaško občino in so v neposredni bližini mesta. Tu je precejšnje število delavcev in kmetov, odraslih in mlajših, ki nimajo možnosti, da bi si doma napravili kopalnico; da bi šli v mesto, pa porabijo preveč denarja in časa. In vse to gre na škodo zdravja in higiene. Poleg tega je treba upoštevati, 'la tudi šola nima kopalnice. Novo kopališče pa bi lahko 'lužilo tudi za šolsko deco- Lonjerci že dolga leta čakajo, da bi jim občina napravila pralnico. Se pod fašizmom sp jim jo obljubljali, po vojni pa so o tem razpravljali tudi na sejah občinskega sveta. Kakor se spominjamo, je tudi občinski svetovalec dr. Dekleva predlagal občinski u-pravi, naj ugodi tej upravičeni zahtevi Lonjerja, kjer je približno 30 peric, ki si s pranjem perila meščanov služijo kruh. Pralnico najbolj potrebujejo. Prostor je že izbran, je na občinskem zemljišču in sredi vasi. Pred nekaj leti so lonjerske perice prale še «V potoku«, kjer so jim že v Napoleonovih časih pripravili 4 «kalu-Že». Zdaj pa je vse zapuščeno in je nemogoče, da bi ženske tam prale tudi zaraai tega, ker je kraj na samoti in precej oddaljen od vasi, pot pa je strma. Sličice iz DOPISI S PODEŽELJA ŠEMPOLA) ki predvideva 10,248.278 lir do- preveliki, izhajajo iz govoric Skozi našo vas se izliva ves pritok prehodnikov iz mnogih vasi izza meje. Za praznike je avtobusno podjetje močno pomnožilo vožnje za Trst. A tudi od nas je ob koncu leta prekoračilo državno mejo mnogo več ljudi kot sicer; mnogim je šlo za obisk sorodnikov, prijateljev in znancev, mladini pa za zabav.) na Silvestrovo. V soboto (31. 12) je bil na bloku pravcati juriš. Procedura pregleda na tej strani pa se je odvijaia nenavadno počasi in niso prišli vsi na vrsto. Ob tej priliki moramo omeniti, da tudi glede prenosa valute ne teče v smislu dogovora o obmejnem prometu. Vsaka sprememba in vsak ukrep naj se objavi po časopisu in radiu. :da bo ljudstvo znalo pil čem je. Poročali smo že, da je nekaj hiš gornjega dela naš Obcestne vasi precej oddaljenih od vodovoda. V tem delu je precej pašnikov in se živinorejci s težavo m s precejšnjo zamudo časa poslužu jejo napajališča ob starem kalu. Potrebno bi bilo, da bi se ta zadeva kakorkoli zadovoljivo rešila. Prostor okrog našega šolskega poslopja bo Božični in novoletni običaji sfcoro dostojno ograjen s solidnim obzidjem. Del prostora bo namenjen igrišču, ostaio vrtu. Seveda bo vrt služil v učne namene in bo moral biti tudi temu primerno urejen in negovan. Ce bi tega ne bilo, bi streljali mimo cilja. U-pamo pa, da si bodo vsi odgovorni organi prizadevali, da bo razpoložljivo zemljišče tako umno urejeno in Izkoriščano, da bo to služilo za zgled in bo z uspehom dopo-njevalo vžgojno-poučno nalogo. REPENTABOR ditve in nobene zabave. Ne- kdo drugi pripravil kulturno Nobeno človeško pleme na taropski celini se ni od dav-tane do današnjih dni tako jtačno posvečalo poljedelstvu tat Slovani. Zaradi tega so. 'li toliko bolj odvisni od na-tave. Ta odvisnost je bila tohko večja, ker si naravnih P°iavov niso znali razlagati jh razumno poseči v njene sita' Cesar pa ne razumemo, to tataeni nekaj skrivnostnega, tadnaravnega. Tako so si riiC-tav0 predstavljali oni. Zato s° jo oboževali in pripisovali tatavnostnim bitjem vse riaj-ttattiembnejše pojave in spre-taeinbe v vidnem svetu, na pr. !®lne čaSe, blisk, grom l.dr pa poteka življenje skozi *ta'ietnosti in neprijetnosti, u-tadja in neugodja, so temu taiiherno ločili ta bitja v dota in zla, prvim so rekli ®°vi, drugim besi. Svoje bogove so častili z taolitvami m daritvami. Ni taatijkalo praznikov v 'letu ta vsi so se ujemali s spre-‘ernbami v prirodi ob raznih tanih časih. Najpomembnejši pta2nik je bil ob zimskem tabčnem prevratu, ko prične an rasti — koledo ali bad-^tak (naš božič). .Poganska vera se je le do-?asi — okrog 600 let umi-tata krščanstvu- Kobaridci so Pr. še pred dobrimi 500 et‘ častili neko drevo "b Vetem studencu; ob vrelcih Stivanu je bil sveti gaj. Ta , e v domišljiji naših predrn-Qv ohranil svojo božansko še ko si je med nje utr-P°t krščanska vera. Sploh vsi narodi v poganski dob s0 stapo oboževali vodo, zlasti tavirke. so po slovenski zemlji P°hekocj več, ponekod manj sledovi staroslovanskega češnja; ohranjeni so v ijud-’h običajih in še igra v njih ,v°io važno vlogo voda Prav noži' viln Z1cna doba s svojimi šte-imi božičnimi običaji je tasnično ljudski novoletni Praznik, ljudski začetek let. 1 zajema dobo od sveteg.. odreja konec novembra tja 3 svetih treh kraljev. Zato .1 čudno,če najdemo v oo-z,čnem času večkrat običaje s čarodejnimi nameni, zelo zna cinitni na prehodu starega le- do ta v. novo; ubraniti se je tre- ba vsega zlega in vseh nevarnosti v prihodnjem letu, izposlovati rodovitnost, zavarovati si srečo in izvedeti prihodnost. V božičnem času straši v njegovih skrivnostnih zimskih nočeh vse polno nečistih lu-hov, zlih čarov, besov, urokov. Stari Slovenci so v davnini s sežiganjem brinja odganjali zle bese od hise. Danes preganjajo na kmetih zle sile, nečiste duhove in drugo nesnago na svati večer, na Silvestrovo in pred sv. tremi kralji, jn to tako, da pokadijo in poškropijo z blagoslovljeno vodo vse hišne, hlev-m gospodarske prostore, v streljanju se skriva ta prastari namen. Na Koroškem ustrelijo na sv. večer trikrat, na Silvestrovo šestkrat, pred sv. tremi kralji devetkrat. Tudi škodljivih čarovnic se skušajo znebiti. V Prekmurju postavijo po polnoči pred hlevske vrata brano, Ja bi se živini ne približale čarovnice in ji kakorkoli škodovale. Ta čas je primeren še za druga dejanja. V Prekmurju tresejo po kosilu na sv. večer sadna drevesa in govorijo «Naj bo tako polno kot je moje črevo!# Rezijanke so v preteklih desetletjih na novo leto hodile k studencu po vodo, ki so jo potem na travniku med plesom zlivale moškim v o-braz. Zlasti je čarodejna žeg-nana rožna voda. V Prekmurju se mora na sv. večer p) večerji vsakdo umiti v posebni vodi, v kateri so bile rože od žegna z velikega šmarna. Na pragu novega leta je kmečki človek radoveden, kakšno bo vreme v prihodnjem letu, kako bo rastlo žito, kakšna bo letina ' i dr. Kaj različna so vedeževanja radovednih deklet. Poslužujejo se vode in vanjo vlivajo jajca, svinec, vosek. Iz podob, ki se iz tega delajo v vodi, sklepajo kako bo z možitvijo, kakšen bo ženin itd. Med najznačilnejše ln najbolj obsežne božično-novoletne običaje štejemo obhode otrok in odraslih ljudi. Prvo mesto v teh obhodih zavzemajo ko- ledniki (po kraško koledvar-ji), ki hodijo med božičem in sv. tremi kralji od niže do hiše, pojejo posebne pesmi — kolede ali kolednice — zbirajo darove in voščijo Vsaki hiši vse dcbro na božič in v novem letu. Po starem običaju so morali biti koledniki veseli in norčavi. Veselo razpoloženje so povečali še godci, ki so jih radi spremljali. Povečini imamo opraviti s koledniki, ki so se po končanem koledovanju, zbrali v krčmi ali kmečki,hiši ter prikoledovali denar zapili in zaplesali. Na Krasu so pred desetletji nakoledovane darove (klobase, jajca, mast, orehe, teran) spravili du ŠV. treh kraljev ter na ta praznik priredili pri kakem kmetu skupno večerjo in ples. Na to slavnost so povabili dekleta in odličnejše možje iz občine. Na praznik nedolžnih otrok hodijo otroci od hiše do hiše, tepežkajo in prosijo darov Čarodejni nameri tepežkanja je razviden iz naših tepežnih običajev. Ljudi tepežkajo, da bi bili vse leto srečni, veseli in zdravi, živina, da bi bila debela in močna, dekleta, da bi dobile može, drevje, da bi dobro obrodilo. Pri tem je poglavitem čarodejni udarec s svežo zeleno vejico, ki prinaša pomladitev in življenjenj-sko moč vsakomur, kdor je z njo udarjen. Nekaj sličnega je bilo v običaju na Tržaškem Krasu (Mavhinje), ko so še pred petdesetimi leti nosili dečki na Silvestrovo svojim vrstnicam ohrovtovo (vrzotno) glavo o-krašeno s pomarančami m raznobarvnimi trakovi. Dočtm so se po Kranjskem Štajerskem in Koroškem ohranili ti in razni drugi star običaji, so , pri nas le še 1 medletn spominu najstarejše-ga rodu. požrl jih je stik z mestom, ki je naglo izpodri val iz vaških skupnosti konservativne sile in zrahljal nekdanjo krepko medsebojno por vezanost. Tudi živimo na moč nem prepihu, ki nam je odnesel to in drugo narodno blago bolj hitro kot v ostalih slovenskih krajih. Ze pred dobrim letom je občinski svet sklenil, da bodo razširili po vseh vaseh vodovod, tabo, da si bo lahko vsakdo napeljal vodo v hišo. Uprava kraškega vodovoda iz Nabrežine je že nabirala od zasebnikov predujme, občina pa je kupila potrebne cevi. Ne moremo razumeti, Zakaj po tolikem času niso še začeli z deli? Tudi pri občinskem kopališču se vse vleče na dolgo. Radi bi vedeli, kdaj se bomo tam lahko okopali. Lansko leto nam ni prineslo posebnih novosti, razen tega, da po videmskem sporazumu laže gremo k znancem in prijateljem preko meje, ki nam je *ik za hrbtom. V decembru smo imeli večerni kmetijski tečaj, ki ga je vodil dr. Baša ln je trajal 14 dni. Obiskovalo ga je več kot 40 oseb. Na Taboru, kjer je naša znana cerkev in ena izmed najlepših razglednih točk na našem Krasu, že delj časa sekajo drevje. Ce bo šlo tako naprej, bo v kratkem na griču sama goličava. Ali vedo za to občinska uprava in občinski svet, saj je tam občinsko zemljišče' kateri so šli v vaške gostilne, drugi pa; zlasti mladina, v druge kraje. Kulturne prireditve pri nas že dolgo časa ni bilo, čeprav imamo v vasi dvorano. Občuti se pomanjkanje pevovodje in nesebičnega kulturnega delavca, ki bi poživila prosvetno življenje v naši vasi. V tem pogledu zelo zaostajamo; bližnje vasi, kakor na pr. Boršt in Boljunec pa vendar nekaj delajo. Morda bomo tudi mi začeli malo migati, sicer bo —žalostno. Glede letine se ne moremo pritoževati, vina je bilo več kot prejšnje leto in oljk smo tudi več nabrali. Nerodno pa nam je bilo, ker smo jih morali stiskati v Boljuncu in v Dolini. Upamo, da bomo letos imeli v vasi novo oljarno in da bodo oljke še dobro obrodile. ' Te dni so prekinita delo za ureditev poti po vasi. Ne vemo še, kaj je temu vzrok, Pravijo, da je že zmanjkalo denarja. Pot je zdaj vsa razkopana in tako ne more ostati. CEROVEJE Novo leto smo pričakovali v veselju in zabavi, mnogi so pa šli. na silvestrovanje v Sežano. Pri nas je stara navada, da na novo leto fantje gredo po vasi, zapojejo pred vsako hišo in vošiijo srečo, veselje in zdravje; za darilo pa jim gospodinje dajejo klobase in jajca. Letos pa tega .tega niso storili, ker ni bilo dovoljenja policije. Čudno se nam zdi, da tudi za take stvari je treba zdaj imeti dovoljenje, saj je to naš stan običaj. V kratkem bomo imeli občni zbor zavarovalnice za govejo živino in občni zbor pogrebnega društva, nato pa bo prišla na vrsto pustna kasa. TREBČE Podjetje, ki je premestilo električni vod bolj v notranj ščino našega ozemlja (prej je šla električna napeljava ob severnem vznožju Grmade po Jugoslaviji), se je pogodilo s prizadetimi lastniki parcel glede odškodnine za očiščenje materiala in postavilo za to rok 28. 10. 1955. Stranke so delo v tem roku izvršile, podjetje pa je pozabilo na plačilo Ker ni v vasi primernega prostora niti drugih pogojev, da bi se mogla mladina kakorkoli izživljati in se po svoje primerno zabavati, jih je na Silvestrovo mnogo odšlo na Komenščino, kjer so družbi z ondotnimi prijatelji in znanci pričakali novo leto. NABREŽINA Božične in novoletne prazni ke smo prebili z mešanimi čustvi in v novoletnem voščilu je bila splošna želja ne le po zdravju kot prvem pogoju za mirno življenje, ampak tudi po takšnih razmerah, ki bi —nam omogočile in zajamčile naj gospodarski in narodni obstoj. Kamnoseški podjetniki so za božič obdarili svoje delavstvo. Tudi teh drobtin delavstvo ne odklanja. A pravi, da bi mu podjetniki veliko bolj u-stregli, če bi mu za naporno delo priznali boljšo mezdo kar bi njihove lepe dobičke kaj malo oškodovalo. V kamnoseškem tečaju se uči precej vajencev za svoj bodoči poklic, To je zelo hvale vredno. V naši mladini so močni tehnični nagibi in ta lenti in bi se z dobro vzgojo in tehničnim poukom mogl razviti tudi nad navadne moj stre RICMANJE B O R S T Bliža se vaški praznik, dan sv. Antona puščavnika, ki vsa-co leto, čeprav ne v takem obsegu jcot sv. Jožef v Ricma-nje, privabi v Boršt številne goste iz sosednih vasi in tudi iz mesta. Posebnosti ni; po cerkvenem obredu se napolnijo gostilne in hiše, kjer je obilo dobre volje in zabave Marsikdo se sprašuje, zakaj ne bi za tako priložnost vaško prosvetno društvo, folklorna skupina, pevski zbor, ali ali zabavno prireditev. Ljud je bi bili zelo zadovoljni, da bi na pr. glasbena skupina iz Boljunca, ki je za božične praznike imela tak uspeh v Boljuncu, ponovila svoj program v Borštu, že zaradi tega, ker mnogi niso sploh mogli v dvorano v Boljuncu in bi prav radi videli veselo in podjetno boljunsko skupino. Kdor pa si misli, da bi bil ob čast, če bi gostovala skupina iz sosedne vasi, je zelo kratkoviden. a. b. Zgradili bodo veliko opekarno v Brkinih Vse kaže, da bo v Brkinih v doglednem času zrasla velika in sodobna opekarna. Zavod za raziskovanje LRS je namreč ugotovil, da so pod vasjo Javorje, v kraju, ki mu domačini pravijo «Jezerina», ogromne zaloge prvovrstne gline in da je ta takšne kakovosti, da bi lahko izdelovali votlake in strešnike vseh vrst, raznovrstne ploščice za oblogo v kuhinjah in kopalnicah, razne keramične izdelke itd. Po vsej verjetnosti pa bi lahko izdelovali tudi porcelan in elektro-porcelan. Analiza je pokazala, da ta glina vzdrži visoko temperaturo 1300 kalorij. Zaloga pa je ogromna, saj sega glina do 35 m globoko. Računajo, da bi pri kapaciteti 10 do 12 milijonov votlakov letno opekarna lahko neprenehoma delala več kot 300 let. Iniciativo za eksploatacijska dela je dala kmetijska zadruga v Obrovu, s podporo javnih kreditov pa bo zgrajena opekarna, ki bo nedvomno prispevala h gospodarskemu dvigu Brkinov in bo koristila splošnemu gospodarstvu, saj je potreba po opeki in podobnih izdelkih, glede na številne gradnje, zelo občutena. Za domačine ni odkritje, razen glede na ogromne zaloge, nikaka senzacija, saj je že pred prvo svetovno vojno skupina Furlanov imela tam malo in primitivno o-pekarno, kjer so izdelovali le strešnike, ki so še na nekaterih brkinskih strehah in jih domačini ne morejo prehvaliti. Za novo leto je bilo v naši vasi mrtvilo, nobene prire- Izkoristite veliko propagandno prodajo Nekaj primerov:___ MOŠKI ČEVLJI Enižanje od L 5.900 na L 3.900 ŽENSKI ČEVLJI znižanje od L 5.500 na L 2.950 od L 3.900 na L 2.450 od L 2.950 na L 1.950 od L 1.950 na L 990 OTROŠKI ČEVLJI znižanje od L 3.900 na L 2.450 od L 3.350 na L 1.950 od L 2.450 na L 1.450 od L 1.950 na L 990 Vso blago prodajamo z Jamstvom Kdor prej pride, bolje kupil Od jutri v trgovini obutve TRST - BORZNI TRG 1 Kakor v vseh predmestjih Trsta, se tudi v Rocolu mesto širi lako naglo, da boš kmalu imel vtis, da si v samem mestu. Ce si v starih časih hotel v Hocel, si moral peš. Kasneje so pcstavili tramvaj in ni doie.o odkar vozi trolejbus. V zadnjih časih so podaljšali električne žice in postavili fi-lobusno postajo skoraj v srce tega malega predmestja. Tudi v Rocolu občutijo stanovanjsko krizo. Razne družbe, cbč na in privatniki so začeli z;dati nove stanovanjske hiše. V tej dolini Je podnebje prijetno in zemlja dobro obrodi. Skrben gospodar se že pripravlja na delo v sadovnjaku in vinogradu. Rocola Kakor na Kolonkovcu ta pri Sv. Ivanu, se tudi v Rocolu domačini ukvarjajo največ z vrtnarijo, občutijo pa precej konkurenco lz Italije, V tem slovenskem predmestju živi znani tržaški u-metnik Jože Cesar, ki v prostem času prime tudi za motiko in škarje na vItu pred svojo hišo. Jože Cesar Je po rodu od Sv. Jakoba, v Ro-col pa se Je preseli’, pred nekaj leti Tudi ceste gradijo na vse strani v Rocolu, da bo ie bolj povezan z mestom. O MKflJ PEREČIH VPHAŠflNJ DUBKDDUBSKEGfl PKEBIlflLSTl/A Občinska uprava naj izdela pngnzdnvaini načrt in ga predlnži pristojnim nklasiem 1*0 vojni zgradili nhimo Štiri stanovanja - Stanovanja bi potrebovalo še IS družin - Hude skrbi mlekaric Vsako jutro se okoli 35 do-berdobskih mlekaric odpelje z mlekom v Tržič, kjer razdelijo svoje blago v glavnem stalnim odjemalcem. Marsikdaj pa sreča ni naklonjena in mlekarice se vrnejo z mlekom domov. Pozimi še nekako gre, ker se mleko ne skvari, poleti pa dela ostajanje mleka mlekaricam hude preglavice. Neprilike b: bilo mogoče odpraviti, če bi v Doberdobu ustanovili neke vrste zbiralnico za mleko, kater-.ga bi lahko na zadružni podlagi po. iiljali v Tržič. Mlekaricam bi truda in poti, obenem pa bi bilo mogoče konkurirati večjim podjetjem, ki z dobro organizacijo prevzemajo odjemalce. Drugo važno vprašanje za (loberdobsko občino je pogozdovanje. Po podatkih trgovinske zbornice od leta 1953 je v naži pokrajini okoli .5 000 hektarov površine, katero je tieba pogozditi. Doslej je občinska uprava z nekaterimi pogozdovalnimi centri premalo napravila, da bi pogozdila goličave, katerih na Krasu ne manjka in ki so zadnje stoletje predstavljale enega izmed se s tem prihranilo precej | važnih vprašanj, s katerimi so Mlekarici sc že vračata iz Tržiča domov, imeli sta srečo In sta mleko prodali. Toda vedno ni tako' Zato bi bilo najbolje ustanoviti zbiralnico mleka v Doberdobu. SHOD PARTIZANOV IZ KABNIJE V TOLMEZZU po enolnosii pariizansnepa giDanja 15. januarja ob 9, v Puccinijevem gledališču v Vidmu VI. kongres ANPI V petek 6. januarja je bil v kinematografski dvorani De Marchi v Tolmezzu shod predstavnikov odporniškega gibanja iz Karnije, kateremu so prisostvovali številni predstavniki odporniškega gibanja, svojci padlih partizanov in politični predstavniki. Za predsedniško mizo so bili svojci padlih partizanov e-ronittija, Nascimbenija in Ma-grinija, dalje poslanec Grifone, inž. Fermo Solari, Mario Dizzero dr. Giobatta Angeli, Enzo Moro prof. Rampola, cav. Cleva, Tranquillo De Caneva, prof. Ciro Nigris. Al-rio Fabian in poslanec Maran-gone. Svoje privoljenje so pismeno sporočili župan iz O-gleja, poslanec Zanfagnini, župan iz Modene, dr. Romano Marchetti in poslanec Beltrame Po pozdravnem govoru predstavnika partizanske organizacije Osopo Enza Mora, ki je poudaril nujnost, da se ne sme nikoli porušiti enotnost partizanskih borcev, so razvili zastavo karnijskega odporniškega gibanja. Za botro je bila mati padlega partizana Peronittija. Po razvitju zastave sta Mario Lizzero — Andrea in poslanec Solari orisala najvažnejše dogodke odporniškega gibanja karnijskega prebivalstva ter se spomnila najpo-žrtvovalnejših borcev, ki so darovali svoje življenje za boljšo bodočnost italijanskega ljudstva. Na koncu so sprejeli resolucijo, v kateri poudarjajo željo po enotnosti partizanskega gibanja, obenem pa zahtevajo rešitev nekaterih naj-važnejših gospodarskih vprašanj, ki hudo tarejo revno deželo Karnijo. V nedeljo 15. januarja bo v Puccinijevem gledališču v Vidmu VI. kongres partizanske organizacije ANPI. Priče tek ob 9. uri. Ukradeno „Giardinetto" našli v Tržiču Kakor smo že pisali, so pretekli torek neznanci odpeljali avtomobil »Giardinetta Fiat 500-C«, ki jo je 18-letni Aldo Ferruglia iz Vidma pustil na Svetogorski cesti, medtem ko se je po opravkih mudil v neki trgovini. Ferruglia, kateri je bil oškodovan še za nekaj predmetov, ki so bili v avtomobilu v skupnem znesku 300.000 lir, je tatvino prijavil kvesturi, ki je takoj u-vedla preiskavo. V petek so policijski stražniki našli ukraden avtomobil v Tržiču in ga izročili lastniku. Pri pregledu avtomobila, so ugotovili, da so neznanci odnesli le nekaj prediva v vrednosti 30.000 lir. Leteča policija nadaljuje z zasledovanjem predrznežev. se brez velikega uspeha spoprijele številne uprave. Pogozdovanje je precej draga zadeva; njeni sadovi ni o vidni čez noč. Potrebno je precej let, preden drevje zia-se. Kljub temu pa menimo, da je pogozdovanje nujno in da je denar za pogozdovanje dobro naložen. Občinska u-prava bi lahko izdelala na- črt in ga predložila pristojnim oblastem v pregled in odobritev. Marsikdo bi mislil, da v do-berdobski občini ni stanovanv skega vprašanja, ker so v glavnem kmečko družine, ki imajo svoje hiše in gospodarska poslopja Samo nekaj številk pa nas prepriča o nasprotnem. Od osvoboditve sem so bila v Doberdobu sezidana štiri stanovanja, v katerih plačujejo stanovalci po 3.800 lir najemnine. Na občinskem uradu je 12 prošenj za nakazilo stanovanja. Občinski proračun, ki je vsa povojna leta zelo pasiven, ne dovoljuje gradnje stanovanjskih hiš, kljub temu pa bi morala občina poiskati vire. aa ustreže vsaj tistim prosilcem, ki živijo v izredno slabih stanovanjskih razmerah V Jugoslaviji uvedli p'ačevanje cestnega davkaj Ze nekaj dni je za avtobuse in avtomobile v veljavi uredba o plačilu cestnine za vozila, ki prihajajo na jugoslovansko ozemlje. Avtomobilist mora plačati po 100 lir za avto s štirimi sedeži, za avtobuse pa plačati po 25 lir od sedeža. Taksa je stopila v veljavo s 1. januarjem letos. Ju. goslovanske oblasti so med zadnjimi, ki so uvedle plačevanje cestnega davka za avtomobiliste, ki prihajajo na njeno ozemlje. Pri nas obstaja cestni davek (pedaggio) že več let in ga plačujejo vsi avtomobilisti, ki prihajajo na ozemlje naše države. Predvideva se, da bo v ponedeljek na obmejnem bloku pr: Rdeči hiši sestanek italijanskih in jugoslovanskih predstavnikov za urejevanje obmejnega prometa. Rojsi IZ STEVERJANA jsiva, smrti in poroke v lefu 1955 Statistični pregled rojstev, smrti in porok v letu 1955 v Steverjanu je naslednji; 10 rojstev, od katerih trije dečki in 7 deklic; smrti je bilo 8 in porok 6. Ce primerjamo te številke s tistimi v letu 1954, je razvidno, da se je v Steverjanu rodilo v preteklem letu 5 otrok manj, umrlo je 5 oseb manj, poročilo pa se je P parov več kot v prejšnjem letu. Pred sodišče bo moral ker je udaril policista Agenti javne varnosti so v petek aretirali 45-letnega Vit-tcria Di Taranta iz Ul. Pit-teri 6 zaradi prekrška člena 337 kazenskega zakonika. Di Taranto, ki se je udeležil plesa v dvorani «Ginnastica» v Gorici, je med prepirom, ki je nastal zaradi malenkostnih vzrokov, udaril po obrazu ne. kega stražnika, ki je bil tamkaj v službi. Di Taranta so policijske oblasti prijavile sodišču. DEŽURNA I.EKAHNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna S. Giusto, Kor-zo Italija 102 - teh 31-52; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna Mantovani, Korzo Verdi 17 - tel. 28-79. K I N o CORSO. 14.00; #Lilli in potepin«, cinemascop, W. Di-sney. VERDI. 14 00: «Celica 2455, roka smrti«, R. Campbell. CENTRALE. 14.30: #Najlepša ženska na svetu«, G. Lollo-brigida in V. Gassman. VITTORIA. 14.30: «Rdeči plašč«, cinemascop P. Medina in F. Tozzi. MODERNO. 15.00: »Cigan«, D. Corcorau in W. Bond. Rojstva, smrti in poroke V goriški občini je bilo od 1. do 1. januarja 15 rojstev, 12 primerov smrti, 7 oklicev in 2 poroki Rojstva: Rita Visintin, Mau. rizio Bressan, Mario Pausi, Roberto Battistuta, Natalina Petarin, Denise Grion, Mari-sa Bolzan, Ugo Križman, Ezio Brassan, Claudia Simcic, Tul-lio Caucig, Maria Cibeu, Roberto Donda, Vincenzino Ma-stroianni, Claudio Riavis. Smrti: 75»-letna gospodinja Amalija Marinič, 90-letna gospodinja Anna Maria Com-moreto, 68-letni upokojenec Jožef Zavadlav, 74-letna gospodinja Rosalia Kranc, 49-let-n? gospodinja Maria Bregant, 70-letna gospodinja Maria Lec-chi, por Bonaita, 63-letna gospodinja Jole Gamba, vd. Sa-letta, 76-letna gospodinja Evgenija Zakrajšek, 23-letni delavec Luigi Di Guida, 83-letna gospodinja Anna Feltre vd. Granzotto, 57-letni Augusto Giattoni, 81-letna gospodinja Caterina Boschin, vd. Vec-chietti. Oklici; železničar Paolino Militello in gospodinja Rosa Bianco, mehanik Luciano Val-le in gospodinja Lidia Vida, di, Alberto Picchi in gospodinja Lina Munafo. mehanik Mario Martellani in gospodinja Marija Gabrijelčič, zidar Fiancesco Puia in gospodinja Serafina Negro. mehanik Bru no De Valentino in gospodinja Maria Petarin. Poroke: orožnik Giuseppe Paladino in gospodinja Vivia-r.a Bregant, policijski stražnik Alessandro Scaramuzza in gospodinja Paola Laurenti. j;Iflii ij M I ■■ S 1 PRED ZIMSKO OLIMPIADO V CORTIN1 Jugoslovanska reprezentanca skoraj določena Madeleine Berthod zmagovalka v Grinde!waldu - Na Lauberhornu prvi Toni Sailer - Določena so že moštva posameznih držav za razne discipline Smučarska zveza Jugoslavije v Beogradu je izbrala kandidate za zimske olimpijske igre v Cortini. V smučarskih skokih bodo Jugoslavijo zastopali Polda, Zidar in Rogelj medtem ko bo četrti član določen prihodnji teden na osnovi rezultatov, ki jih bodo dosegli Gorišek, Langus in Podlogar na nemško-avstrijski skakalni turneji. V alpskih disciplinah bosta tekmovala Mulej in C.venkelj, tretjega člana te ekipe pa bodo izbrali med Kunčičem. Pre-storjem in Budinekom po tekmovanju v Wengenu. Pet tekačev bo izbranih izmed naslednjih smučarjev: Hlebanja, Pavčič Janez, Matevž Kordež, Gašper Kordež, Rožič, Pavčič ' ................... DANES 8. JANUARJA GOSTUJE V PROSVETNI DVORANI NA KORZU V GORICI moški pevski zbor ,,Bojan“ iz Dornberga Pričetek koncerta ob 16. uri. Prodaja vstopnic danes v kavarni Bratuž od 11. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni. ŠVICARKA BERTHOD je v Grindelwaldu včeraj zmagala v smuku in si priborila tudi prvo mesto v kombinaciji Cveto, Robač in Sirač. Izbrani bodo na osnovi rezultatov, ki jih bodo dosegli danes na Pokljuki. Edina smučarka, ki bo zastopala Jugoslavijo v alpskih disciplinah je Slavica Zupančič. Za teke pa so določene Rekar, Vodenlič, Bir-ko in Belaj. Reprezentanca bo odpotovala v Cortino 18. t. m. GRINDELWALD. 7. — S triurno zamudo zaradi megle še je pričelr tekitia v smuku za ženske v Grindelwaldu. Na 3200 m dolgi progi s 600 m viš. razlike je bito 21 obveznih vratc. Zmagala je 22-letna Švicarka Madeleine Berthod, ki si je z današnjo zmago in z včerajšnjim četrtim mestom v slalomu osvojila prvo mesto v kombinaciji. Italijankam je vodstvo u-kazalo, naj vozijo previdno in naj jim bo nastop oolj trening kot tekma, da ne bi preveč tvegale. Zaradi previdnosti je bilo celo odloče- no v zadnjem trenutku, naj Minuzzo sploh ne starta. Rezultati: Smuk: 1. Madeleine Ber- thod (Švica) 2’48”8; 8. Josette Neviere (Fr.) 2’53”8; 3. Hale Glaser Franke (Nemč.) in Thea Hochleitner (Avstrija) 2’55”9; 5. Evi Lanig (Nemč.) 2’58”; 6. Bonlieu (Fr.) 2’57”3; 7. Agnel (Fr.) 2’58”; 8. Pryor (Angl.) 2’58”9; 9. Daenzer (Šv.) 2’59’T, 10. Grocholska (Polj.) 3'00”8; II. Anna Pelis-sier (It.) 3’01”6; 12. Seltsam (Nemč.) 3’02”2; 13. Reichert (Nemč.) 3’02”5; 14. Reichen- bach (Sv.) 3’03”4; 15. Klecher (Avstr.) 3’03”7; 16. Moilen (Šv.) 3’04”1; 17. Rodolph (ZDA) in Lawrence-Mead (ZDA) 3’04”8; 19. Kowalska (Polj.) 3’0K”4; 20. Speri (Nemčija) 3’06”9; 23. Maria Grazia Marchelli (It.) 3T0”1; 36. Vera Schenone (It.) 3’26. Kombinacija: 1. Madeleine Berthod (Šv.) 0,19; 2. Josette Neviere (Fr.) 4,76; 3. Andy Mead (ZDA) 9,30; 4. Ossi Ref chert (Nemč.) 9,49; 5. Marija Kowalska (Polj.) 10,05; 6. Ma-risette Agnel (Fr.) 10.20; 7. Evi Lanig (Nemč.) 10,29; 8 Hilde Hofherr (Avstr.) 11,51; 9. Frida Daenzer (Šv.) 11,79; 10. Katy Rodolph (ZDA) 12,64; 18. Marchelli (It.) 24,57; 20. Schenone (It.) 26.02. WENGEN, 7. — Na Lauber-horau je danes zmagal v smuku Avstrijec Toni Sailer, ki je prevozil progo v rekordnem času 3:21,6. Avstrijci so tudi to pot imeli levji delež pri boljših mestih, saj so do petega mesta oddali le četrto mesto. Vseh prvih pet je vozilo bolje od rekordnega časa na tej progi, ki ga je lani dosegel Sailer s 3:27,1. Ugodno za tekmo je bilo, da je bil na progi sijajen sneg in skoraj nikakega vetra. Z vrha Lau-berhorna se je proga spustila 1020 m niže skozi 9 obveznih vratc. Ce smo rekli, da je bil odličen sneg, to še ne pomeni, da ga je bilo tudi mnogo Organizatorji so se silno potrudili, vendar dosti snega na progi ravno ni bilo. Sailer je vozil s hitrostjo 80 km na uro. Na vrhu proge je sijalo sonce, potem so morali na sredi proge tekmovalci zavoziti v meglo, toda takoj nato je bilo zopet popolnoma vidno. Gledalcev je bilo okrog 8000. Rezultati v smuku: 1. Toni Sailer (Avstr.) 3’21”6 2. Josel Rieder (Avstr.) 3’22”9 3. Othman Schneider (Avstr.) 3’25”2 4. Hans Forrer (Šv.) 3’26”2 5. Anderl Molterer (Avstr.) 3’26’’4 6. Andre Simond (Fr.) 3’27”4 7. Hintersee' i šla ,P° g°sp° de Marelle, da bi z nama prebila večer. Njen mož je tu, sem slišal. Z veseljem mu sežem v roko > Sla sta tja Georgesu, ki se je nekolikanj bal prvega srečanja z ljubico, je bilo kar prav, da je bila žena navzočna, Kajti tako se je mogel izogniti vsem pojasnilom. Ali Klotilda se je držala, kakor da se ničesar ne spominja, in je celo sama silila moža, naj sprejme vabilo. Večerja je bila vesela in večer krasen. Georges in Madeleine sta se pozno vrnila domov Plin je bil ze utrnjen. Časnikar je zdaj pa zdaj prižigal voščene vžigalice, da je svetil po stopnicah. Ko sta prišla na presledek v prvem nadstropju, je nagli plamen, ki ga je dala podrgnjena vžigalica, pokazal v zrcalu njuni osvetljeni postavi sredi temnega stopnišča. (Nadaljevanje sledi)