Štajerski TEDNIK petek, 4. 3. 2022 COLOR CMYK Aktualno Ormož z Dijaki z avtobusom do Ptuja, šele nato za Ormož Zdravstvo Ptuj z Nova zaposlitev v bolnišnici zelo pomembna za male srčne bolnike  Stran 2  Stran 5 Ptuj, petek, k 44. marca 2022 stran 1 LLetnik ik LXXV z ššt. 17 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Ptuj z Selekcijsko-poskusni center (SPC) spet v slovenskih rokah GOTOVINSKI KREDITI OD 300 DO 2.000 EUR Glavni trg 17 b, Maribor, 068 156 936 www.minilon.si, info@minilon.si CHARLES IN DIANA: Njuna ljubezenska zgodba še danes dviga prah Od 4. 3. d TV-spore do 10. 3. 2022 3. MAREC 2022 št. 9 SPORED Kaj smo kupili za pol milijona evrov? Državni Center za avtohtone sorte semen izvaja postopek prenosa nepremičnin, premičnin in zakupnih pogodb iz srbskih v slovenske roke. Blagovna znamka ostaja v lasti (srbske) Semenarne. Kaj konkretno je država kupila za 447.000 evrov, za zdaj ostaja neodgovorjeno vprašanje. Več na strani 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Doslej najtežja, a zabavna in živahna sezona Kaj dogaja? Tilnu Artaču se je pridružila Alenka Marinič Aktualno Destrnik z Na razpis za širitev pokopališča se ni prijavil nihče  Stran 2 Podravje Trnovska vas z Še večja poslovalnica Pošte od prvotno načrtovane  Stran 4 Ljudje in dogodki Ptuj z V Primusu gostom streže tudi digitalna Augusta  Stran 11 Naše prireditve Ptuj z Otroško pustovanje napolnilo dvorano Campus petkova izdaja  Stran 17 Foto: ČG Novi pravilnik za oskrbo starostnikov z Davčna zakonodaja v EU z 15 minut za hranjenje in pet za umivanje?! Slovenske plače med nižjimi, a najbolj obdavčenimi  Stran 12  Stran 3 Vpliv vojne v Ukrajini na kmetijstvo in prehrano z Slovenija z žiti ni samooskrbna, cene hrane lahko gredo v nebo  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK petek, 4. 3. 2022 COLOR CMYK stran 2 Aktualno 2 petek z 4. marca 2022 Ptuj z Bolnišnica sprejela finančni načrt Ormož z Slabe avtobusne linije s širšega Ptujskega Načrtujejo pozitiven izid Dijaki z avtobusom do Ptuja, šele nato za Ormož Svet zavoda ptujske bolnišnice je na februarski seji potrdil program dela in finančni načrt za letošnje leto, ki so ga pripravili na osnovi izhodišč ministrstva za zdravje. Dokument predvideva za dobrih 38 milijonov evrov prihodkov in slabih 40.000 evrov manj odhodkov, tako da bolnišnica planira pozitiven zaključek leta. Foto: ČG Kot je povedala direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah, bo letni načrt dela tudi letos usmerjen v izpolnjevanje ciljev, vizije in poslanstva ter nadaljnjega razvoja zavoda, pogoj za to pa bo stabilno in uravnoteženo makroekonomsko, statusno, sistemsko in tudi politično okolje. Ob tem je napovedala, da nameravajo v letu 2022 poleg doseganja stoodstotne realizacije programa čim prej zagotoviti ustrezne prostore za izvajanje zdravstvene dejavnosti. Sicer pa predvidevajo, da bo tudi letos zaradi epidemije covida-19 še potrebno prilagajanje organizacije dela. Svetniki so se na seji seznanili še z zadnjimi informacijami o načrtovani gradnji urgentnega centra, potem ko so sredi februarja na ministrstvu za zdravje končno podpisali pogodbo z izbranim gradbenim izvajalcem, podjetjem Medicoengineering iz Trzina. Slednji bo urgenco gradil skupaj s Cestnim podjetjem Ptuj, za elektro instalacije bo poskrbelo ptujsko podjetje MIKS, za strojne družba MPGE iz Grosupljega, za mizarska dela pa celjsko podjetje Mizar. V času gradnje zmanjšane vozne in parkirne površine Kot je pojasnila Užmahova, bo gradnja projekta potekala leto dni, sicer pa je rok za izvedbo del 16 mesecev po poteku enomesečnega obdobja za uvedbo v delo. Med gradnjo bodo pripravili še razpis za dobavo medicinske in druge opreme, skupna ocenjena vrednost pa znaša več kot 6,5 milijona evrov z DDV. Užmahova je ob tem opozorila, da se bodo v času gradnje na območju bolnišnice močno zmanjšale vozne in parkirne površine. »Zaradi zaprtja vhoda v kirurgijo bo spremenjen dostop bolnikov in prometni režim do urgentne službe in kirurgije,« je povedala direktorica bolnišnice. Sta Sveta Trojica z Začetek urejanja dveh križišč Semaforji na avtocestnih izvozih Kar nekaj časa so se na Občini Sveta Trojica zavzemali za povečanje varnosti na obeh izvozih s pomurske avtoceste. Okrnjen javni avtobusni potniški promet povzroča težave tudi na Ormoškem. Z njimi se še zlasti soočajo dijaki tamkajšnje gimnazije, ki prihajajo s širšega ptujskega okoliša. Prav tako si želijo, da bi bile nekatere že obstoječe avtobusne povezave bolj prilagojene urnikom, je povedala ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec. Slabe in nedirektne avtobusne povezave do centra Ormoža so težava za marsikoga s širšega ormoškega okoliša. Od javnih avtobusnih prevozov so še posebej odvisni srednješolci. Kot ugotavlja ravnateljica Gimnazije Ormož Zorjan Škorjančeva, je težava pri več linijah. Pogrešajo predvsem direktne povezave iz Markovcev, Dornave, Juršincev in haloških občin Zavrč in Cirkulane, saj bi s tem dijakom občutno skrajšali pot v šolo. Učenci iz teh krajev se morajo namreč najprej peljati z avtobusom proti Ptuju, nato počakati in prestopiti na avtobus, ki pelje proti Ormožu. To je precejšnja izguba časa. Čas potovanja se nekaterim podaljša tudi za uro in pol na dan. Dogaja se tudi, da posamezne avtobusne linije niso usklajene ali pa prihaja do zamud pri nekaterih avtobusnih prevozih, zaradi česar dijakom ne uspe pravočasno ujeti avtobusa. Ker je s Ptujskega edina direktna redna linija Ptuj–Ormož, je avtobus ob urah, ko se dijaki peljejo v šolo, občasno tudi tako poln, da prostora ni za vse ni, je povedala ravnateljica: »Zavzemamo se, da bi razmislili o vzpostavitvi dodatnih direktnih avtobusnih linij, na primer iz Juršincev do Svetega Tomaža in naprej proti Ormožu. Kot ugotavljamo, linija iz Lasigovcev (oz. Dornave) proti Ormožu sicer obstaja, a je časovno popolnoma neustrezna, saj avtobus od tam krene šele ob 8.49, pouk pa se prične ob 7.50 oz. nulta ura ob 7.00. Nismo pa zasledili nobene direktne povezave iz Ormoža nazaj proti Dornavi. Da bi hkrati avtobusi pobrali čim več dijakov, je naš predlog med drugim tudi, da bi potekala direktna linija iz Lasigovcev čez Dornavo ter po notranji strani Podgorcev mimo Velike Nedelje proti Ormožu.« Foto: MH Zaradi nedirektnih avtobusnih linij se dijaki iz Markovcev, Juršincev in haloških občin, ki želijo v Ormož, morajo najprej zapeljati na Ptuj, tam pa prestopiti na redno linijo Ptuj-Ormož. Na avtobus že nekaj čez peto zjutraj Kot je še dejala, bi sicer tudi nekatere že obstoječe avtobusne linije morali časovno bolj prilagoditi urnikom. Ena takih je denimo linija iz Juršincev proti Ptuju. Avtobus krene na pot ob 6.15, na Ptuj pa prispe osem minut za tem, ko je že od- peljal avtobus proti Ormožu. Tako morajo dijaki na zgodnejši jutranji avtobus, že nekaj čez peto uro, na Ptuj prispejo okoli pol šeste, nato pa po skoraj enournem čakanju z redno linijo naprej v Ormož. Dodajmo, da je pred dvema letoma vodstvu ormoške gimnazije skupaj z občino uspelo pridobiti novo avtobusno linijo iz dveh ha- Arriva: »Naj Gimnazija poda pobudo!« Iz Arrive, ki skrbi za izvajanje javnega avtobusnega potniškega prometa, so odgovorili, da ga izvajajo v skladu s koncesijsko pogodbo, sklenjeno z ministrstvom za infrastrukturo, in registriranimi voznimi redi. »Predloge in pobude potnikov redno obravnavamo. Vsako spremembo, za katero vidimo potrebo, v skladu s svojimi zmožnostmi izvedemo po postopku, predpisanem na pristojnem ministrstvu. Ker gre za prevoze dijakov v vzgojnoizobraževalno ustanovo, predlagamo, da Gimnazija Ormož poda pobudo na podlagi potreb, da jo bomo lahko obravnavali,« so še dodali. loških občin, Cirkulan in Zavrča (v Spuhlji nato prestopijo na linijo Ptuj–Ormož), s čimer so jim potovanje v šolo skrajšali za dobro uro. Boljše linije – več dijakov Ravnateljica je prepričana, da bi boljše in ustreznejše avtobusne linije pomenile tudi več dijakov. »Starši dijakov na informativnih dnevih izražajo željo po vzpostavitvi ustreznejših avtobusnih povezav. Skupaj z županom občine Ormož se bova resnično zavzela za to. Močno si želim in verjamem, da nam bo to uspelo urediti do novega šolskega leta, obljubiti pa žal ne morem ničesar, kajti to ni odvisno od nas,« je še dejala in dodala, da nameravajo v naslednjih dneh na ministrstvo za infrastrukturo posredovati predlog za dodatne in ustreznejše avtobusne linije. Monika Horvat Destrnik z Začetek obnove in širitve pokopališča vprašljiv Na razpis se ni prijavil nihče Ker je edino pokopališče v destrniški občini že nekaj časa v velikih prostorskih škripcih in premajhno, ga je treba čimprej razširiti, poleg tega pa obnoviti tako, da bo zadoščalo sodobnim standardom. Foto: SD V mesecu dni bosta promet v obeh križiščih na izvozu z avtoceste pri Sveti Trojici usmerjala semaforja. Gre za dve zelo prometni in dokaj nepregledni križišči, zato so na državno družbo za avtoceste (Dars) že večkrat naslovili prošnjo za njuno varnejšo ureditev. Opravljene so bile študije in elaborati, želje občinskega vodstva pa so bile slednjič uslišane. »Pravkar so nas z Darsa obvestili, da se bo 14. marca začelo urejanje obeh križišč. Ti bosta po novem opremljeni s semaforji, ki bodo gotovo prispevali k večji prometni varnosti,« je bil novice vesel župan David Klobasa. Semaforizirani križišči naj bi začeli delovati že čez mesec dni, saj je za tak obseg dela predvidenih največ 28 dni. Veliko manj sreče je imela gradnja novega mostu čez Pesnico v Senarski, v neposredni bližini obeh avtocestnih izvozov. Kot je znano, se je gradnja zavlekla za več kot leto dni, saj so strokovnjaki sredi del ugotovili, da je most v tako slabem stanju, da se ga ne da obnoviti, ampak ga je treba porušiti. Promet je nato več mesecev potekal enosmerno po zraven postavljenem montažnem jeklenem mostu, investicija pa se je zaradi novogradnje močno podražila, saj se je s prvotnih dobrih 300.000 povečala na 460.000 evrov. SD Prvi projekt obnove je nastal še v času prejšnjega župana Vladimirja Vindiša, a je zaradi visokega predračuna nato ostal v predalu. Sedanji župan Franc Pukšič je v svojem mandatu dal izdelati nov projekt, zaradi česar je bil deležen kritike opozicije, ki mu je očitala potratnost, saj bi po njihovem mnenju lahko za osnovo uporabil prvotnega in ga samo prilagodil. Kljub temu je občinski svet projekt podprl in kazalo je, da bodo Destrničani na zahtevnem in nagnje- nem terenu slednjič dobili večje pokopališče, saj je občina že pridobila tudi gradbeno dovoljenje. A se je znova zapletlo. Tokrat ne na vročem političnem parketu, pač pa na gradbeniškem. Na razpis za izvajalca prve faze prenove oziroma Foto: SD V proračunu je končno zagotovljen denar za obnovo in širitev pokopališča, zdaj pa ni gradbinca, ki bi bil pripravljen prevzeti delo. ureditve poslovilnega objekta in razširitve pokopališča, ki bi prizidal objekt, zgradil terase in dostopne poti med mrliško vežico in pokopališčem, uredil dodatna grobna in žarna polja, parkirišče, okolico in javno razsvetljavo, se namreč ni prijavil nihče! Dejstvo je, da gradbenikov primanjkuje, zato si lahko delo izbirajo, prav tako so se močno zvišale cene njihovih storitev. V občinski upravi bodo v upanju na več sreče razpis ponovili. S podobnimi težavami se srečujejo tudi v drugih občinah. Kot je znano, so v Trnovski vasi kar nekaj časa iskali izvajalca, ki je bil pripravljen prevzeti obnovo Simoničeve domačije, saj je ta bila odvisna od evropskega sofinanciranja in zastavljenih rokov izvedbe. Slednjič so ga našli, enako pa upajo tudi na Destrniku. SD Štajerski TEDNIK petek, 4. 3. 2022 COLOR CMYK Aktualno petek z 4. marca 2022 stran 3 3 Ptuj z Selekcijsko-poskusni center (SPC) spet v slovenskih rokah Polmilijonska cena za prenos na začasno državno družbo Potem ko je država konec lanskega leta ustanovila Center za avtohtone sorte semen, se je začel postopek prenosa ptujskega selekcijsko-poskusnega centra s Semenarne Ljubljana na to začasno družbo. Kot je znano, je Semenarna Ljubljana s prodajalnami Kalie in SPC Ptuj pred dvema letoma za 5,5 milijona evrov prešla v roke srbskega poslovneža Dušana Mojsilovića oziroma podjetja Villager iz agroživilske skupine Agromarket. Ker eden največjih proizvajalcev in prodajalcev semen na Balkanu za razvoj in žlahtnjenje slovenskih semen ni bil preveč zainteresiran in ker je bila posledično ogrožena ohranitev slovenskih sort, je slovenska vlada sprejela sklep, da SPC Ptuj odkupi in prenese na eno od državnih podjetij, to nalogo pa naložila Slovenskemu državnemu holdingu (SDH). Možnost izločitve ptujskega centra zaradi nacio- nalnega pomena za prehransko varnost je bila namreč predvidena že v nakupni pogodbi. Kot najprimernejša inštitucija za prenos se je največkrat omenjal Kmetijski inštitut Slovenije (KIS). Ker pa neposreden prenos na KIS ni mogoč, saj ni gospodarska družba, je vlada kot neke vrste vmesni pravni člen za leto dni ustanovila začasno namensko družbo. Nejasno, za kaj konkretno je bilo porabljenih 547.000 evrov Eden od pogojev za plačilo kupnine za ptujski obrat, ta je znašala 547.000 evrov, je bilo poplačilo kredita Semenarne Ljubljane. Kot so povedali na SDH, je srbski lastnik to obveznost poravnal, zato je tudi lahko bila podpisana tripartitna pogodba med Centrom za avtohtone sorte semen, Semenarno Ljubljana in SDH, pretežni del prenosa pa že tudi izveden. V odkup naj bi sodile vse nepremičnine, premičnine in zakupna razmerja, prav tako pa so del prenosa tudi zaposleni v obratu. »Dejavnost SPC Ptuj se opravljala na zemljiščih v skupni izmeri približno 36 hektarjev, za katera je imela Semenarna Ljubljana sklenjeno pogodbo s Skladom kmetijskih zemljišč, in to s pripadajočimi Foto: ČG Ptujski selekcijsko-poskusni center oziroma njegove nepremičnine, premičnine in zakupnine je od Semenarne Ljubljana za slabih 550.000 evrov kupila država, ne pa tudi blagovnih znamk in kmetov kooperantov. objekti vred, s katerim je pogodbo za navedena zemljišča sedaj sklenila namenska družba. Poleg navedenega se dejavnost obrata opravlja na štirih zemljiščih, na katerih so tudi poslovni objekti, ki so v lasti Semenarne Ljubljana, za katera pa bo izvedbena pogodba o prenosu podpisana v naslednjih dneh. Na namensko družbo so bila v skladu s pogodbo o prevzemu premoženja prenesena že tudi dogovorjena delovna razmerja.« Je višina kupnine realna? Foto: ČG Zaposlitev obdržalo šest redno zaposlenih, potrebovali jih bodo več Do prenosa je bilo v ptujskem obratu zaposlenih devet ljudi, zdaj jih je le še šest. »Trije so že dlje časa delali za določen čas, Semenarna jim pogodb ni podaljšala, zato smo prevzeli šest redno zaposlenih. Glede na to, da se sezona bliža, bomo potrebovali več delavcev, in to v naslednjem mesecu, dveh, upam, da nam bo uspelo in da bomo dobili nazaj iste ljudi,« je povedal Blaž Germšek, direktor Centra za avtohtone sorte semen, sicer predstojnik Infrastrukturnega centra Jablje, ki deluje pod okriljem kmetijskega inštituta. Zaposleni v ptujskem obratu, ki so zadnji dve leti v negotovosti trepetali za svoje službe, pozitivno sprejemajo prenos SPC na državo in gledajo na prihodnost z večjim upanjem. »Verjamemo, da so to koraki v pravo smer, vzdušje v kolektivu je boljše, kot je bilo v preteklih mesecih. Skrbi nas edino dejstvo, da nas je premalo, kajti vsega obsega dela nas ne bo zmoglo šest, kolikor nas je ostalo, zato pričakujem, da bo vodstvo začasne družbe poskrbelo za dovolj kadra, da bodo lahko naloge izpeljane,« je dejal vodja obrata Darko Verdnik. V javnosti se je sicer veliko govorilo o višini kupnine in dejanski vrednosti prevzetega premoženja, mnogi so bili prepričani, da ne lastne nepremičnine ne zakupljena zemljišča niso blizu temu znesku, česar pa na SDH niso želeli komentirati. »Gre za hipotetično vprašanje poslovodne narave. Upoštevaje okoliščine, ki so privedle do potrebe po ustanovitvi namenske družbe, omejenost alternativ, namen države o ohranitvi za Slovenijo pomembnih semenskih sort, načela smotrne porabe proračunskih sredstev in glede na informacije predstavnikov stroke ocenjujemo, da je bila sprejeta najracionalnejša rešitev.« Blagovne znamke ostajajo v srbskih rokah Niso pa bile del odkupa blagovne znamke, čemur so med drugim glasno nasprotovali v civilni iniciativi Ekoci. »Odkup semen od Semenarne Ljubljana je sicer možen, ni pa nujen, saj se lahko semena pridobijo tudi iz drugih virov. Kar je lahko predmet nadaljnjih pogovorov med direktorjem začasne namenske družbe in Semenarno Ljubljana, saj bo imela začasna družba nekaj sredstev na voljo tudi za ta namen, če bi do dogovora prišlo. Ne odkupuje se torej znamk v lasti Semenarne Ljubljana,« pojasnjujejo na SDH. Kaj to pomeni za slovenska avtohtona semena in ohranitev slovenske dediščine? Ob podpisu tripartitne pogodbe je kmetijski minister Jože Podgoršek namreč poudaril pomen ohranitve rastlinskih genskih virov v slovenski lasti. »Pomembno je, da dolgoročno ohranimo čim več avtohtonega rastlinskega genskega materiala in krepimo slovensko semenarstvo za zagotavljanje lokalnih sort. S tem bomo prispevali k lokalni samooskrbi, prehranski varnosti in ohranjanju genskih virov.« Blaž Germšek, direktor Centra za avtohtone sorte semen, dodaja, da je glede na dosedanje pogovore Semenarna Ljubljana zainteresirana za poslovno sodelovanje s strokovno usposobljenim upravljavcem SPC Ptuj. »Semenarna bi tako vsaj v začetku lahko ostala tista, ki seme lokalnih sort, katerih vzdrževalec je, komercializira še naprej. Za t. i. sorte, ki so proste na trgu in za katere ocenjujemo, da imajo posebno vrednost za Slovenijo, pa je predvidena vzpostavitev dodatne vzdrževalne selekcije, ki bi jo izvajal kasnejši upravljavec SPC Ptuj.« Blagovne znamke semen torej ostajajo v lasti Semenarne, a v tem Germšek ne vidi težave. »Problem bi nastopil, če ne bi imeli semen, a jih imamo. Namenska družba tudi ni prevzela kmetov kooperantov, ti so še naprej na Semenarninih pogodbah in v bistvu niso pravno nikdar imeli nič s ptujskim obratom, ampak so npr. česen tam od kooperantov le prevzeli, ker je bilo logistično tako lažje, nato pa ga posredovali naprej v celjski delovni center.« Senka Dreu Podravje, Slovenija z Koliko od plače je treba dati državi Slovenske plače med nižjimi, a najbolj obdavčenimi Verjetno ni delavca, ki ob pogledu na plačilno listo ne bi bridko ugotavljal, koliko od plače mu vzame država. Tudi dejansko podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) kažejo, da je delo v Sloveniji glede na povprečje obdavčitev v članicah OECD in Evropske unije med najbolj obdavčenimi. Glede na štiri najbolj tipične primere izračuna plač država Slovenija s prispevki in dohodnino od plače največ pobere samski osebi z bruto plačo okoli 3.300 evrov, kolikor znaša 167 odstotkov povprečne plače. Vzame ji skoraj 46 odstotkov ali dobrih 1.500 evrov. Izplačana neto plača se tako giblje okoli 1.800 evrov. V državah članicah OECD bi delavec z enako plačo na transakcijski račun pri 39-odstotni obdavčitvi prejel 200 evrov več, češki, slovaški, poljski in madžarski delavci pa približno sto evrov več v primerjavi s slo- Primerjava obdavčitve dela Bruto znesek plače (€) 3.300 2.000 1.340 Prispevki in dohodnina Slovenija OECD 1500 € (46 %) 1300 € (39 %) 860 € (43 %) 690 € (34,6 %) 540 (40 %) 410 (30,6 %) Vir: preračun Štajerski tednik Zneski so zaokroženi, odstotne stopnje za izračun so povzete po OECD (2020). venskimi. Med obdavčitvijo plač v Sloveniji in državah članicah EU, ki so vključene v OECD, pa ni bistvene razlike. Samska oseba, ki dela za povprečno slovensko bruto plačo, to je okoli dva tisočaka, državi z dohodnino in prispevki prispeva nekaj manj kot 43 odstotkov svojega prihodka oziroma okrog 860 evrov. V vseh treh primerjalnih območjih (OECD, EU, srednja Evropa) so plače v tej kategoriji obdavčnene manj. Na ravni OECD je prispevna stopnja 1,6 odstotka nižja od slovenske, v tem primeru davki od plače znašajo 820 evrov, približno enako so obdavčeni delavci v državah srednje Evrope. Samski osebi, ki dosega 67 odstotkov povprečne plače, to je 1.340 evrov, slovenska država s prispevki in dohodnino vzame dobrih 40 odstotkov ali 530 evrov. Povprečna obdavčitev v državah OECD je deset odstotkov nižja(!), državni odtegljaj znaša 410 evrov. V državah srednje Evrope je prispevna stopnja približno enaka kot v Sloveniji, v 22 članicah EU znaša 37 odstotkov, kar pomeni, da delavec od svoje plače državi nameni nekaj manj kot 500 evrov. Četrti najbolj tipični izračun plače velja za družino, torej poročen par z dvema otrokoma. Tudi v tej kategoriji je slovenska plača z 38,6 odstotka najbolj obdavčena. Pov- Foto: Profimedia/M24 prečje OECD je dobrih 31 odstotkov, srednje Evrope 34 in 22 članic EU 37 odstotkov. V vseh štirih tipičnih primerih izračunov plač so slovenske najbolj obdavčene. Prispevne stopnje so sicer v okviru evropskega povprečja, medtem ko je povprečna obdavčitev plač v državah članicah OECD bistveno nižja, od sedem do deset odstotkov. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK petek, 4. 3. 2022 COLOR CMYK stran 4 Podravje 4 petek z 4. marca 2022 Ormož z Sejo protestno zapustila dva svetnika Kidričevo z Smernice za razvoj mesta »Na taki seji ne morem sodelovati« Bojazen, da bi bilo betona preveč Zaradi nestrinjanja z izvedbo seje ormoškega občinskega sveta na daljavo, kar je, kot smo že opozarjali, v nasprotju z zakonodajo, sta sejo zapustila dva opozicijska svetnika, drugi pa so nadaljevali delo. Foto: MH Tudi tokratno sejo so Ormožani izpeljali na daljavo. Na tokratni, izjemoma četrtkovi seji, ki je potekala po Zoomu,je po pričakovanjih prišlo do zapleta že na začetku. Svetnik Simon Kolmanič je predlagal prekinitev in sklic seje z osebno navzočnostjo, saj je sestankovanje na daljavo v nasprotju z zakonodajo: »Glede na to, da je vlada ukinila vse omejitve in da epidemije ni več, ni nobenih okoliščin, ki so navedene v 35. členu zakona o lokalni samoupravi kot možnost, da se seja izvede na tak način. Dikcija tega člena zakona je jasna. O tem svetniki niti ne moremo odločati, kajti to bi pomenilo, da se odločimo o tem, ali bomo spoštovali zakon ali ne.« V Kidričevem ne skrivajo ambicij, da bi v prihodnje postali mesto. V vodstvu občine menijo, da se bo s širitvijo gospodarstva pričelo priseljevanje. Zato so oblikovali idejno zasnovo, kako bi središče Kidričevega kot mesta bilo videti v naslednjih desetletjih. „Gre za dolgoročno zastavljene načrte, za obdobje naslednjih 20, 30 let,“ je poudaril župan Anton Leskovar. Izdelovalec strokovnih podlag arhitekturne urbanistične zasnove Uroš Reiter je pojasnil, da so sledili dosednji usmeritvi, da Kidričevo ostane mesto v gozdu. Čeprav je tam načrtovana velika ploščad, bi naselitveni del ohranili v zelenem okolju. Osrednji mestni trg z večnamenskim kulturnim centrom, bivalnimi površinami za starostnike, kapelo, podzemno parkirno hišo s 370 parkirnimi prostori, pokritim zunanjim prireditvenim prostorom in dvema stolpnicama bi bil med današnjim domom upokojencev in restavracijo Pan, vključeval pa bi tudi območje nekdanjega kopališča in Mercatorjevo trgovino. Ena stolpnica bi bila za restavracijo Pan, druga na mestu današnje Mercatorjeve prodajalne. Ideja je, da bi v eni od njiju vzporedno uredili hotelske sobe in stanovanja, na vrhu pa kavarno. Stolpnici bi predstavjali vrata na osrednji trg in avenijo, ki bi vodila do dvorca Sternthal, kjer je sedež občine. „Kidričevo ima odlično geostrateško lego. Je ob avtocesti, v bližini Zagreba, Maribora, Gradca, tudi Dunaj ni tako daleč. Avtocesta je pomembna gospodarska in turistična transverzala,“ je povedal Reiter. Zelenega naselja ne želijo izgubiti Svetniki so idejo o preoblikovanju naselja v mesto v glavnem pozdravili, a nekaj je bilo pomislekov. Podžupanjo Anjo Rajher je zanimal prometni režim okoli parkirne hiše, da ne bi prihajalo do zastojev, svetnik Stanislav Lampič je vprašal, kako bo s pokrivanjem stroškov v objektih, ki bodo javnega značaja (kulturna dvorana). Izrazil je bojazen, da si ne bi občina za vse te objekte na pleča nakopala previsokih obratovalnih in vzdrževalnih stroškov. Dejal je tudi, da sta stolpnici po njegovi oceni previsoki. V razpravi se je oglasila Romana Bosak, rojena Kidričanka. „Tukaj bivam od rojstva, okolje je prijetno, zeleno, tega ne bi želeli izgubiti. Otroci se danes igrajo na travi, v naravni senci, tega ne bi želeli zamenjati za beton ali asfalt, še posebej v luči tega, da se ozračje segreva. Idejna zasnova je videti lepo, vendar bo po mojem mnenju preveč betona.“ Uroš Reiter je odgovoril, da je težnja, da Kidričevo ostane mesto v gozdu, osrednji trg pa so res oblikovali kot čisto površino, nekaj dreves je predvidenih na južnem delu. „Mesto mora imeti različne površine. Trg bi bil protiutež gozdu,“ je dodal. Kaj vse bi porušili Številne okužbe v občinski upravi, premajhna sejna soba Medtem je na drugi strani župan Danijel Vrbnjak hitel pojasnjevati razloge za izvedbo seje na ta način. V občini je še vedno veliko okužb z novim koronavirusom, ta je tako med člani občinskega sveta kakor tudi med zaposlenimi v občinski upravi. »Zaposleni so dobesedno od doma pripravljali gradivo, kajti večina, ki je ključna za to, je bila okužena,« je ponazoril in dodal, da naj bi željo po zasedanju na daljavo že pred sklicem izrazili nekateri svetniki oz. svetniške skupine GPS. Takšno je bilo tudi mnenje članov občinskega sveta, prisotnih na torkovem kolegiju. Foto: Občina Kidričevo V Kidričevem so si zamislili bodoči osrednji trg z veliko ploščadjo, dvema stolpnicama, varovanimi stanovanji oz. domom za starostnike (na fotografiji levo), kulturnim centrom in kapelo (na fotografiji desno) ter avenijo, ki bi peljala do dvorca Sternthal. Bosakovo je zanimalo, kateri objekti so predvideni za rušenje. „Garaže, bar, Mercator, Ramainox, pekarna in pošta,“ je naštel župan Leskovar in dodal, da obravnavano gradivo predstavlja smernice za razvoj Kidričevega kot mesta, s katerimi soglaša tudi kulturnovarstvena stroka. Kriterij za pridobitev statusa mesta je določeno število prebivalcev, to pa Kidričevo skupaj z Njivercami že ima. Pogoj je med drugim srednja šola, a župan meni, da bi jo prav tako lahko pridobili. Mojca Zemljarič Trnovska vas z Še večja poslovalnica Pošte Slovenije od prvotno načrtovane V odkup dodatnega zemljišča Sedanji prostori trnovske pošte so, kot je znano, že dolgo premajhni in neustrezni, zato se je Pošta Slovenije (PS) pred časom odločila za gradnjo novih. Foto: ČG Simon Kolmanič (na fotografiji) in Jožef Cajnko sta sejo, ki je potekala preko Zooma, protestno zapustila. Po mnenju župana bi bil sklic seje s prisotnostjo svetnikov, zaposlenih na občinski upravi in drugih vabljenih v premajhni sejni sobi preveliko tveganje za njihovo zdravje. »MJU še vedno priporoča, naj čim več delamo od doma, po drugi strani pa bi tukaj 20 oz. 25 ljudi sedelo v sejni sobi, ki enostavno ne omogoča dovolj velike razdalje, seje pa tudi trajajo več ur,« je še razložil in nadaljeval, da je Kolmaničevo vprašanje obravnavala tudi statutarna komisija, ki naj bi ugotovila, da so vsi do sedaj sprejeti sklepi na tovrstnih sejah veljavni. Direktorica Milena Debeljak pa je še pripomnila, da bodo v skladu s sprejetim sklepom omenjene komisije glede izvajanja sej na daljavo povprašali na MJU in navedli vse okoliščine. »Važno je, kaj se zmenimo, kaj naredimo za občino – vsebina in potek. Tako kot na seji v živo boste enako imeli besedo, razpravljali, glasovali. Ne vem, zakaj zapletamo pri stvareh, ki so absolutno nepotrebne,« je svetniku še zabrusil župan. »Ker očitno nameravamo delati po svoje, v neskladju z zakonodajo, na taki seji ne morem sodelovati, zato jo bom zapustil,« je odvrnil Kolmanič. Pridružil se mu je tudi svetnik Jožef Cajnko. Prvih 15 minut burno, nato gladko Po kake četrt ure burnega dogajanja je v nadaljevanju seja potekala gladko, svetniki so obravnavali in potrdili vse predlagane sklepe. Le pri točki, kjer so potrjevali spremembe ustanovitvenih aktov izobraževalnih ustanov zaradi usklajevanja z novelo zakona (nekaj pripomb je bilo podanih tudi na zapisnik), s čimer v svetih zavodov izgubljajo dva predstavnika zaposlenih, je Ferdinand Šulek iz vrst SD med drugim opozoril, da gre za vdor politike v šolski prostor. Odslej bodo namreč imeli starši, ustanovitelji in zaposleni v svetu po tri predstavnike, doslej pa so jih imeli zaposleni pet. Monika Horvat Ker se obstoječe stavbe ne da ustrezno obnoviti in povečati, so pri državnem poštarju temeljito raziskali trg in preverili razpoložljive možnosti za gradnjo nove pošte, slednjič pa potrdili lokacijo nasproti sedanje, tik ob cerkvi, ki jo je že od začetka kot primerno predlagala občina Trnovska vas. Ta je namreč prav v istem času odkupila tako imenovano Kirnovo domačijo, v kateri je bila nekoč prva vaška trgovina, ter zemljišče ponudila tudi za gradnjo nove pošte. Občina je Kirnovo domačijo podrla, skoraj 2.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče očistila, PS pa jih je odkupila 800 m2 po ceni 39 evrov za kvadratni meter. Napravljena je bila odmera, na občini so medtem uredili tudi dovozno pot in poskrbeli za priključke. Kako daleč je projekt gradnje nove pošte, kdaj se bo gradnja začela, kako dolgo bo trajala in koliko bo stala, smo vprašali na Pošto Slovenije, kjer pa so nam povedali, da se je zaradi povečanega prometa, predvsem rasti paketnih pošiljk, pokazala potreba po še večji poslovalnici od prvotno predvidene. Odkup občinskega ali župnijskega? »Računamo, da bomo potrebovali približno 300 kvadratnih metrov dodatni površin. Trenutno delamo na novi idejni zasnovi z umeščanjem objekta na večjo par- Povečan promet, več prostora Znano je, da je na podeželju težko obdržati poštne poslovalnice, mnoge so prevzeli pogodbeniki ali pa so sploh zaprle svoja vrata, zaradi česar se prebivalci majhnih občin, zlasti starejši, znajdejo v zelo neenakopravnem položaju v primerjavi s tistimi v mestu. Zato ne preseneča, da so bili apetiti po trnovski pošti, ki ima obenem tudi funkcijo razdelilne pošte za Sveti Andraž in Destrnik, veliki. Med drugim se je za selitev na Destrnik zelo zavzemal tamkajšnji župan Franc Pukšič, a neuspešno, saj so to možnost na Pošti Slovenije odločno zavrnili. Foto: SD Nova poslovalnica Pošte Slovenije v Trnovski vasi, ki bo stala nasproti sedanje, bo zaradi povečanega prometa od prvotno načrtovane večja za dodatnih 300 kvadratnih metrov. celo na omenjeni lokaciji. Ta idejna zasnova bo nato služila kot osnova za odkup dodatnega zemljišča. Šele ko ga bomo pridobili, bomo lahko naročili projektiranje in pridobitev gradbenega dovoljenja ter se slednjič lotili investicije. Koliko bo ta stala, v tej fazi še ne moremo vedeti. Želimo si, da bi gradnjo začeli čimprej, jo dokončali do konca letošnjega leta, v nove prostore pa se selili v začetku prihodnjega.« Da pogovori s PS za odkup dodatnih površin intenzivno potekajo, nam je potrdil tudi trnovski župan Alojz Benko. »Sestali smo se vsi trije lastniki na omenjenem prostoru pri cerkvi: občina, Pošta Slovenije in župnija Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah. Dogovorili smo se, da je prostora dovolj tako za povečano pošto kot za novo župnišče pa še za kakšno stanovanjsko hišo. Kako bo pošta umeščena, zdaj še ni povsem jasno, zato tudi ne morem reči, ali bodo na Pošti Slovenije dodatno zemljišče odkupili od nas ali od župnije, morda celo od vsakega nekaj. Cena za kvadratni meter bo enaka, kot je bila za prvi del, torej 39 evrov, s tem se je strinjal tudi župnik.« Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 4. 3. 2022 COLOR CMYK stran 5 Zdravstvo petek z 4. marca 2022 5 Ptuj z Pogovor z bolnišničnim pediatrom Jakobom Zapuškom Nova zaposlitev zelo pomembna za male srčne bolnike Konec lanskega leta se je v ptujski bolnišnici zaposlil zdravnik Jakob Zapušek, pediater, usmerjen v kardiologijo, s čimer smo ne le na Ptuju, pač pa v celotni regiji pridobili izjemno pomembno dodatno zdravstveno dejavnost. Trenutne čakalne dobe za pregled so najkrajše v državi. Po 12 letih dela v bolnišnici Slovenj Gradec se je Zapušek pred osmimi meseci podal novemu kariernemu izzivu naproti: »Sem pediater sekundarne smeri, kar je moje primarno delo, vsak med nami pa je v usmerjen v določeno dejavnost in moja usmeritev je kardiološka. To pomeni, da otrokom postavim osnovno kardiološko diagnostiko. Doslej je bilo to možno za severovzhodni del Slovenije narediti v Mariboru, zdaj pa lahko to opravimo kar na Ptuju,« pojasnjuje Zapušek. Potreb po kardioloških pregledih med otroki je veliko. Zraven teh, ki prihajajo iz lokalnega okolja, se vedno pogosteje za preglede naročajo iz vseh koncev države. Ker je delo ostalih kardioloških ambulant po državi utečeno in imajo tudi redne paciente, ki potrebujejo kontrolne preglede, so praviloma čakalne dobe nekoliko daljše. Na Ptuju so šele začeli delati in temu primerno ni dolgega seznama čakajočih na prve ali kontrolne preglede. Trenutno imajo z naskokom najkrajšo čakalno dobo Ekipa, ki dela odlično za otroke … Razlog, da se je Zapušek zaposlil v ptujski bolnišnici, je bila selitev njegove družine v Podravje: »Tak korak je vedno težko narediti, če si 12 let v kolektivu, si vpet v procese dela. Ampak danes vem, da je bila to pravilna odločitev. Bili smo pogumni in izbrali spremembo, ki se je izkazala kot zelo dobra. Ekipa, s katero delam, je odlična. Boljšega sprejema si res ne bi mogel želeti. Užitek je delati na Ptuju.« O problemih otroške kardiologije v Ljubljani, ki smo jim bili priča pred leti, Zapušek pravi: »Otroška kardiologija nikoli ni slabo delala. Zapleti so bili druge narave. Delo z malimi bolniki je vedno dobro teklo. Vsi pacienti, ki smo jih napotili v UKC Ljubljana, so bili obravnavani hitro, tako da so izkušnje res dobre. V zadnjih letih je stanje, vsaj po mojih izkušnjah, dobro.« Foto: ČG v celotni državi, le nekaj dni ali tednov, odvisno od stopnje nujnosti napotnice in storitve. »Prihajajo pacienti od Izole in Jesenic pa vse do Lendave. Zavedamo se, da je to začasno stanje, kasneje se bo to gotovo spremenilo. Glede na število napotnic že kmalu. Res pa je, da vedno izvajamo striktno triažo. Osebno pregledam vsako napotnico in ocenim, kdo – ne glede na stopnjo nujnosti – mora biti hitro pregledan, včasih pa celo spremenimo stopnjo nujnosti v nižjo,« pravi Zapušek. Nadejajo se novega ultrazvoka Ker na pediatriji še nimajo vseh samostojnih aparatur, sodelujejo z internim oddelkom. Za otroke izvajajo ultrazvočno diagnostiko, holter preglede, EKG, cikloergo- Jakob Zapušek je v ptujsko bolnišnico prinesel veliko znanja in izkušenj. Od oktobra do danes so na Ptuju kardiološko pregledali okrog 80 pacientov in naredili okrog sto ultrazvokov. metrijo ... Na podlagi preiskav ugotovijo, kakšne težave ima otrok in ali potrebuje nadaljnjo obravnavo. »Tovrstna diagnostika je izjemno pomembna, saj zaključi celovito obravnavo in zadošča za sekundarni nivo,« meni Zapušek. Pravočasno diagnosticiranje je izjemnega pomena, zato je zaposlitev zdravnika s kardiološko usmeritvijo tudi na ptujski pedia- triji še kako pomembna. Prav tako pomemben segment v tej zgodbi so pregledi novorojenčkov: »Ti so nepopisan list, in če imajo šume ali kakšne druge težave, je zlata vredno to, da lahko na srce damo sondo in vidimo, ali je v redu ali ne.« Trenutno imajo s pomočjo sodelovanja bolnišničnih oddelkov, kar potrebujejo, da lahko nemoteno delajo, se pa nadejajo novega ul- trazvočnega aparat. Dogovori za to investicijo so v teku. S tem ko je ptujska bolnišnica pridobila pediatra, usmerjenega v kardiologijo, niso zagotovili le dodatnega zdravnika, pač pa so dejansko zaokrožili delo pediatričnega oddelka in poskrbeli za celovito obravnavo malih pacientov na sekundarnem nivoju. Dženana Kmetec Spodnje Podravje, Ptuj z V bolnišnici veseli investicije, a upajo, da se bo kmalu nadaljevala Urgentni center brez nadstropja, ki bi ga nujno potrebovali Številni bolj ali manj »zaslužni« politiki si zadnje tedne pripisujejo zasluge, da sta Ptuj in regija bila uspešna pri sklenitvi dogovora o začetku gradnje urgentnega centra. Prepotrebna naložba se končno začenja, čeprav veliko prepozno. Glasni pa so tudi V novem urgentnem centru na Ptuju bo na enem mestu zagotovljena zdravstvena obravnava in pomisleki o tem, zakaj gradnja prvega nadstropja, za kar so si tako prizadevali in boljša možnost diagnostične in terapevtske obravnave. Obstoječo urgentno službo trenutno v ptujski tudi zbirali sredstva občani, gospodarstvo in občine, ni več del tega projekta. S tem bi bolnišnici izvajajo na štirih lokacijah v okviru osnovnih oddelkov: interne, kirurgije, ginekologije in pediatrije. »Ključni problem obstoječega stanja je organizacijska razdrobljenost, ki povzroča motnje v namreč bistveno izboljšali prostorske razmere bolnišnice. Kaj prinaša novi urgentni center Stavba, v kateri deluje Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča ,Ptuj je potrebna obnove. Temu problemu bo v prihodnje nujno treba posvetiti še več pozornosti. Vsa prizadevanja vodstva zavoda so v zadnjih letih bila usmerjena predvsem v gradnjo objekta urgentnega centra, saj je tako za mesto kot regijo vitalnega pomena. Žibratova priznava: »To je nov projekt« Leta in leta so številni člani sveta zavodov ptujske bolnišnice opozarjali, da je gradnja, ki zajema tudi prvo nadstropje, najbolj optimalna varianta. Racionalizacija projekta pa je prinesla kompromisno rešitev. V času, ko je svet zavoda ptujske bolnišnice kot predsednica vodila Sonja Žibrat, so nujnost izvedbe celovitega projekta konstantno izpostavljali, njen komentar na izbrano projektno varianto pa je: »To je nov projekt, ki je v skladu s tem, kar je zahtevalo ministrstvo. Vem pa, da bo vodstvo bolnišnice v prihodnje naredilo vse, da se dozida še prvo nadstropje. Ne nazadnje tudi izrabi razpoložljivih diagnostičnih in terapevtskih danosti. Urgentna medicina trenutno ne razpolaga z nujno potrebno enoto za opazovanje bolnikov oz. za enodnevno hospitalizacijo,“ o prednosti novega urgentnega centra pravi direktorica bolnišnice Anica Užmah. Novi objekt bo prizidek k obstoječemu kirurškemu oddelku. Obsegal bo klet in pritličje z možnostjo kasnejše nadzidave prvega nadstropja, kamor želijo preseliti kirurgijo in urediti sodobne operacijske dvorane. Urgenca bo v pritličju, v kleti pa bodo tehnični prostori. Strokovni direktor ptujske bolnišnice Teodor Pevec pravi, da je zelo zadovoljen, da se bo gradnja začela: »Na to zaposleni in bolniki, s katerimi se pogovarjam, gledamo izključno pozitivno. Upam, da se bo kmalu nadaljevala gradnja v prvo nadstropje.« gradbeno dovoljenje to omogoča. Vsi argumenti govorijo v prid temu, da so dodatni prostori v prvem nadstropju za razvoj in delovanje bolnišnice nujno potrebni.« Žibratova dejstvo, da se gradnja začenja – četudi zgolj objekta s kletjo in pritličjem – v danih razmerah vidi kot velik dosežek. Denar občin in gospodarstva »požrle« podražitve v gradbeništvu Foto: ČG Urgentni center bodo gradili brez prvega nadstropja, čeprav vsi upajo, da se bo gradnja nadaljevala ... V času, ko je svet zavoda deloval pod njenim okriljem, se je z donacijami prebivalcev Spodnjega Podravja in gospodarstva nabralo nekaj več kot 300.000 evrov, še enkrat toliko bodo prispevale občine. Ta sredstva danes, ker se je projekt tako dolgo vlekel, ne bi niti zadostovala za to, za kar so se zbirala: za dozidavo prvega nad- stropja. Cene v gradbeništvu so šle v nebo. Denar bo tako porabljen za novelirano varianto, izbrana rešitev pa je očiten kompromis, na katerega je – kot trdijo sami - vodstvo bolnišnice ’moralo’ pristati, da je ministrstvo za zdravje sploh dalo zeleno luč tej naložbi. To ne pomeni, da bodo v bolnišnici pozabili na prizadevanja za dodatno izboljšanje prostorskih razmer. Aktualni predsednik sveta zavoda Žarko Markovič upa, da se bodo že v kratkem uspeli dogovoriti o nadaljevanju gradnje. Žarko Markovič: »Postavljeni smo bili pred dilemo 'vzemi ali pusti!'« Dejstvo, da je ministrstvo za zdravje investicijski program odobrilo le za objekt brez zgornjega nadstropja, je predsednik sveta zavoda SB Ptuj Žarko Markovič komentiral: »Postavljeni smo bili pred dilemo ’vzemi ali pusti’. Glede na izjemno dolga prizadevanja bolnišnice in lokalnega okolja za gradnjo, je bila soglasna odločitev v SB Ptuj, da se gradnja pač prične v obliki na ministrstvu za zdravje. Vztrajanje pri razširjeni vsebini za ceno neizvedbe pričetka gradnje se nam je zdelo neodgovorno, saj bi s tem zanesljivo postavili odločitev spet nekam v prihodnost.« Priznava sicer, da so vsi upali tudi na nadgradnjo, a so se odločali v okviru možnega: »Glede na to, koliko časa so drugi neuspešno poskušali realizirati projekt UC, se mi zdi postavljanje vprašanja o smiselnosti sprejetja osnovne variante neumestno, da ne rečem škodoželjno! Kdor problematizira to odločitev, naj pokaže, kaj so naredili pred tem sami«. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 4. 3. 2022 COLOR CMYK petek z 4. marca 2022 V središču 6 stran 6 Podravje, Slovenija z Za zaposlitvene spodbude lani pol milijona evrov Spodnje Podravje z Poslovanje kmetijsko-živilske panoge v luči vojne Ob predčasni zaposlitvi poleg plače še nagrada V Perutnini pomirjajo, Oseba, ki je upravičena do denarnega nadomestila za brezposelnost in se pred časom izteka te pravice zaposli za polni delovni čas, lahko poleg plače prejme tudi finančno spodbudo za zaposlovanje. Enostavno povedano to pomeni, da nekdo, ki se zaradi izgube dela znajde na Zavodu za zaposlovanje in ima pravico do prejemanja nadomestila npr. leto dni, zaposli pa se pred iztekom tega roka, lahko prejema poleg redne plače pri novem delodajalcu tudi posebno nagrado. V Ukrajini, ki je že teden dni v vojni, je sedež kmetijsko-živilskega giganta, podjetja MHP, ta pa je lastnik Perutnine Ptuj. V tej luči se marsikdo, ki je v Perutnini zaposlen ali je njen kooperant, sprašuje, ali lahko vojna zatrese poslovanje in stabilnost ptujskega perutninarja. Vodstvo podjetja sporoča, da je skrb odveč. Poudarili so, da poslujejo nemoteno in skladno z načrti. „Živilska veriga Perutnine Ptuj je trdna in stabilna, poslujemo povsem neodvisno. V skladu s poslovnim modelom vertikalne integracije vsi proizvodni in poslovni procesi potekajo v Sloveniji oz. na domicilnih trgih, kjer delujejo naša vertikalno integrirana podjetja, to je na Hrvaškem, v BiH in Srbiji. V nobeno od obeh sprtih držav ne izvažamo mesa in izdelkov, prav tako ne uvažamo niti iz Ukrajine niti iz Rusije.“ Foto: Sta/M24 Spodbuda za zaposlovanje prejemnikov denarnega nadomestila se izplačuje v višini 20 odstotkov od mesečnega neto zneska denarnega nadomestila, ki ga oseba prejema v času, ko je vpisana na Zavodu za zaposlovanje kot iskalka zaposlitve. Za te nagrade (oz. t. i. spodbude za predčasno zaposlitev) za predčasno zaposlitev je država v lanskem letu namenila skupno blizu pol milijona evrov, leto prej pa dober milijon. Kot pravi rek, da delo krepi telo in duha, tako na človeka vpliva tudi brezposelnost, le da ima nasproten, negativen učinek. Oseba, ki izgubi službo, ostane v prvi vrsti brez pomembnega dela prihodka za preživljanje, nanjo lahko pade stigma, in daljše, kot je obdobje brezposelnosti, težja je vrnitev. Država poskuša z različnimi ukrepi vplivati na politiko zaposlovanja. Eden izmed takih, s katerim želijo, da bi se brezposelne osebe, ki so sicer upravičene do prejemanja denarnega nadomestila, čimprej zaposlile, je tako imenovana spodbuda za zaposlovanje. »Spodbuda je bila uzakonjena z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela z namenom doseganja čim prejšnje aktivacije nižje in srednje izobraženih upravičencev do denarnega nadomestila, ki sicer nekatere možnosti za zaposlitev imajo, vendar se zaradi upravičenosti do denarnega nadomestila zanjo praviloma ne odločajo. Navedena spodbuda se je izvajala kot ukrep aktivne politike zaposlovanja od 21. januarja 2018 dalje,« so med drugim pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Osebe z deficitarnim poklicem do spodbude niso upravičene Do omenjene »nagrade« je v skladu z zakonom upravičen prejemnik denarnega nadomestila z nedokončano ali doseženo osnovnošolsko izobrazbo, nižjo poklicno ali srednješolsko izobrazbo, ki se v času upravičenosti do nadomestila zaposli za polni delovni čas pri delodajalcu, ki ni njegov zadnji oziroma ne gre za povezano družbo zadnjega delodajalca. Do nje pa Število prejemnikov spodbude za zaposlovanje OS Celje OS Koper OS Kranj OS Ljubljana OS Maribor OS Murska Sobota OS Nova Gorica OS Novo mesto OS Ptuj OS Sevnica OS Trbovlje OS Velenje Skupaj 2018 491 393 483 955 627 419 170 172 245 183 118 3.331 4.587 2019 567 459 488 1.064 742 530 187 212 270 190 141 390 5.240 2020 304 186 310 478 368 357 105 130 148 96 67 191 2.740 2021 84 53 114 145 77 96 24 17 222 15 34 60 941 Kljub negotovim razmeram izvajajo investicije V Perutnini so povedali, da skladno z načrtom na ravni skupine nadaljujejo realizacijo obsežnega investicijskega programa, za kar imajo zagotovljena dolgoročna finančna sredstva. 30 milijonov evrov namenjajo za investicije v Srbiji. Med drugim gradijo farme za lastno vzrejo in silose, da bodo lahko maksimizirali odkup žitaric. Posodabljajo klavnico, vzpostavljajo novo predelavo in valilnico. V BiH načrtujejo širitev proizvodnje klobas, posodobitev klavni- ce in valilnico, na Hrvaškem bodo investirali v silose in sušilnico, pa tudi v klavnico. Klavnico bodo prav tako modernizirali na Ptuju, trenutno so v fazi projektiranja. Po pojasnilu poslovodstva nameravajo na Ptuju posodobiti še tovarno krmil in prenoviti upravno stavbo. Medved svari pred nevarnostjo, da bo slovenska koruza pristala v Ukrajini Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved medtem pravi, da ga skrbi, kaj bo prinesla vojna. Predvsem se boji, da bodo najkrajšo spet potegnili kmetje, a tudi potrošniki. Ob tem opozarja: »Setvena sezona je pred vrati, kmetje pa z zaskrbljenostjo spremljamo cene goriv in mineralnih gnojil. Trenutno imamo v Sloveniji le okrog 60 % potrebne količine mineralnih gnojil. Po kakšni ceni in kdaj naj bi uvozili preostanek, je še odprto vprašanje.« Zaskrbljujoče je, da smo na področju mineralnih gnojil povsem odvisni od tujine, ta pa je v želji po zaščiti lastne kmetijske pridelave že pred novim letom začela Vir: MDDSZ niso upravičeni prejemniki denarnega nadomestila, ki so v okviru srednješolskega izobraževanja pridobili izobrazbo za deficitarni poklic. Spodbuda se izplačuje v višini 20 odstotkov od mesečnega neto zneska denarnega nadomestila. Povprečna višina bruto izplačanega nadomestila je po zadnjih podatkih Zavoda za zaposlovanje decembra lani znašala okoli 773 evrov, kar pomeni okoli 590 evrov neto. V tem primeru bi tako povprečna višina mesečne spodbude znašala slabih 120 evrov. Oseba jo lahko prejema do izteka obdobja, za katerega ji je bila pravica do nadomestila priznana, vendar največ 12 mesecev po zaposlitvi. Kot so še dejali, pa ta preneha s končanjem delovnega razmerja ter ne vpliva na možnost in pogoje morebitnega ponovnega uveljavljanja pravice do denarnega nadomestila. Lani največ prejemnikov s ptujskega območja V zadnjih štirih letih je država za izplačilo omenjene spodbude namenila skupno nekaj več kot 3,9 milijona evrov. Od tega je bilo v letu 2018 potrošenih 927.704 evrov, leta 2019 1.491.880 evrov, leta 2020 1.063.830 evrov in najmanj lani, le 447.350 evrov. Zanimiv je podatek, da je bilo v lanskem letu največ prejemnikov tovrstnih spodbud z Območne službe Ptuj (od 941 kar 222), največja območna služba v državi (Ljubljana) je bila s 145 prejemniki na drugem mestu. Leto poprej je bila situacija povsem drugačna, Ljubljana je bila po številu prejemnikov daleč na prvem mestu, Ptuj pa na osmem mestu od dvanajstih. Številke iz leta v leto in po posameznih službah precej variirajo. Najvišja višina izplačane spodbude za zaposlitev za celotno obdobje (maksimalno 12 mesecev) je znašala 1.638 evrov, najnižja pa 62 evrov. V ta znesek je vključena tudi akontacija dohodnine, ki jo za upravičenca plača zavod za zaposlovanje. Informacije na spletu Zavod ima informacije o spodbudi za zaposlitev objavljene na spletni strani. Sicer pa brezposelne osebe o pravici do uveljavljanja le-te obveščajo tudi na informativnih seminarjih, z izdano zloženko in obvestilom o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb. Vlogo je treba vložiti v 30 dneh od sklenitve pogodbe o zaposlitvi, ki jo je obvezno treba priložiti. Monika Horvat Foto: arhiv Svet24 Ukrajina in Rusija sta pomembni trgovski partnerici EU in Slovenije. Ukrajina v EU izvaža koruzo, pšenico in sončnično olje, Rusija pa sončnična semena in oljno ogrščico. Največje posledice in pristisk na omejevati izvoz. Pritisk na cene bo ogromen, se pa predsednik sindikata boji, da bodo v cunamiju podražitev največjo škodo utrpeli ravno kmetje in potrošniki. Medved je ob tem še opozoril, da ni tako nezanemarljivo, da je Perutnina Ptuj, ki je v ukrajinski lasti, najemnica skoraj 4.000 hektarjev kmetijskih zemljišč. „Na to, kaj se lahko zgodi v teh izrednih razmerah, smo vedno opozarjali, bali smo se tega. Skeptični smo, državo in Sklad kmetijskih zemljišč opozarjamo še kar naprej, da bi morali zaščiti lastne interese, interese slovenske prehranske varnosti. Sedaj se lahko zgodi, da bo kakšen vlačilec ali celo več vlačilcev koruzo odpeljalo v Ukrajino. V tem, da kmetijske površine, ki so v državni lasti, obdelujejo korporacije v lasti tujcev, vidimo veliko grožnjo. Prepričani smo, da bi država Slovenija na tem področju nedvomno morala uveljaviti svoje interese in s prehransko varnostjo zaščititi svoje državljane,“ je dodal Anton Medved. Setvena sezona ena najdražjih doslej Ukrajina ima sicer zelo dobro razvito kmetijstvo in je na tem področju velik izvoznik, a v celotnem uvozu Evropske unije ne predstavlja velikega deleža. Celotna blagovna menjava med Ukrajino in Slovenijo je bila v letu 2020 okrog 260 milijonov evrov, od tega so kmetijski in živilski proizvodi obsegali le 8,2 milijona evrov (3,1 %). Večjo skrb kmetijcem povzroča cene nafte, ki jo vojna v Ukrajini in napeti odnosi med zahodom in Rusijo poganjajo vse višje. Rusija je namreč ena največjih svetovnih proizvajalk in izvoznic te surovine, cena nafte pa seveda pomembno vpliva na strošek in dobavo mineralnih gnojil. Obeti za novo setveno sezono so torej vse prej kot dobri. Slovenski uvoz iz Rusije v letu 2020 po skupinah proizvodov Delež 80 % 5% EUR Skupina proizvodov mineralna goriva in olja, proizvodi njihove destilaci269 mio je, bituminozne snovi in mineralni voski 16 mio gnojila Vir: Statistični urad RS, avgust 2021 Ogromen izpad zaradi vojne je praktično celotno Evropo. Štajerski TEDNIK petek z 4. marca 2022 petek, 4. 3. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 med Ukrajinci in Rusi kmetje upravičeno zaskrbljeni Perutnina obdeluje 3.900 ha državnih zemljišč Perutninina hčerinska družba PP Agro na Ptujskem in Dravskem polju ter v Pesniški dolini obdeluje 3.900 hektarjev državnih zemljišč in je med največjimi prejemniki državnih kmetijskih subvencij. V letu 2020 so pridelali skoraj 16.000 ton koruznega zrnja, 10.400 ton koruzne silaže, 9.200 ton pšenice, 1.600 ton soje, 1.350 ton ječmena, po 600 ton oljne ogrščice in ljuljke ter 700 ton travne silaže. So med večjimi slovenskimi pridelovalci in odkupovalci žit, pa tudi pomemben proizvajalec krmnih mešanic pod blagovno znamko Agronatur. Krmil so v letu 2020 proizvedli blizu 24.000 ton. Ukvarjajo se z govedorejo, redijo več kot 200 krav molznic, približno enako je letno število rojstev teličkov, mleka na letni ravni pridelajo 1,9 milijona litrov. PP Agro je v letu 2020 ustvaril 12,3 milijona evrov prihodkov, poslovanje so sklenili z dvomilijonskim dobičkom, je moč prebrati v letnem poslovnem poročilu. Foto: ČG cene bodo (najprej) občutili predvsem v tistih segmentih prehrambene verige, kjer žitarice uporabljajo za krmo. Približuje se cunami podražitev Kmetijsko blago je običajno veliko manj nestanovitno kot delnice ali nafta, vendar je v zadnjem času zaradi zaostrovanja razmer na ukrajinsko-ruski meji doživelo izjemne skoke in padce. Natančnih posledic na kmetijske trge ni mogoče napovedati, izpostavljajo francoski analitiki. A izkušnje izpred osmih let slovenskim kme- tom ne vplivajo optimizma. Takratna rusko-ukrajinska kriza se je odražala v nizkih odkupnih cenah kmetijskih proizvodov, krizo so občutili sadjarji, pridelovalci mleka, rejci živine. Sedaj je zgodba drugačna, je prepričan Janko Petrovič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj. »Za razliko od leta 2014, ko je bila EU zelo usmerjena v izvoz hrane na ruski trg, danes Evropa v Rusijo izvaža zelo malo prehranskih proizvodov. Menim pa, da bo Foto: MZ Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved opozarja na več težav in skrbi zaradi vojne. zaostrovanje razmer še dodatno pognalo vse cene navzgor, kar bo problem za vse deležnike v dobavni verigi – tako za primarne proizvajalce kot predelovalno industrijo in ne nazadnje tudi potrošnike.« Ptujskemu direktorju mlekarske zadruge pritrjuje tudi agrarni ekonomist Aleš Kuhar, ki meni, da bo dogajanje v Ukrajini zagotovo posredno v povezavi z drugimi sektorji, denimo energetiko, vplivalo na cene hrane. Kot je opozoril Kuhar, sta namreč kmetijstvo in živilstvo panogi, ki sta zelo vpeti v energetske nabavne verige, zato se podražitve v slednjih poznajo tudi na dogajanju v agroživilskih sistemih. Tako bodo denarnice potrošnikov še tanjše. Zgolj v enem letu, torej od februarja lani, se je električna energija podražila povprečno za 15 odstotkov, plin za 25,6 odstotka, tekoča goriva za 10,3 odstotka, trda goriva za 11,6 odstotka in toplotna energija za 52,1 odstotka. Za 26,6 odstotka so se podražila tudi goriva in maziva za osebna vozila, hrana pa je bila februarja v povprečju za 6,4 odstotka dražja kot pred letom, so izračunali statistiki. In podražitvam še ni videti konca. Pravzaprav obratno: povsod je pričakovati vedno višje cene. Zaprta pristanišča, onemogočena trgovina in plačilni promet Foto: ČG že zdaj mogoče napovedati na področju oljnic, s katerimi Ukrajina zalaga Podobno kot v sindikatu kmetov dogajanje med Ukrajino in Rusijo z zaskrbljenostjo spremljajo v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Na ravni GZS so oblikovali posebno krizno delovno skupino, ki bo redno spremljala dogajanja v podjetjih, z njimi seznanjala pristojna ministrstva in iskala možne rešitve za ukrepanje. „Ukrajina je ena najpomembnejših trgovinskih partneric EU, zlasti za koruzo, pšenico in sončnično olje. Iz Rusije v EU uvažamo predvsem veliko sončničnih semen in oljne ogršči- Foto: SD ce. Zaradi sankcij in vojne so zaprta vsa pristanišča, onemogočen plačilni promet in onemogočena trgovina. Posledice se za živilskopredelovalno industrijo posredno že kažejo v dvigu cen žit na borzah, onemogočenih izdobavah že naročenega in plačanega blaga v državah, ki sta v vojni, omejitev transporta in visokih cenah energentov. Poleg tega je Slovenija pri nabavi surovin (žita, mineralna gnojila) odvisna od partnerjev v EU, ki poslujejo z obema državama, ki sta v vojni.“ Slovenija z žiti ni samooskrbna, cene hrane bi lahko šle v nebo Anita Jakuš, svetovalka v Zbornici, je spomnila, da Slovenija za lastne potrebe ne pridela dovolj žit, zato je odvisna od njihovega uvoza tako za prehrano ljudi kot za prehrano živali. „Cene bodo na svetovnih trgih odvisne od ponudbe in povpraševanja, zagotovo se bodo s trajanjem vojne še stopnjevale. Že sedaj živilska podjetja pestijo visoke cene energentov in surovin. Višajo se stroški tako pri pridelavi kmetijskih pridelkov kot v živilskih podjetjih. Ker se pričakuje, da se bodo cene energentov, predvsem zemeljskega plina, še povečevale, lahko pride tudi do njegovega pomanjkanja, kar bo močno vplivalo na poslovanje številnih živilskih podjetij v Sloveniji, ki so odvisna od tega energenta. Vse to bo seveda vplivalo na rast cen hrane, zlasti osnovnih življenjskih potrebščin. Kakšna bo cena hrane v prihodnje, je danes nemogoče napovedati.“ Mojca Zemljarič, Mojca Vtič Foto: sta/M24 Aleš Kuhar Kuhar: »Ob popolni okupaciji Ukrajine brutalne posledice in dvigi cen!« Kot je še povedal agrarni ekonomist Aleš Kuhar, je obseg motenj, do katerih je prišlo na kmetijskih trgih že sedaj tako velik, da bo njihov vpliv čutiti dalj časa, kljub morebitnemu hitremu zaključku vojne. »Stanje je nepredstavljivo. Že sedaj.« Dodal je, da bodo posledice čutili predvsem v tistih segmentih prehrambene verige, kjer žitarice uporabljajo za krmo. »To so predvsem proizvodnja perutnine in prašičereja, tudi proizvodnja mleka. Pritisk na cene bo ogromen.« »Če pride do popolne okupacije Ukrajine, pa lahko privede do brutalnih posledic. Pričakovati je, da se bo Rusija šla globalno ekonomsko vojno, kar pomeni, da bo poskušala zaseči ukrajinski kmetijski produkt in ga prodajati preko svojih prodajnih kanalov in bo skušala omejiti dobavo EU. Potrebno je vedeti, da so Nizozemska, Španija in Francija velike uvoznice krmnih žit in bi jih taka poteza lahko močno prizadela,« je še povedal Kuhar. Dodaja, da je še večji vpliv Ukrajine na področju izvoza oljnic, s katerimi zalaga praktično celotno Evropo. »Posledice popolnega izpada te dobrine, bi lahko bile katastrofalne. V tem primeru namreč ne bo šlo za minimalne dvige cen, ampak za scenarije, ki si jih niti ne želim predstavljati,« še pravi Kuhar. Povprašali smo ga tudi o tem, kako se lahko naša država pripravi na najhujši scenarij. »Kakšne so trenutne zaloge hrane ne ve, se pa bojim, da se z blagovnimi rezervami ne upravlja optimalno. Za ustvarjanje zalog je v tem trenutku morda že pozno, saj so se cene že močno dvignile.« Žiga Kariž Štajerski TEDNIK petek, 4. 3. 2022 COLOR CMYK Kmetijstvo in podeželje 8 stran 8 petek z 4. marca 2022 Spodnje Podravje z Premalo denarja že za osnovno vzdrževanje melioracijskih sistemov Zastarele drenaže in zamuljeni jarki Čeprav so bila kmetijska zemljišča ob vodotokih, da bi preprečili njihovo redno poplavljanje, meliorirana že pred tremi desetletji, so danes kmetje v Pesniški dolini in na Dravskem polju zaradi poplav pogosto še vedno ob del pridelka. Melioracijski jarki so namreč zamuljeni, drenaže pa ne delujejo več, saj za cevi v teh letih ni nihče skrbel. O vzdrževanju agromelioracijskih sistemov in njihovi prihodnosti je tekla beseda na zadnjem sestanku sveta območne enote ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda. 30 odstotkov manjši pridelek Predsednik sveta Alojz Herga je spomnil, da je bilo v preteklosti vzdrževanje naloga tako imenovanih melioracijskih skupnosti, ki so teren dobro poznale, to pa je bil po njegovem najboljši način za vsako območje. »Zdaj je to v rokah Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, stanje pa slabo: denarja je premalo za vzdrževanje melioracij izpred 30 let. Zaradi posedanja zakopanin ob večjih nalivih voda zastaja, ne odteka, kmetje so takrat tudi ob do 30 odstotkov pridelka. Po dežju je tam polovica njiv pod vodo, zlasti v Pesniški dolini. Znašli smo se pred dvema težavama: eno je osnovno vzdrževanje, ki je naloga Sklada, poleg tega pa moramo najti tudi način za trajno rešitev, torej za nove drenaže.« Odkar so na Skladu prevzeli vzdrževanje agromelioracij, se s kmetom, ki zastopa neko območje, vsako leto dogovorijo za program dela. Predlagali so dvig prispevka za kmete z 22 na 25 evrov po hektarju, a je denarja še zmeraj komaj dovolj za vsakoletno košnjo jarkov, zmanjka pa za poti in poseg v zarast. »Najcenejšega izvajalca izberemo na razpisu. Ko kmetje pospravijo pridelke, pokosimo jarke in izkopljemo mulj. Nujna dela so izvedena, s kmeti dobro sodelujemo, težave se pojavljajo tam, kjer ima 'roko čez' zavod za varstvo narave, ki odloča, kaj se na nekem območju sme in kaj ne.« Ko kmet zorje do roba jarka Za glavne odvodnike v regiji skrbi VGP Drava Ptuj. »Vanje so speljani melioracijski jarki. Težava s Pesniško dolino je, da gre za ravnino in da padcev tako rekoč ni, jarki so ravni, zato se nabira več mulja. Prioritete se razporejajo glede na denar, tako da moram priznati, da obstajajo tudi jarki, ki niso bili vzdrževani od izvedbe hidromelioracij, torej 30 let. Lani smo za čiščenje jarkov in košnjo porabili med 100.000 in 150.000 evri. Zaradi zamuljenosti nastajajo naplavine, odobrena pa je ena košnja na leto, avgusta, ko rogoz že zelo zraste in se močno zakorenini. Problem je tudi v kmetih, ki pogosto orjejo do roba brežin jarkov, čeprav je zakonsko jasno določen petmetrski obalni pas. Ob močnem deževju tako fino prst z njiv nosi v jarek. Veliko lažje bi bilo, če bi ta pas ostal zatravljen, saj bi sistem bolje deloval, tako pa tudi mi poškodujemo del pridelka, ko pridemo. Ne gre drugače, saj ne pridemo zraven,« je pojasnil Gašper Černigoj z VGP Drava, a ga je Herga zavrnil, češ da ne morejo biti vedno kmetje krivi za vse, kar v državi ni dobro. »Kjer so melioracije dobro narejene, se ne orje, kmetje smo pogosto po krivici tarča kritik. Če bi bili vodotoki ustrezno poglobljeni in očiščeni, bi sistem dobro deloval.« Zgolj za gašenje požarov A tudi na Skladu ugotavljajo, da je vzdrževanje agromelioracijskega sistema v veliki meri odvisno tudi od kmetov in njihovega ravnanja, saj so ponekod jarki lepo urejeni, denimo v Lovrencu na Dravskem polju, Forminu, Podvincih, medtem ko imajo na primer težave v Trnovski vasi, kjer jim nekega 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Pisana in okusna pomlad v Qcentru Ptuj •‹ǡ ‹ ‹ƒ–‡ ”ƒ†‹ Œ‡†‹ ƒ āŽ‹ ‘ǡ ˜‡•–‡ǡ †ƒ ˜ƒ• ƒŒ„‘ŽŒæ‡ †‘ƒ«‡ †‘„”‘–‡ «ƒƒŒ‘ ’”‡†  ‡–”‘ Ptuj, v ‘”‡’«‡˜ƒŽ‹ ‹ ƒ āŽ‹ ‘, Œ‡” ˜•ƒ †ƒ ’‘—ŒƒŒ‘ ‰‘˜‡Œ‹ ‰‘Žƒāǡ ’ƒ•—ŽŒǡ ’ƒ•—ŽŒ • Ž‘„ƒ•‘ǡ ˜ƒ’‡ǡ ”ƒŒ•‡ Ž‘„ƒ•‡ –‡” œƒ •Žƒ†‹ ‘æ‡揑”Ǥ ‘•‡„‘•– ‘”‡’«‡˜ƒŽ‹ ‡ ƒ āŽ‹ ‘ Œ‡ǡ †ƒ Š”ƒ‘ ’”‹’”ƒ˜ŽŒƒŒ‘ œ †—æ‘ǡ•ƒŒā‡Ž‹Œ‘‰‘•–‘’‘—†‹–‹ †‘„”‘–‡’‘”‡ ‡’–—ƒæ‹Š„ƒ„‹ Ǥ †Ž‹—Œ‡ Œ‹Š –—†‹ †‘„”ƒ †‘•–‘’‘•–ǡ „”‡œ –‡āƒ˜ •‡ ’”‹’‡ŽŒ‡–‡ †‘ Œ‹Šǡ ’”‡˜œƒ‡–‡ ‹œ„”ƒ‘ Š”ƒ‘ ‹ Œ‘ ‘†‡•‡–‡ ƒ‘”‘Ž‹ ā‡Ž‹–‡Ǥ ‘„‹–‡ ŽƒŠ‘ –—†‹ ˜‡«Œ‡ ‘Ž‹«‹‡ǡŒ‹Š†‘ƒŠ”ƒ‹–‡˜ŠŽƒ†‹Ž‹— ƒŽ‹ ’ƒ œƒ”œ‡–‡ǡ •ƒŒ œƒ Foto: Vestnik Na ptujskem kmetijsko-gozdarskem zavodu se strinjajo, da ni dovolj denarja niti za osnovno vzdrževanje melioracijskih sistemov, zato predlagajo celovito rešitev na nivoju države. kmeta nikakor ne uspe prepričati, da ne bi oral tako rekoč v sam jarek. Milan Unuk, kmet z Dravskega polja je podjetju očital, da delavci VGP Drava v vseh letih jarkov niso niti enkrat poglobili. »Če bi bil glavni odtok čist, bi šlo, a do danes niso oprali niti ene drenažne cevi, zdaj pa nima več smisla, saj so itak že propadle. Dokler ne bo sankcij, ne bo sprememb na bolje. VGP Drava je glavni koncesionar, a ne odigra svoje vloge.« Černigoj mu je pojasnil, da so oni samo koncesionarji, delo jim določa Direkcija za vode, zanj pa tudi zagotovi denar. »S tem denarjem pa več, kot naredimo, ne mo- remo.« Njegove besede je potrdil Andrej Lukman z Direkcije, ki je dejal, da so glede melioracij kmetijska območja na repu seznama in pridejo zadnja na vrsto, zato je sredstev dovolj zgolj za gašenje požarov. Celovita obnova sistemov Unuk je opozoril tudi na vse večjo škodo, ki jo povzročajo bobri. »Vse več jih je, delajo si zajezitve, se selijo na vedno večja območja. Ker gre za zaščitene živali, za njimi odločno stojijo naravovarstveniki, to pa pomeni, da bodo vodotoki in območja, ob katerih se naseljujejo, vse bolj obremenjeni, obenem pa tam tudi vse manj možnosti kakršnihkoli posegov in ukrepanj.« Sogovorniki so se strinjali, da je potrebna temeljita analiza agromelioracijskih sistemov na območju ptujskega KGZ, zlasti v Pesniški dolini, kjer sistemi ne delujejo. »Kmetje ne moremo biti edini, ki prispevamo za vzdrževanje, saj to ne zadošča niti za najosnovnejše posege. Torej potrebujemo celovito obnovo sistemov, to pa je treba rešiti na nivoju države – in to ob sodelovanju vseh vpletenih,« je sklenil Herga in predlagal imenovanje skupine, v kateri bodo predstavniki kmetijskega ministrstva ter vseh pristojnih institucij in zavodov. Senka Dreu Cirkulane z Podpora projektu ČZS Za čebele in opraševalce Občina Cirkulane je podprla projekt Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Pomagam čebelam in ostalim opraševalcem. Œ‡†‹ ƒ āŽ‹ ‘ ˜‡ŽŒƒǡ †ƒ •‘ †”—‰‹ ƒŽ‹ –”‡–Œ‹ †ƒ æ‡ „‘ŽŒæ‡Ǥ œ„”ƒ‡ †‘„”‘–‡ ŽƒŠ‘ ’‘Œ‡•–‡ ’”‹ Œ‹Šǡ –‘”‡Œ •‹ Œ‹Š ’”‹˜‘æ«‹–‡ œƒ ƒŽ‹ ‘ ‡† •Ž—ā„‘ǡ ƒŽ‹ ’ƒ Œ‹Š ‘†’‡ŽŒ‡–‡ †‘‘˜Ǥ‘•‘†‹ ‡ŽƒŠ‘†‘„‹–‡˜ ‘”‡’«‡˜ƒŽ‹ ‹ƒāŽ‹ ‘ǡŽƒŠ‘’ƒ ’”‹’‡ŽŒ‡–‡ –—†‹ •˜‘Œ‘ ‡„ƒŽƒā‘ ‹ †‘„”‘–‡ †‘‘˜ ‘†’‡ŽŒ‡–‡ ˜ Žƒ•–‹’‘•‘†‹Ǥ  ‘”‡’«‡˜ƒŽ‹ ‹ ƒ āŽ‹ ‘ ŽƒŠ‘ ˜•‡ †‘„”‘–‡ ‹œ Œ‹Š‘˜‡ ’‘—†„‡ —’‹–‡’‘’‘•‡„‹’‘—†„‹Ȃ˜‡Ž‹ƒ †˜‘Œƒ ’‘” ‹Œƒ •–ƒ‡ •ƒ‘ ͼǡͿͶ ‡˜”ƒǡ ƒ” ’‘‡‹ǡ †ƒ •‡ œƒ ‹œŒ‡‘—‰‘†‘ ‡‘ƒŒ„‘ŽŒæ‹Š †‘ƒ«‹Š†‘„”‘–ƒŒ‡•–ƒƒ”†˜ƒǤ ‹•ƒ› ˜ƒ• –‘ ’‘Žƒ† ”ƒœ˜ƒŒƒ œ ƒŒ„‘ŽŒ ’‹•ƒ‹‹ǡ •‘«‹‹ „ƒ”˜ƒ‹ǡ ‹ „‘†‘ ’‘’‡•–”‹Ž‡ ˜ƒæ‘ ‰ƒ”†‡”‘„‘Ǥ ƒŒ„‘ŽŒ ˜”‘«‹ „ƒ”˜‹ ’”‹ŠƒŒƒŒ‘«‡ •‡œ‘‡ •–ƒ ”‘œƒ ‹ ‹– œ‡Ž‡ƒǡ ‹ „‘•–ƒ ˜ ‘„‹ƒ ‹Œ‹ œ ˜‹Œ‘Ž‹«ƒ•–‘ ‹ ”—‡‘ ’”‡˜Žƒ†‘˜ƒŽ‹˜‘ƒ”ƒŠ‹ƒ—Ž‹ƒŠǤ ‘‘™‡”‘Ž‡ ‹Œƒ„‘˜˜ƒæ ˜•ƒ†ƒ ˜‡•Žƒ ’‘œ‹–‹˜‘ ‡‡”‰‹Œ‘‹†‡˜‡ƒ’‘Ž‹Žƒœ˜‘Œ‡ ’‘’‘Žƒ†‹Ǥ ”‹˜‘æ«‹–‡ •‹ ”ƒœ’‘•ƒŒ‡‘ ’‘Žƒ†ǡ ‡•’‡”‹‡–‹”ƒŒ–‡ ‹ •‡ ”ƒœ˜ƒŒƒŒ–‡œ‘†‹‹‹—†‘„‹‹‘„Žƒ«‹Ž‹ǡ‹Œ‹ŠƒŒ†‡–‡˜’”‘†ƒŒƒŽ‹‹•ƒ›˜ ‡–”—ƒ–—Œ—Ǥ Na ČZS so oblikovali zanimiv produkt – kartico, ki so jo ovrednotili na 20 evrov. Njen nakup vključuje lep paket izdelkov: vrečko semen medovitih rastlin, ročno izdelano unikatno nakupovalno vrečko, knjigo o učinkoviti rabi čebeljih izdelkov, nogavice z napisom Brez čebel ni življenja, svinčnik in USB-kartico. Del prispevka 20 evrov pokriva stroške izdelkov v paketu, preostali del je donacija za nakup in sajenje medovitih rastlin ter dreves. „Zavedamo se pomena čebel in drugih opraševalcev, smo podporniki narave in zato smo se odločili za nakup sto kartic ČZS. Poleg paketov bomo prejeli še sto sadik malin. Naše čebelarsko društvo se je prijavilo tudi na razpis ČZS za pridobitev medovitih rastlin,“ je pojasnila županja Antonija Žumbar. Dodala je, da bodo medovite rastline med drugim zasadili v Parku dediščine, kjer bo postavljen čebelnjak domačega čebelarskega društva. „Čebele in drugi opraševalci so Foto: MZ pomemben člen pri zagotavljanju hrane, ohranjanje čebel pa ključnega pomena za zagotovitev prehranske varnosti. Želimo si, da bi opraševalcem s skupnimi močmi izboljšali življenjske razmere, zato smo tudi zasnovali ta projekt. Pod- porniki projekta tako pomagajo, posvojijo medovito drevo, prispevajo sredstva za sajenje medovitih rastlin in dreves ter pomagajo širiti koristno znanje o opraševalcih,“ so o projektu povedali na ČZS. MZ Štajerski TEDNIK petek, 4. 3. 2022 COLOR CMYK stran 9 Podjetništvo petek z 4. marca 2022 9 Haloze z Kolesarska povezava od Gorišnice do Rogatca Žetale z Strojni krožek združuje 150 kmetij Haloška »kolesarka« bi stala 17 milijonov evrov Strojne usluge vse bolj iskane Občine Podlehnik, Gorišnica, Zavrč, Cirkulane, Videm, Žetale in Rogatec so se povezale, da bi skupaj zgradile regionalne kolesarske povezave na območju Haloz. Predlog projekta je že pripravljen, trasa v skupni dolžini 50 kilometrov je zarisana, prav tako so predvideli okvirne stroške naložbe v skupni višini 17 milijonov evrov. Večino denarja bi želeli pridobiti od države in Evropske unije. Še prej pa morajo uspeti z vključitvijo »haloških kolesark« v regionalne razvojne programe 2021–2027. Na strmih haloških bregovih je kmetovanje veliko bolj oteženo kot v ravnini. Ponekod strojna obdelava sploh ni mogoča, zato je bila v preteklosti še toliko pomembnejša pomoč soseda. Nič drugače ni danes, ko si kmetje med seboj pomagajo v nudenju kakovostnih strojnih storitev. To je bil tudi eden izmed osnovnih namenov ustanovitve Združenja za medsosedsko pomoč Strojni krožek Žetalanec, s čimer so povečali izkoriščenost kmetijskih strojev in priključkov, si zagotovili poceni pridelavo, hkrati pa ustvarjajo večji dohodek na kmetiji. Foto: Dreamstime/M24 Haloške občine so pripravile projektni predlog za regionalno kolesarsko povezavo od Gorišnice do Rogatca. Projektni predlog so že posredovali na Regionalno razvojno agencijo za Podravje Maribor. Hkrati jo bodo poskušali umestiti med državne kolesarske povezave. Glavni namen projekta je urediti kolesarsko povezavo med Gorišnico in Rogatcem ter postaviti in zarisati ustrezno signalizacijo. Nova kolesarska steza bi med drugim povezala Rogaško Slatino z Ormožem in naprej z Moravskimi Toplicami, kar pomeni, da bi tako bilo mogoče varno kolesariti med večino slovenskih term (Rogaška Slatina, Ptuj, Banovci, Moravske Toplice). Eden izmed ciljev projekta je tudi spodbujanje kolesarskega turizma na območju Haloz, kar bi pripomoglo k razvoju obmejnih problemskih območij. Računajo tudi, da bi lahko »kolesarke« tik ob južni meji prispevale k povečanju dnevnih migracij prebivalcev, ki bi se s kolesom odpravili po dnevnih opravilih ali na delovno mest. Foto: Strojni krožek Žetalanec Foto: Občina Podlehnik Regionalna kolesarska pot je umeščena v neposredno bližino južne meje. Kdo bo kolesaril po haloških strminah Ob tem se sicer postavlja vprašanje, ali so strmi haloški bregovi sploh primerni za dnevne migracije prebivalcev s kolesom. Gre namreč za območje s precejšnjimi strmi- Predvidena dolžina trase v posamezni občini Občina Gorišnica Zavrč Cirkulane Videm Podlehnik Žetale Rogatec Skupaj: Dolžina v metrih 3.200 9.500 7.800 6.230 10.100 8.100 5.537 50.467 Vir: Občina Podlehnik nami, ki jih stežka premagujejo že kolesarji v dobri fizični pripravljenosti, kaj šele nekdo, ki se s kolesom vozi samo občasno. Res je, da se je pred leti marsikateri Haložan s kolesom vozil na Ptuj na delo, vendar že dolgo ni več tako. Z električnim kolesom se je sicer mogoče izogniti hudim naporom ob vožnji navkreber, vendar si ga vsakdo ne more privoščiti (cene so od 1.200 evrov navzgor). Kljub temu je v tem trenutku to edini skupni projekt haloških občin, ki so v prejšnji evropski koheziji ostale večinoma brez sredstev; z vodovodom namreč niso uspele, drugih projektov pa niso prijavile, le v občini Majšperk so že začeli gradnjo kolesark. Vse sodelujoče občine zato upajo, da bodo imele tokrat nekoliko srečnejšo roko. »Kolesarka bi lahko bila dodana vrednost za razvoj turizma v Halozah. V naših krajih namreč opažamo vedno več tako rekreativnih kot tudi tekmovalnih kolesarjev, zato bi jim take regionalne kolesarske povezave prišle še kako prav, « je izpostavil Sebastian Toplak, župan občine Podlehnik, ki je nosilka tega projekta. Projektne partnerice sicer nameravajo graditi varne in udobne kolesarske poti po Halozah, ki se bodo navezovale na širše regijske, državne in mednarodne kolesarske povezave. Če bo izvedba projekta odobrena in tudi sofinancirana, bodo v Halozah gradili asfaltne kolesarske steze, kjer pa to ne bo mogoče, jih bodo samo zarisali in postavili ustrezno signalizacijo. Estera Korošec Strojni krožek Žetalanec že tradicionalno organizira državno gozdarsko tekmovanje. Pred šestindvajsetimi leti so začeli s 13 člani, danes jih je v društvu že okoli 150. Ponudnikov kvalitetnih strojnih storitev je danes med 30 in 40. V teh letih so prerasli v eno večjih in najpomembnejših kmetijskih društev v Spodnjem Podravju. Vodenje Žetalanca je pred štirimi leti prevzela Petra Plajnšek iz Žetal: »Združujemo vse haloške kmetije, skrbimo za informiranost, izobraževanje in druženje kmetov ter jih povezujemo v skupnost. Epidemija je sicer nekoliko okrnila naše aktivnosti, kljub temu pa smo izvedli vse tisto, kar smo lahko.« Letos nameravajo organizirati dve tradicionalni gozdarski tekmovanji, izobraževanja in strokovne ekskurzije. Prav tako so v dogovoru s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna, da bi skupaj organizirali tečaj za nacionalno poklicno kvalifikacijo gozdar in traktorist. »To bi za naše člane pomenilo, da bi lahko tečaj opravili čim bliže domačemu kraju in se jim ne bi bilo treba voziti v Postojno,« je dodala Plajnškova. Letos kmetom pomagajo tudi pri elektronskem vlaganju prijav in obračunov za trošarine. Ormož z Še en posel ormoški komunali Občina v širitev novega naselja Občina Ormož nadaljuje urejanje območja za dodatno gradnjo v središču mesta pri vinski kleti; po znižani ceni jih bodo ponudili mladim in mladim družinam. Potem ko se je odločitev občinskega vodstva glede prodaje občinskih parcel mladim po znižanih cenah izkazala več kot dobrodošla, saj so uspeli prodati večino zemljišč pri vinski kleti, pričenjajo urejanje dodatnih parcel. Občina bo v sklopu druge izmed treh faz širitve novega naselja, ki na celotnem območju ponuja več kot 40 parcel, pridobila dodatne štiri oz. pet zemljišč za stanovanjsko gradnjo. Lotili se bodo ureditve vodovodnega sistema, javne razsvetljave in ceste. Dela bo kot najugodnejši ponudnik izvajalo Komunalno podjetje Ormož, stala bodo nekaj čez 233.000 evrov. Projekt bodo financirali s svojimi sredstvi. »Verjamem, da bo marsikatera družina tam našla svoj prostor,« je povedal župan Danijel Vrbnjak. Občina se loteva rešitve stanovanjske problematike in izseljevanja mladih na različne načine. Poleg že omenjene prodaje obPonudnik Foto: Strojni krožek Žetalanec Haloški kmetje v največji meri potrebujejo pomoč pri sečnji dreves. Mladi vse manj pripravljeni na fizično delo Foto: MH Novo naselje pri vinski kleti se bo še širilo. činskih parcel po znižani ceni subvencionirajo komunalni prispevek. Najnovejši ukrep, s katerim želijo zadržati mlade doma in privabiti tudi mlade od drugod ter jih spodbuditi h gradnji, je potrjen odlok, s katerim bodo odslej subvencionirali tudi nakup nepremičnin, ki niso Cena z DDV Komunalno podjetje Ormož 233.143 € GMW, Radenci 276.929 € Vir: Portal javnih naročil v občinski lasti (stavbnih zemljišč, hiš ali stanovanj). Komunali za okoli 11 milijonov evrov projektov Direktorica KP Ormož Pavla Majcen je povedala, da podjetje v tem trenutku skupaj s partnerji v občini izvaja štiri večje projekte v skupni vrednosti okoli 11 milijonov evrov: obnovo vodovoda, rekonstrukcijo biološke čistilne naprave, gradnjo kolesarske steze Pavlovci in ureditev parka pri avtobusni postaji. Komunala pa je bila poleg tega skupaj s CP Ptuj izbrana tudi za prenovo več cestnih odsekov v vrednosti dobrih 746.000 evrov. Rok za dokončanje vseh naštetih investicij je letošnje leto. Tako kot drugi gradbinci se sicer tudi oni srečujejo s težavami glede nabave materiala in pomanjkanja delovne sile. Monika Horvat V Strojnem krožku Žetalanec nimajo skupne lastnine strojev kot v nekaterih drugih podobnih organizacijah ali v sosednji Avstriji. Nakupa dragega kmetijskega stroja, plačila strojnika in skladiščenja si ne morejo privoščiti. Ob tem bi se pojavile tudi morebitne težave ob okvarah in iskanju tistega, ki bi prevzel odgovornost zanje. Zato kmetje strojne usluge opravljajo s svojo kmetijsko mehanizacijo in so za to plačani po predhodno določenem ceniku. Največ povpraševanja je po gozdarskih uslugah (podiranje in spravilo lesa), baliranju sena in čiščenju zaraščenih površin (mulčenje). Nekateri člani opravljajo tudi zimsko službo, vendar imajo pogodbe sklenjene direktno z izbranimi koncesionarji. Kljub temu da je veliko kmetij na širšem območju Haloz zaprlo svoja vrata, v Strojnem krožku ne upada število članov. Je pa res, da se vse bolj spreminja struktura haloških kmetij. Po mnenju Plajnškove mladi niso več pripravljeni toliko fizično delati kot pred dvajsetimi in več leti: »Teren je marsikje takšen, da je mogoča samo ročna obdelava ali paša. Tudi novodobni samohodni mulčerji so le kratkotrajna rešitev. Mladi ne bodo več počistili vsakega brega. Veliko jih namreč dobro premisli, ali bodo lahko z delom na kmetiji preživeli ali ne. Včasih je bilo to mogoče z rejo petih krav, danes pa ni več tako, zato marsikdo raje sprejme zaposlitev za osem ur na dan. Kmetovanje v Halozah ni enostavno tako z vidika organizacije kot obilice dela, zato bi morala država vsakega mladega človeka, ki se odloči za ta korak, finančno nagraditi.« A tudi dodatne finančne spodbude niso garancija, ki bi obudile zanimanje za kmetovanje na haloških bregovih, zato bodo najverjetneje v prihodnje nekatere površine ostale zaraščene. Kaj bi bila tista prava rešitev za kmetovanje v Halozah, pa si vsaj zaenkrat ne upa napovedati nihče oz. ostaja večno vprašanje. Estera Korošec Štajerski TEDNIK petek, 4. 3. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 4. marca 2022 Ptuj z Mestno gledališče in festivali 2022 Tednikova knjigarnica Z umetniško zahtevnimi projekti na priznanih festivalskih odrih Rokavička in druge ukrajinske pravljice Nekje v nekem carstvu se je nekoč zmaj sprl s carjem. Sprl se je z njim, pa je ukradel sonce z neba, mesec in vse zvezde in jih skril v svoje podzemsko carstvo. Pa je žalosten car, ker nikjer ne najde takšnega junaka, da bi jih zmaju s silo vzel nazaj. Živel pa je v tem carstvu človek, Konstatin po imenu, imel je tri sinove in vsi trije so bili rojeni junaki … Tako se začenja prva pravljica iz druge knjige Ukrajinske pravljice iz leta 1966, iz znamenite, dragocene zbirke Zlata ptica (Zbirka najlepših pravljic in pripovedk z urednico Kristino Brenk in urednikom Ivanom Potrčem) založbe Mladinska knjiga. Pravljice je izbral in prevedel Ludvik Mrzel (1904–1971), pisatelj, pesnik, publicist, prevajalec, prvi povojni (2.sv. vojna) upravnik Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Tako je Mrzel zapisal davnega leta 1966 v spremni besedi z naslovom Ob slovenski izdaji (str. 233 do 235): Nazoren primer naroda, ki mu je zgodovina skozi vekove rezala črni kruh zatiranja in zaviranja, preden se je dokopal do svobode, nam kaže ukrajinski narod, drugi največji med slovanskimi, ki mu je šele velika oktobrska revolucija prinesla lastno državnost v okviru Zveze sovjetskih socialističnih republik in mu odprla cesto v prihodnost. Prej so Ukrajinci skoraj tisoč let svoje preteklosti preživeli pod tujim jarmom, brez možnosti, da bi prosto razvijali vsaj tiste kulturne dejavnosti, ki so vsakemu ljudstvu nujno potrebne za življenje. Da bo ironija še večja, je bil Kijev, stara, legendarna prestolnica ukrajinskih knezov, izhodišče državne ureditve Vzhodnih Slovanov, ko je ta del Evrope vstopal v zgodovino. Takrat, v 10. stoletju, je bil Kijev v tesnih in plodnih stikih z Bizancem, enim od glavnih dedičev antike, od tod je sprejel krščanstvo, a od tod je tudi kulturno bogatel. Njegova samostojnost pa ni dolgo trajala. Že v 12. stoletju je Ukrajina prišla pod moskovsko vladavino. Začela se je doba dolgotrajnih bojev, a Ukrajinci v stari Rusiji niso mogli uveljaviti svojih narodnostnih pravic … Mrzel zapis zaključi: Seveda pa ne smemo podcenjevati še tega, da nam knjiga izredno veliko pove o dejanju in nehanju ukrajinskega ljudstva, o njegovem boju za obstanek in svobodo. Prva pravljica iz prve knjige je vsem dobro znana, večkrat izdana in na novo ilustrirana pravljica Rokavička. Zadnjo izdajo je ilustrirala Hana Stupica, v pričujoči zbirki pravljic pa se začenja tako: Izgubil je dedek rokavičko. Pa priteče miška. Zleze v to rokavičko. Pa priskače žabica in vpraša: «Kdo, kdo pa je v rokavički?« «Miška škrbljavka. Kdo pa si ti?« »Žabica kvakica. Pusti me noter.« … Prevajalka Kristina Brenkova (v izdaji iz leta 2014) začenja prevod pravljice takole: Dedek je šel po gozdu, za njim je tekel psiček. Med potjo je dedek izgubil rokavico. Teče mimo miška, zagleda rokavičko, zleze vanjo in reče: »To bo domek moj.« Takoj nato priskaklja – skok skokskok – žaba in vpraša: »Kdo stanuje v rokavički?« »Jaz, mala miška. Kdo si pa ti?« »Jaz sem žabica Skokica. Vzemi še mene k sebi.«… A vidite razliko? Kateri prevod je bliže izvirniku? Kdo ve? Kajti nobeden od njiju ni preveden po ukrajinskem originalu. Oba prevajalca, Ludvik Mrzel in Kristina Brenk, sta pravljico prevedla iz ruščine. Oh, si mislim, če bi odločevalci več in raje brali, da bi se manj vojskovali in razkazovali svoje – kaj pa vem kaj. Tako žalostno je to, da tisti zgoraj tako radi ukazujejo tistim spodaj, naj vzamejo orožje v roke. Mar bi knjige svetovali! mar bi se imeli radi! Sicer pa, kot povabilo in dramilo k branju ukrajinskega ljudskega slovstva je tu še začetek pripovedi iz razdelka Pravljice iz življenja: O KRIVICI – GRAŠČAKOVI PRAVICI Pripoved kolesniškega ljudskega pevca »Zapojte nam še o pravici, stric Osip!« »Eh, o pravici! Kje pa jo najdeš, pravico? Takšna je ta pravica, golobček, da se kdaj pa kdaj sprevrže v krivico. Bog z njo! Rajši kakšno o gospodi – veš…« Vsak narod ima svoje pravljice, povedke, legende, pesmi, običaje … - svoje ljudsko izročilo, snovno in nesnovno dediščino. Le zakaj ne more imeti vsak narod tudi svojega miru?! Stran orožje in knjige v roke! Liljana Klemenčič Predstave, ki jih je Mestno gledališče Ptuj v koronskem obdobju ustvarilo v koprodukciji z na neki način že s stalnimi partnerji, so z enakim navdušenjem kot občinstvo sprejeli tudi v strokovni javnosti. Direktor MG Ptuj Peter Srpčič je te dni z velikim zadovoljstvom povedal, da je več njihovih predstav, nastalih v koprodukciji, uvrščenih na prestižne gledališke festivale. Glede na razpoložljiva sredstva lažje in boljše delajo, če sodelujejo z drugimi. Korona obdobje podobno kot ekonomska kriza v letih 2009 in 2010 ni imelo negativnih posledic na ustvarjalnem področju. Tudi njihove finance izkazujejo pozitivno stanje. Tako pred desetimi leti kot tudi v zadnjih dveh letih je bilo tako, da so delali še boljše, se usmerili predvsem v to, kaj se da. Niso iskali odgovorov v omejitvah, ampak priložnosti v tem, kaj se je dalo. Usmerili so se v umetniško zahtevne projekte, sicer predstave malega formata, ki pa so v umetniškem, estetskem pogledu izjemne. V tekmovalnem delu 57. festivala Borštnikovo srečanje bo 14 predstav uprizorjenih v živo, dve pa po spletu. Poleg vrhunskih gledaliških predstav iz Slovenije in tujih producentov bo festival ponudil še bogat spremljevalni program. V tekmovalnem delu bomo videli predstavo Vsi ptice v režiji Ivice Buljana, ki je nastala v koprodukciji Mini teatra, MG Ptuj in Festivala Ljubljana, in predstavo Škoeloški pasijon v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in MG Ptuj v režiji Jerneja Lorencija. Ta izjemna predstava je že v preteklem letu prinesla več odmevnih nagrad: glavno nagrado (grand prix) na festivalu Viminacium Fest v Srbiji, zmagala pa je tudi na Tednu slovenske drame, kjer je od petih nagrad, ki jih podeljujejo, prejela kar štiri – kot najboljša predstava po odločitvi strokovne žirije, občinstva in dve igralski nagradi. Selektorica 57. festivala Borštnikovo srečanje Nika Leskovšek je zapisala, da je v tekmovalni progam izbrala predstave, ki izstopajo po svoji umetniški kvaliteti in izpovedni moči, tiste, ki na estetski ravni učinkujejo kot celosten izdelek ter so jo prepričale v kolektivnem kreativnem presežku in kvalitativno enakovrednem prepletu vseh uprizoritvenih elementov, ne glede na žanr in obliko gledališča. „S tema dvema izjemnima predstavama resno računamo, da bomo uspešni tudi na Borštnikovem srečanju. Gre za predstavi, ki bosta še dolgo živeli in navduševali,“ je povedal direktor MG Ptuj Peter Srpčič. S predstavo Mahmud v režiji Petra Srpčiča se je Mestno gledališče Ptuj uvrstilo v tekmovalni program prvih novosadskih gledaliških iger, mednarodni festival za otroke in mlade, na katerem sodelujejo gledališčniki z desetimi predstavami iz devetih držav. Selektor festivala je ptujsko gledališko predstavo opazil na festivalu manjšin, govori pa o tematiki beguncev, ki je glede na razmere v svetu vse aktualnejša. Foto: Stanislav Zebec Utrinek s predstave Frančišek Poletna poslastica Kdo se boji Virginije Woolf Dobre novice za MG Ptuj so v preteklih dneh kar deževale. Povabilo je namreč prišlo tudi iz Sofije (Bolgarija) za udeležbo na dveh festivalih. Tako se bodo s Foto: Marko Pigac Škofjeloški pasijon je ena od tekmovalnih predstav 57. festivala Borštnikovo srečanje. predstavo Mrtvec pride po ljubico 7. in 9. junija predstavili v Sofiji in Varni. Kot vse kaže, pa se bodo s predstavo Frančišek udeležili tudi letošnjega festivala festivala Viminacium. To pa še ni njihova zadnja festivalska predstava v tem letu. Tudi selektor Bitefa iz Beograda si bo namreč ogledal predstavi Škofjeloški pasijon in Frančišek. Morda pa pride tudi povabilo Sterijinega pozorja. Ptujsko gledališko občinstvo pa bo že v kratkem lahko ponovno uživalo v dveh izjemnih predstavah pod režisersko taktirko Ivice Buljana. Prva bo Mati v marcu, ki govori o drugačni ženski, kot jo poznamo iz ljudske dramatike, prava poslastica pa bo poletna predstava Kdo se boji Virginije Woolf. Na Ptuju naj bi jo predvidoma zaigrali na mestni tržnici, za katero mesto pospešeno išče pokritje. MG Ptuj z Bobnarji na grajskem dvorišču Vabilo bobnarjem, da se prijavijo Na grajskem dvorišču bo 14. maja potekal edinstven koncert, kakršnega na Ptuju še ni bilo: koncert uveljavljenih slovenskih bobnarjev, na katerem bodo lahko sodelovali tudi bobnarji, ki bodo uspešni na avdiciji. V bogatem spremljevalnem programu bodo potekale otroške delavnice, bobnarska delavnica in še veliko drugega. Prav posebej pa bo na bobnarski dan na grajskem dvorišču k ogledu vabila največja zbirka starih glasbil v Sloveniji. Tega dne bodo premierno predstavili tudi dokumentarec o ptujskem gradu in zbirki glasbil v sklopu projekta iPtuj. Organizatorja bobnarskega koncerta sta Marko Soršak Soki in Mihal Toš, ki je povedal, da si želijo tudi prijav bobnarjev z našega območja. Njihove prijave sprejemajo na naslovu info@tosch.tv. Na Ptuju bomo lahko zaploskali bobnarjem uveljavljenih slovenskih glasbenih skupin in učencem Sokijeve bobnarske šole Ptuju. Nekaj prostih mest bodo zapolnili bobnarji, ki bodo uspešni na avdiciji, ki jo bodo izvedli v marcu. Mihael Toš, ki bo na koncertu sodeloval Foto: zasebni arhiv Marko Soršak Soki (Elvis Jackson) in Mihael Toš (Hudobni volk), organizatorja velikega koncerta bobnarjev na grajskem dvorišču kot bobnar skupine Hudobni volk (ta letos praznuje 30-letnico), je izpostavil: „Na Ptuju imamo za takšen dogodek idealne pogoje, edinstven ambient na grajskem dvorišču, zato smo se odločili, da organiziramo koncert v našem mestu.“ Organizatorji bodo poskrbeli tudi za kulinarično in drugo ponudbo na stojnicah. 14. maj bo tako z bogato ponudbo vabil vse generacije, od najmlajših do starejših, željnih dobre glasbe, kulturne in druge ponudbe. Predvsem pa bo to dan za druženje na grajskem dvorišču, ki naj bi postal tradicionalen. K sodelovanju vabijo tudi druga društva, ki bi se želela predstaviti s svojo ponudbo in dejavnostjo za najmlajše, saj jim želijo posvetiti prav posebno pozornost, dogajanje pa bo tudi v znamenju dobrodelnosti. MG Štajerski TEDNIK petek, 4. 3. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki petek z 4. marca 2022 11 Slovenija, Ptuj z Strežni vozički za pomoč natakarjem v Savinih hotelih Ormož z Živahno na pustni torek V Primusu gostom streže tudi digitalna Augusta »To je tradicija, tukaj smo s srcem in dušo« V Savinih hotelih so se odločili za uvedbo digitalizirane pomoči v strežbi, trend, ki se v tujini pospešeno širi. Njihovi natakarji v restavracijah in kavarnah dnevno prehodijo tudi do 15 kilometrov, ko gostom prinašajo in odnašajo hrano in pijačo. Da bi jim olajšali delo, predvsem pa da bi se lahko še bolj posvetili gostom, so se odločili za uvedbo digitalizirane pomoči. Tako pomoč imajo tudi v hotelu Primus na Ptuju; digitalni strežni voziček so poimenovali pomočnica Augusta. V majhnem mestu Ormož je bilo na pustni torek, kljub temu da letos uradno organizirane povorke ni bilo, živahno, kot veleva tradicija. Kot je znano, sta bila prva digitalna strežna vozička, ki so ju poimenovali kar Pavla in Tone, lani jeseni testirana v kavarni Park na Bledu. Izkazala sta se odlično in kot so že takrat napovedali v vodstvu družbe, jih bodo uvajali tudi na drugih svojih lokacijah. »Digitalna strežna pomočnika sta prijaznega in simpatičnega videza z glasovno zmogljivostjo na osnovi umetne inteligence, večmodalno interakcijo in s številnimi drugimi funkcijami. Za dodatno varnost sta opremljena s 3D-senzorji in modularnim okvirjem. Lahko se ustavita pod katerim koli kotom, premakneta se takoj, ko naletita na oviro. Sta natančna in enostavna za uporabo, nosilnost vsakega je 40 kg. Digitalni strežni pomočniki imajo veliko različnih funkcionalnosti, ki se jih lahko vključi glede na želeno izvedbo oz. rezultat. V praksi izbiramo predvsem funkcionalnost za čim večjo razbremenitev natakarjev. Ta vključuje npr. programiranje poti od izdajnega pulta oz. kuhinje do miz, poti premikanja med mizami, poti, ki najbolj ustrezajo našim natakarjem, časovna okna med naročanjem hrane in pijače, nalaganjem na voziček in potjo do mize … Imajo tudi funkcijo Foto: Foto Host Foto: Črtomir Goznik Digitalni strežni voziček – v hotelu Primus so ga poimenovali pomočnica Augusta – je dobrodošla pomoč pri strežbi slaščic. govora in predvajanja glasbe,“ so novo pomoč v strežbi predstavili v Savi Turizmu. Pozitivna ocena natakarjev in gostov Prva digitalna pomočnika Pavla in Tone sta se v poskusnem obdobju zelo dobro odrezala. Natakarji so ju zelo pozitivno ocenili kot dobrodošlo pomoč, zato so se odločili za uvedbo takšne pomoči tudi v hotelskih restavracijah na Bledu, kjer bo natakarjem priskočilo na pomoč še nekaj digitalnih strežnih vozičkov pri serviranju in deserviranju hrane, v hotelskih restavracijah, hotelskih barih in pri sobni strežbi v Termah Ptuj, Bernardinu v Portorožu in v zdravilišču. V hotelu Primus na Ptuju imajo digitalno strežno pomočnico od začetka leta. Zaposleni so jo poimenovali Augusta, ker je beseda v rimskih časih pomenila najvišja, bila je najbolj cenjena. „Augusta se vozi po našem hotelskem baru in promovira naše lokalne sladice: Primusovo tortico, Augustino tortico, skutne tortice, v pustnem času pa seveda tudi krofe. Do sedaj se je izkazala kot dobrodošla pomoč, saj smo z njeno pomočjo prodali več sladic. Zelo dobro so jo sprejeli zaposleni in gosti,“ so našteli pozitivne izkušnje pri uporabi digitalne strežne pomočnice. MG Prva sta bila Pavla in Tone „Najprej smo digitalne strežne vozičke lani jeseni testirali v kavarni Park na Bledu. Strežnemu osebju sta se pridružila dva simpatična digitalna strežna vozička, ki so ju naši natakarji poimenovali Pavla in Tone. V praksi nadomeščata starejše strežne vozičke, sta namreč moderna izvedba digitalnega strežnega vozička, na katera natakar naloži hrano in pijačo, pripeljeta jo do mize gosta, nato pa natakar pri mizi postreže gostu. Poleg razbremenitve strežnega osebja sta Pavla in Tone atraktivna tudi z vidika animacije, kar se je med testiranjem izkazalo za zelo privlačno. Ker robota natakarjem prihranita čas za prenos hrane, se ti lahko gostom še bolj posvetijo. Cilj vpeljave tovrstne pomoči strežnemu osebju je dvig kakovosti storitve in doživetja gostov, kar smo s Pavlo in Tonetom nedvomno dosegli,« so prvih dveh digitalnih natakarjih povedali v Savi Turizmu. Foto: sava Hotels & Resorts Ormož z Prvo ocenjevanje krofov in flancatov uspelo Čigavi so najboljši? Na prvem ocenjevanju krofov in drugih fašenskih dobrot v Ormožu so podelili kar sedem zlatih priznanj pri krofih in prav toliko pri flancatih. Tradicija peke pustnih krofov je tudi na Ormoškem še kako živa. To dokazuje prvo ocenjevanje krofov in drugih fašenskih dobrot, ki sta ga dan pred pustnim torkom organizirala Društvo kmečkih žena in Kmetijska svetovalna služba v sodelovanju z Zavodom za turizem, kulturo in šport. »Na prvo ocenjevanje, za katerega želimo, da bi postalo tradicionalno, je prispelo 17 pustnih dobrot, od tega devet krofov in osem flancatov. Tako z odzivom kakor s kvaliteto smo zelo zadovoljni,« je dejala kmetijska svetovalka Hinka Hržič in dodala, da želijo na ta način spodbujati peko krofov in drugih dobrot ter ohraniti domače in kvalitetno. Prinesti je bilo treba šest vzorcev posameznega izdelka brez nadeva in sladkornega posipa. Člani komisije so ocenjevali tako zunanjost kot notranjost izdelka, zapečenost, vonj in okus izdelka. In rezultati? Več kot odlični. Od devetih so z zlatim priznanjem nagradili kar sedem krofov (podelili so še eno srebrno priznanje), pri flancatih pa so vsi razen enega (ta je dobil bronasto) prejeli zlato priznanje. Toda imen in priimkov pripravljavcev najboljših krofov in flancatov organizatorji niso želeli razkriti, saj kot so dejali, bodo priznanja podelili na zborih članic kmečkih žena Ormož in gospodinj Sv. Tomaž. Monika Horvat Foto: HH Na prvo ocenjevanje krofov in drugih fašenskih dobrot je prispelo 17 krofov in flancatov. Po mestu se je sprehodilo več kot 250 pustnih likov, med njimi največ kurentov. Skozi mesto se je spontano sprehodilo okoli 250 pustnih mask in likov, od tega največ, krepko čez 100, kurentov. Nabralo se je tudi lepo število gledalcev. Kot vsakič doslej je prva zakorakala ormoška godba z mažoretkami, sledil je 18. princ ptujskega karnevala, vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall, z gardo, nato pa druge pustne maske in liki: učenci OŠ Stanka Vraza so se preobrazili v buče, z bomboni sta razveseljevala klovna, razkazovala se je pisana skupina iz hrvaške Cestice ter že omenjeni kurenti iz Dražencev, Cvetkovcev, Ormoža in Miklavža pri Ormožu. »To je tradicija, tukaj smo s srcem in dušo. Vreme nam služi. Čeprav ni organizirane povorke, se počutimo odlično,« so nam povedale maske. Domače društvo kmečkih žena je pustne navdušence pogostilo s krofi. Sicer pa je bilo konec tedna, tako kot je to že v navadi, veselo tudi v preostalih dveh občinah na Ormoškem, v Središču ob Dravi in pri Svetem Tomažu. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 4. 3. 2022 COLOR CMYK petek z 4. marca 2022 Črna kronika 12 stran 12 Slovenija, EU z Nova zakonodaja za begunce Slovenija, Podravje z Nega in oskrba v domovih upokojencev zdesetkani na minute Sprejem beguncev iz Ukrajine 15 minut za hranjenje, tri za pitje in pet za umivanje?! Evropska komisija je kot pomoč Ukrajini v vojni z Rusijo sredi tedna predlagala sploh prvo uporabo evropske zakonodaje, ki beguncem zagotavlja takojšnjo začasno zaščito. Pravica do začasne zaščite vključuje dovoljenje za bivanje ter dostop do trga dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva in zdravstvene pomoči. Foto:Sta/M24 Začasna zaščita začne veljati takoj, ko članice ukrep sprejmejo, sprva za eno leto. To obdobje je mogoče najprej podaljšati dvakrat za šest mesecev, nato pa še za eno leto. Začasna zaščita bo torej zagotovo veljala eno leto, lahko pa velja največ tri leta, so pojasnili v komisiji. Za Ukrajince že zdaj velja ureditev, ki imetnikom biometričnih potnih listov omogoča vstop v Unijo brez vizumov, in sicer za največ 90 dni v obdobju 180 dni. Aktiviranje začasne zaščite bo vstop omogočilo vsem Ukrajincem in vsi bodo torej lahko v Uniji ostali dlje kot tri mesece. Vsakdo bo lahko v času veljavnosti začasne zaščite zaprosil tudi za azil, vendar ti postopki trajajo, zato je začasna zaščita potrebna, pojasnjujejo v komisiji. Poleg tega se v Bruslju nadejajo, da bo začasna zaščita zagotovila, da se azilni sistem ne sesuje pod težo prošenj. Prve begunce sprejemajo v Velenju V Mestni občini Velenje, kjer je odziv ljudi in lokalne skupnosti za pomoč beguncem iz Ukrajine izjemen, se pripravljajo na sprejem novih družin. Gre za družine ukrajinskih sodelavcev, zaposlenih v predstavništvu velenjskega podjetja Esotech v Kijevu, pravi Robert Hudournik, častni konzul Ukrajine v Sloveniji, ki je hkrati direktor Predstavništva Esotech, d. d., v Kijevu. Postelje iščejo tudi na Primorskem Od Postojne do Istre je bilo včeraj za ukrajinske begunce na voljo že približno 140 ležišč. »Kjer jih lahko sprejmejo, smo naleteli na razumevanje in pripravljenost za pomoč,« pravi Sandi Curk iz civilne zaščite. Skoraj polovico ležišč ponujajo v Pacugu, na voljo so tako pri zasebnikih kot v hotelih in šolskih centrih. Civilna zaščita bo v tem primeru le nudila svojo pomoč vladnemu uradu za oskrbo in integracijo migrantov. »Ne pričakujem takšnega števila migrantov kot pred nekaj leti. Upam, da ne bo šlo za desettisoče primerov dnevno, ampak za manjše število tistih, ki bodo zaprosili za mednarodno zaščito,« je dejal poveljnik civilne zaščite Slovenije Srečko Šestan. Po njegovih besedah bodo poskušali najprej zapolniti približno 120 ležišč v izobraževalnem centru uprave za zaščito in reševanje v Logatcu, nato namestitve v Velenju, šele nato pa bi prišle na vrsto zasebne nastanitve, in če bo treba, tudi telovadnice in drugi večji objekti. V Sloveniji živi približno 2800 Ukrajincev, zato predvidevajo, da bi tudi ti lahko začasno sprejeli rojake pod svojo streho. Na prošnjo civilne zaščite so se pozitivno odzvali tudi nekateri lastniki zasebnih apartmajev in sob. Patrik Križman iz Hrušice v Brkinih je ponudil 20 ležišč. Čeprav je napolnjen z dijaki in študenti, so približno deset postelj ponudili tudi v dijaškem domu postojnske srednje gozdarske in lesarske šole. Luka Tetičkovič V Srebrni niti, združenju za dostojno starost, so zaskrbljeni ob pogledu na pravilnik o storitvah dolgotrajne oskrbe k zakonu o dolgotrajni oskrbi, v katerem je določeno trajanje storitev, ki so jih deležni stanovalci domov starejših občanov (DSO). Določitev trajanja posameznih storitev v omenjenem pravilniku je sporna, poudarjajo v združenju. »To jasno povejo izvajalci, ki določila preverjajo v praksi in pri tem ugotavljajo, da so popolnoma neprimerna, nehumana in nerealna za kakovostno in varno oskrbo s socialno noto,« poudarjajo v Srebrni niti. Po njihovem mnenju bi pri določitvi trajanja posamezne aktivnosti morali izhajati iz standardov zdravstvene nege, kjer je izvajanje posamezne aktivnosti časovno že opredeljeno. »Časovna opredelitev ne sme biti pavšalna, brez ustreznega preverjanja,« je ključno, na kar želijo opozoriti. Po njihovi oceni so popolnoma nesprejemljive tudi določbe – dodatna merila iz pravilnika, ki opredeljujejo, kdaj in kolikokrat se lahko posamezna storitev izvede oziroma obračuna (stroški te se bodo torej poravnavali iz javnih sredstev za dolgotrajno oskrbo) ter kako se storitve med seboj izključujejo na škodo kakovosti oskrbe uporabnikov. »Strokovno pripravljeni, usklajeni v socialnem dialogu in večkrat preverjeni kadrovski standardi in normativi za obe področji, torej za socialno oskrbo in zdravstveno nego, so ključni za dolgotrajno oskrbo in so že več mesecev pripravljeni za podpis obeh pristojnih ministrov, ministra za zdravje Janeza Poklukarja ter ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja,« so povedali v združenju in podčrtali: »Naj jih nemudoma podpišeta!« Kako bodo nemočni starostniki pili in jedli?! Pripomb k časovnim normativom posameznih storitev iz pravilnika imajo kar precej. Ključne se nanašajo predvsem na prehranjevanje in higieno. »Prehranjevanje in pitje sta osnovni življenjski aktivnosti in v nobenem primeru ne bi smeli biti omejeni s predlagano frekvenco, ki je trikrat dnevno. Prav tako ne bi smelo biti omejeno ponujanje pitja samo enkrat na obisk. Nesprejemljivo je tudi, da je hranjenje in pitje skozi usta, vključno s postrežbo hrane in pijače pri osebah z motnjami požiranja, lahko izvedeno le trikrat dnevno, kar ni dovolj za normalno hidracijo človeka pri motnjah požiranja,« jih skrbi. Kaj pa v primeru, ko ima senior pet obrokov na dan, kot na primer sladkorni bolniki? »Bodo morali ma- Foto: dreamstime/M24 Pravilnik o storitvah dolgotrajne oskrbe ima določila, ki so v praksi neizvedljiva; hranjenje starostnikov je npr. omejeno na trikrat dnevno po 15 minut. lico in večkratno pitje plačati? Predlagani predlog pravilnika je zato nesprejemljiv, saj vodi v omejevanje osnovne življenjske aktivnosti, kar vodi v izsušenost organizma in poveča pojav okužb uropoetskega trakta, ki je pri starejših često prav posledica premajhnega vnosa tekočine,« so pojasnili v Srebrni niti. Osem minut premalo Več časa bi bilo treba nameniti tudi starejšim, ki tekočino in hrano prejemajo po sondi ali stomi. »Pri Foto: ČG Srebrna nit izpostavlja še obračanje stanovalcev v DSO, saj ga v dveh minutah, ki sta predvideni za to, ni mogoče opraviti. Za kakovostno in zlasti varno izvedbo obračanja, brez poškodb kože, je povprečna poraba časa vsaj deset minut, poudarjajo v združenju. Če na 40 mučenikov dan (10. 3.) zmrzuje, še 40 mrzlih noči prerokuje. Foto: Reuters/M24 Hojs relativiziral svojo napoved o sprejemu 200 tisoč beguncev postopkih, kot so priprava na hranjenje, hranjenje in dovajanje tekočine, čiščenje pripomočkov in oskrba nazogastrične sonde ali stome, gre za prekratek časovni normativ, saj že sama namestitev sistema za hranjenje vzame najmanj tri minute. Pri tej aktivnosti je treba upoštevati tudi zagotavljanje varnosti pri hranjenju, to je preverjanje položaja sonde, namestitev uporabnika v ustrezen položaj, aspiracijo zaostanka hrane in počasno aplikacijo hrane ali tekočine. Časovna opredelitev te storitve bi morala biti vsaj 20 minut, medtem ko je v pravilniku za te aktivnosti določenih 12 minut,« so sporočili. Tudi časovna opredelitev za pomoč pri jutranjem umivanju in negi celega telesa je prekratka. »Za to aktivnost je v pravilniku določenih 25 minut, vključno z ureditvijo pacienta, pripomočkov in izvajalca, kar je občutno premalo,« pravijo v Srebrni niti. Tudi za praznjenje oziroma menjavo urinskih, stomalnih ali drugih zbiralnih vrečk je v pravilniku določenega premalo časa. Srebrna nit izpostavlja še obračanje stanovalcev v DSO, ki ga v dveh minutah, ki sta predvideni za to, ni mogoče opraviti. Za kakovostno in zlasti varno izvedbo obračanja, brez poškodb kože, je povprečna poraba časa vsaj deset minut, poudarja združenje. Strokovno pripravljeni, v socialnem dialogu usklajeni in večkrat preverjeni kadrovski standardi in normativi, ki so za dolgotrajno oskrbo ključni, so torej že več mesecev pripravljeni za podpis ministrov Poklukarja in Ciglerja Kralja, a za zdaj ne kažeta, da bi nameravala to storiti ... Polona Krušec Danes bo sprva precej jasno, čez dan pa bo v notranjosti Slovenije delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, možna bo kakšna kratkotrajna ploha. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Jutranje temperature bodo od -7 do -1, ob morju okoli 1, najvišje dnevne od 4 do 9, na Goriškem in ob morju do 12 °C 4-dnevna napoved za Podravje Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je pred dnevi napovedal, da je Slovenija pripravljena sprejeti od 180 do 200 tisoč ukrajinskih beguncev. Njegove napovedi je takoj popravil obrambni minister Tonin, ki je dejal, da je to mogoče le ob aktivaciji vseh športnih in prireditvenih hal v državi. Hojs je kasneje dejal, da je do svoje številke prišel ob pogoju, da bi se iz Ukrajine zgodil eksodus, tega pa ne bo, ocenjuje. Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 4. 3. 2022 COLOR CMYK Kristjan Čeh »Želja so stopničke na največjih tekmovanjih« Stran 14 Anej Čurin Prapotnik »Državni rekord me ni presenetil« Stran 14 stran 13 Nogomet Fridl: »Treba je priznati, da imamo precej težav« Stran 15 Futsal Za finale drugo leto zapored z Litijo Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1. SNL, 24. krog Na pustni torek vendarle prekinili serijo porazov Nogometaši Aluminija so po štirih zaporednih porazih (Bravo v jesenskem delu ter Kalcer, Mura in Celje spomladi) končno uspeli vknjižiti točko. Na pustni torek jim je to uspelo proti tekmecu, ki je bil v seriji remija in treh zmag. Po tekmi so imeli igralci sila mešane občutke, vsi so bili namreč prepričani, da bi „morali“ osvojiti vse točke. Domžalčani so to utemeljevali z večjo posestjo žoge in več nevarnimi zaključki, domačini pa z vodstvom 1:0 in „neobstoječim“ prekrškom za prosti strel, iz katerega so gostje izenačili. Enim ali drugim je težko oporekati … Terensko pobudo so od začetka tekme prevzeli gostje, a so imeli pri organizaciji napadov precej težav z agresivno obrambno postavitvijo šumarjev. Ti so delali veliko prekrškov, s tem pa Domžalčanom prekinjali ritem igre. Za rezultat 0:0 ob polčasu je imel največ zaslug domači vratar Luka Janžekovič, saj je v dveh primerih posredoval na robu mogočega. V 8. minuti se je Tilen Klemenčič že veselil zadetka, a je Janžekovič „od nikoder“, izza hrbta svojega soigralca, posredoval z refleksnim gibom in žogi preprečil pot v mrežo. Nogomet z 1. SNL Pri Muri so si (začasno) oddahnili Med tednom so se v 24. krogu med sabo v četrtek udarile štiri prvouvrščene ekipe, na spodnji strani pa je imelo šest slabše uvrščenih ekip »svoj turnir«. Zmagovalci so bili muraši. Mura in Celje sta odigrala izjemno zanimivo tekmo, v kateri je padlo kar pet zadetkov. Celjani so zelo podobno tekmo odigrali že prejšnji teden z Aluminijem, razlika je bila le v tem, da so bili takrat na zmagovalni strani, tokrat pa na strani poražencev … Kljub trem prejetim golom je bil najboljši igralec Celjanov na Fazaneriji vratar Matjaž Rozman, ki je svojo ekipo z nekaterimi izjemnimi obrambami »držal nad vodo«, saj so ga njegovi branilci v zelo ofenzivni igri (pre)večkrat pustili na cedilu. Na domači strani je bil junak Tomi Horvat, ki je zadel dvakrat, vključno z odločilnim golom v končnici tekme. S tem je lepo rešil svojega trenerja Damirja Čontala pred kritikami, ki bi jih bil po zapravljenem vodstvu 2:0 zagotovo deležen. A trener nikakor ni edini krivec za premalo agresivno igro svojih varovancev v tem delu sezone, svoj del odgovornosti morajo nase prevzeti tudi igralci. Šele sedaj je vidno, kako močno je vajeti ekipe v svojih rokah držal prejšnji trener Ante Šimundža. Mimogrede: Šimundži gre odlično tudi v Bolgariji, saj je kot trener Ludogortsa na vseh štirih uradnih tekmah vpisal zmage … Eden od derbijev začelja je bil odigran v Domžalah, kjer je Kalcer gostil Tabor. Radomljani so na »domačem« igrišču povsem drugačna ekipa kot v gosteh, kjer nizajo dobre rezultate. Točka proti Taboru je zanje celo boljši dosežek kot za Sežančane … Razmerje v spodnjem delu lestvice se s tem remijem in tistim v Kidričevem ni kaj prida spremenilo, le Celjani so znova za točko bližje nevarni coni za izpad. JM Prva liga Telemach REZULTATI 24. KROGA: Aluminij – Domžale 1:1 (0:0); Kalcer Radomlje – CB24 Tabor Sežana 0:0; Mura – Celje 3:2 (2:2); strelci: 1:0 Bobičanec (10.), 2:0 Horvat (15.), 2:1 Morozov (34.), 2:2 Janjičić (38.), 3:2 Horvat (81.). Tekmi Bravo – Olimpija in Koper – Maribor sta bili odigrani v četrtek, po koncu redakcije. 1. MARIBOR 2. KOPER 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 4. MURA 5. DOMŽALE 6. BRAVO 7. KALCER RADOMLJE 8. CELJE 9. CB24 TABOR SEŽANA 10. ALUMINIJ 23 23 23 24 24 23 24 24 24 24 14 12 12 9 9 9 7 7 5 4 3 6 5 9 7 7 5 4 6 8 6 5 6 6 8 7 12 13 13 12 36:23 39:29 28:22 32:32 33:29 23:21 30:37 27:35 21:26 22:37 45 42 41 36 34 34 26 25 21 20 RAZPORED 25. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Celje – Kalcer Radomlje; OB 17.30: Domžale – Mura; V NEDELJO OB 15.00: CB24 Tabor Sežana – Koper; OB 17.30: Maribor – Bravo; OB 20.15: Olimpija – Aluminij. Aluminij – Domžale 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 Marinšek (68.), 1:1 Jakupović (80.). ALUMINIJ: Janžekovič, Musa (od 74. Fogec), Martić, Azemović, Pečnik, Nkama, Bolha, Marinšek (od 74. Plantak), Špehar (od 84. Branšteter), Šroler (od 84. Bizjak), Turčin (od 58. Matjašič). Trener: Oskar Drobne. DOMŽALE: Mulalič, Klemenčič, Šoštarič Karič, Pišek, Ilenič (od 76. Dobrovoljc), Alić, Husmani (od 90. Martinović), Ibričić (od 76. Vuk), Jurilj, Markuš (od 76. Perc), Jakupović. Trener: Dejan Djuranović. Le nekoliko manj atraktivno je bilo posredovanje v 36. minuti, ko je s parado odbil nevaren strel Arnela Jakupovića. Drugi del je bil precej podoben prvemu, domačini so še naprej vztrajali pri agresivni igri v obrambi, v napadu pa so zelo težko prišli do pravih rešitev, enostavno manjka kakovosti. Ko jih je Janžekovič še naprej držal v igri, se bili v napadu deležni kančka sreče. Rezervistu Juretu Matjašiču so gostje prvi poskus podaje odbili, z nepopustljivostjo je še enkrat prišel do žoge in jo podal Niku Marinšku, ta je usmeril strel proti golu, žoga pa je po nesrečnem posredovanju Svena Šoštariča Karića končala v mreži – 1:0. Prvi nalet gostov so šumarji vzdržali, iz protinapadov pa niso znali iztržiti tega, kar se jim je ponujalo. Kazen je prišla v 80. minuti, ko Foto: Črtomir Goznik Nik Marinšek (Aluminij, rdeči dres) je dosegel edini zadetek za svojo ekipo na tekmi z Domžalčani. je sodnik Aleksandar Matković nasedel Zeniju Husmaniju, ki je odigral klasičen „nokavt“, čeprav se je Nkama le rahlo naslonil nanj … Branilec Aluminija je za posredovanje prejel rumeni karton, Arnel Jakupović pa je z izjemno natančno in močno izvedbo prostega strela poskrbel za izenačenje – 1:1. Nik Marinšek, Aluminij: »Prvi polčas je bil pri nas slab, kar se nam ponavlja že nekaj tekem zapored. V drugem smo stopili višje in si tudi priigrali vodstvo. Žal nam je lahko, da te prednosti nismo uspeli zadržati, a tudi točka je točka, čeprav bi bila zmaga slajša.« Prestopni rok Maribor Prišli: Max Watson (Mjällby, Švedska), Đorđe Ivanović (Bate Borisov, Belorusija), Ignacio Guerrico (Tabor Sežana), Stevan Nikolić (Zemun, Srbija). Odšli: Blaž Vrhovec (Anorthosis Famagusta, Ciper), Robert Voloder (Sporting Kansas City, ZDA), Rudi Požeg Vancaš, Ilija Martinović (oba Černomorec, Ukrajina), Andrej Kotnik (Koper), Vid Koderman (Tabor Sežana). Koper Prišli: Luka Šušnjara (Wisla Plock, Poljska), Diogo Izata (Gaz Metan, Romunija), Marko Đira (Lokomotiva Zagreb, Hrvaška), Anis Jašaragić (Ilirija), Maj Mittendorfer (Celje), Cristojaye Daley (Harbour View, Jamajka), Andrej Kotnik (Maribor). Odšli: Darko Ilieski (Struga, S. Makedonija), Rok Grudina (Stripfing, Avtrija), Mak Varešanović. Olimpija Prišli: Robert Mudražija (Köbenhavn, Danska), Marin Pilj (Osijek, Hrvaška), Ivan Banić (Gorica, Hrvaška), Mario Kvesić (Pohang Steelers, J. Koreja), Ivan Prtajin (Schaausen, Švica), Nik Prelec (Sampdoria, Italija), Aljoša Matko (Hammarby, Švedska), Aljaž Krefl (Aluminij), Damian van Bruggen (Slaven Belupo, Hrvaška), Marijan Čabraja (Dinamo, Hrvaška). Odšli: Marko Futacs (MTK, Madžarska), Miha Kompan Breznik (Mura), Sava Petrov (Mladost Lučani, Srbija), Denis Šme (Leoben, Avstrija), Gal Kurež (Bravo), Enrik Ostrc (Lommel, Belgija), Ognjen Bakić (Osijek, Hrvaška), Nejc Vidmar (Ionikos, Grčija), Lun Bončina (Primorje), Mihailo JM Najprej z Olimpijo, nato še z Mariborom Slovenski prvoligaši so sredi najmočnejšega ritma tekem (med 23. in 27. krogom), ko bodo v dobrih dveh tednih odigrali po pet srečanj. Šumarje po osvojeni točki z Domžalami čakata v nedeljo in četrtek zaporedni tekmi z Olimpijo in Mariborom. Prva bo na vrsti Olimpija, s katero imajo Kidričani glede na manjše vložke in slabšo igralsko zasedbo v medsebojnih tekmah dokaj spodobno statistiko: 9 zmag, 2 remija in 15 porazov. Ta je precej slabša, ko je govor o gostovanjih (po 1 zmaga in remi, 11 porazov), a je obenem treba dodati, da sta bila zmaga in remi dosežena v zadnjih dveh sezonah. Upanje šumarjev lahko v nedeljo temelji tudi na tem, da v tej sezoni lažje osvajajo točke proti višje rangiranim ekipam (zmagali so proti Mariboru, Kopru in Olimpiji), težje pa proti sebi podobnim (zmagali le proti Taboru) … Lahko Olimpijo presenetijo še drugič v sezoni? 1. SNL, 25. krog: Olimpija – Aluminij, v nedeljo ob 20.15 v Stožicah. Dosedanji medsebojni tekmi v sezoni: 7. krog: Olimpija – Aluminij 3:1 (2:0); Ziljkić 2, Nukić; Đerlek; 16. krog: Aluminij – Olimpija 1:0 (0:0); Elšnik (ag.). Perović (Iskra Danilovgrad, Č. Gora), Dino Špehar, Maj Fogec (oba Aluminij), Tomislav Tomić (Celje), Uroš Korun. Bravo Prišli: Gal Kurež (Olimpija), Luka Kerin (Celje), Stefan Milić (Dinamo Zagreb, Hrvaška), Matija Burin (Celje). Odšli: Sandi Ogrinec (Swarovski Tirol, Avstrija), Luka Žinko (Brinje Grosuplje), Vanja Drkušić (Soči, Rusija), Ervin Šehić (Dekani), Nejc Gradišar (Rogaška), Miha kancilija, Matevž Matko (oba Triglav). Mura Prišli: Miha Kompan Breznik (Olimpija), Tarik Bagola (Krško), Amar Beganović (Sloboda Tuzla, BiH), Gregor Balažic (brez kluba), Marin Ljubić (Istanbulspor, Turčija), Mirlind Daku (Osijek, Hrvaška), Filip Janežič (Drava). Odšli: Marko Brkić, Staniša Mandić (Metalac, Srbija), Amadej Maroša (AEL Limassol, Ciper), Žan Karničnik (Ludogorec Razgrad, Bolgarija), Evgeniy Vinokorov (Beltinci), Jan Dapo (Krka). Domžale Prišel: Žiga Dajčman (Dob). Odšla: Damjan Vuklišević (Celje), Grega Sorčan (Apollon Smyrnis, Grčija), Nermin Hodžić (Rudar Prijedor, BiH). Celje Prišli: Damjan Vuklišević (Domžale), Tai Matea Panić (Koper), Nino Milić (Maribor), Ibrahim Kargbo Jr. (Dinamo Kijev, Ukrajina), Dušan Stojinović (Khimki, Rusija), Vasilije Janjičić (Zürich, Švica), Duje Čop (Dinamo Zagreb, Hrvaška), Domantas Antanavičius (Panevezys, Litva), Miroslav Iličič (Is- tra, Hrvaška), Lovro Bizjak (Šerif Tiraspol, Moldavija), Tomislav Tomić (Olimpija), Grigorij Morozov (Dinamo Moskva, Rusija). Odšli: Maj Mittendorfer (Koper), Advan Kadušić, Luka Kerin (Bravo), Matija Burin (Bravo), Kevin Žižek. Tabor Prišli: Mateo Monjac (Slaven Belupo, Hrvaška), Vid Koderman (Maribor), Robert Čakš (Primorje) Odšla: Dominik Mihaljević, Ignacio Guerrico (Maribor). Aluminij Prišli: David Nwolokor (Rijeka, Hrvaška), Karlo Plantak (Kustošija, Hrvaška), Luka Branšteter (Osijek, Hrvaška), Lovro Jurić (Istra, Hrvaška), Dino Špehar, Maj Fogec (Olimpija), Tomislav Turčin (Hrvatski Dragovoljac, Hrvaška), Mario Musa (Lokomotiva, Hrvaška). Odšli: Tilen Pečnik (Leoben, Avstrija), Robert Pušaver (Wildon, Avstrija), Timotej Dodlek (Voitsberg, Avstrija), Tibor Banić (Brežice), Aljaž Krefl (Olimpija), Rok Kidrič (Puszcza Niepolomice, Poljska). Radomlje Prišli: Ivan Ćalušić (Hajduk Split, Hrvaška), Mario Čuić (Hajduk Split, Hrvaška), Darko Mišić, Axel Prohouly (Grande-Synthe, Francija), Tomislav Mrkonjić (Croatia Zmijavci, Hrvaška), Jonathan Bumbu (Amiens B, Francija), Lenart Brolih. Odšli: Jaka Ihbeisheh (zaključek kariere), Marko Žulj (Spartak Subotica, Srbija), Žan Nikolić (Ilzer, Avstrija), Marko Božić (Frosinone, Italija), Nik Fortuna (Izola), Darko Marjanović (Krka), Sacha Varga. Štajerski TEDNIK petek, 4. 3. 2022 COLOR CMYK Šport 14 stran 14 petek z 4. marca 2022 Atletika z Kristjan Čeh »Želja so stopničke na največjih tekmovanjih« V hotelu Primus na Ptuju je bila v ponedeljek novinarska konferenca, na kateri je najboljši slovenski atlet Kristjan Čeh predstavil svojo novo trenersko ekipo, vključno z glavnim trenerjem Gertom Kanterjem. Prireditev so s svojim obiskom popestrili tudi kurenti, brez katerih v času pusta na Ptuju pač ne gre ... Dan prej je 23-letni Podvinčan na Mestnem stadionu osvojil naslov zimskega državnega prvaka v metu diska, njegov najboljši dosežek je znašal 67,27 metra. Da gre za odličen rezultat, potrjuje dejstvo, da bi z njim na lanskih olimpijskih igrah osvojil medaljo (v Tokiu je vrgel 66,62 m in osvojil 5. mesto, op. a.) … „Po pripravah v Estoniji sem bil tri tedne ne Tenerifu in v nedeljo vrhunsko na domačem stadionu odprl sezono z izidom, ki bi mi v Tokiu prinesel medaljo. Tehnično smo bili zadovoljni z nastopom, imel sem konstantne mete, kar je potrditev, da sem se dobro odločil pri prenovi ekipe,“ je povedal Čeh. Glavna cilja poletne sezone bosta svetovno in evropsko prvenstvo, nastopil pa bo tudi na sredozemskih igrah. „Letos imam enkratno priložnost z dvema velikima tekmama v sezoni. Vse je možno, petega mesta pa res nočem imeti ponovno ob svojem imenu,“ je želje po medaljah posredno izpostavil Čeh, ki konec tedna načrtuje nastop v Splitu, marca pa bo tekmoval na Portugalskem, kjer bo potekal zimski evropski po- kal v metih. Sledile bodo priprave na poletno sezono in glavna cilja leta. „Pol leta sodelujem s Kanterjem; ko sem ga spoznal, sem imel do njega veliko spoštovanje. Sedaj je tudi izziv, da bi presegel njegove dosežke,“ je povedal Čeh. »Čeh je vaš nacionalni zaklad« Kanter, najboljši estonski športnik v zgodovini, je svojo predstavitev začel s pohvalami izjemnih uspehov slovenskega športa z željo, da bi dobil večji vpogled v to, kako je to mo- goče v tako majhni državi. Nato je izpostavil velik talent 2,06 metra visokega Čeha ter dodal, da se zaradi kratkega sodelovanje šele prilagajata drug drugemu, sta pa že spremenila nekaj tehničnih stvari v metu. „Velik izziv je zame, da lahko sodelujem s Čehom, ki je na neki način vaš nacionalni zaklad. Sam sem bil vrhunski atlet in vem, da ima izjemen potencial. Sicer sem velik ljubitelje košarke, lahko rečem, da je Kristjan mladi Michael Jordan, le da v atletiki. Sam sem imel slabši potencial, a kar veliko dosegel, zagotovo pa lahko Čeh postane olimpijski zmagovalec Foto: Črtomir Goznik Kristjan Čeh: „Ko sem spoznal Kanterja, sem imel veliko spoštovanje do njega. Sedaj je tudi izziv, da bi presegel njegove dosežke.“ Atletika z Anej Čurin Prapotnik, AK Ptuj »Državni rekord me ni presenetil, lahko bi bil še hitrejši« Iz mlade garde atletov Atletskega kluba Ptuj je letos nase najbolj opozoril Anej Čurin Prapotnik. 18-letni šprinter iz Gorišnice je med drugim postavil mladinski državni rekord v teku na 60 metrov, novi najboljši čas je 6,78 sekunde. Za zaključek zimske sezone se je okitil še z naslovom članskega državnega prvaka. „Moja prva športna dejavnost je bila nogomet, igral sem za domači NK Gorišnica. S šolo smo pa smo sočasno večkrat hodili na atletska tekmovanja, kjer sem bil kar uspešen. Še posebej je bilo to vidno v zadnjem razredu osnovne šole, zato me je potegnilo v atletiko. Atletski klub Ptuj je bil najpriročnejši, zato sem ob vpisu v srednjo šolo pristal tukaj,“ je svojo pripoved o vstopu v atletske vode začel Anej. Športna družina Z atletiko se ukvarja tudi mlajša sestra Ana. „Starši naju pri teh aktivnostih zelo vzpodbujajo, predvsem so bili udeleženi pri vožnjah na treninge, ko še nisem imel izpita. Nedvomno so doprinesli pomemben delež do dosedanjih rezultatov,“ je dejal Anej. Že od vsega začetka ga je najbolj zanimal tek na kratke proge. „Rezultati na začetku niso bili dobri, potem pa so se iz leta v leto stopnjevali. S trenerjem Gorazdom Rajherjem odlično sodelujeva od samega začetka, je zelo dober trener in se dobro razumeva. Zelo rad treniram, resnično uživam v tem, še boljši pa je občutek takrat, ko preko rezultatov vidim, da se je delo obrestovalo. Z usklajevanjem med šolo – sem dijak zaključnega letnika Srednje šole za elektrotehniko in računalništvo Ptuj – in treniranjem nimam težav; na šoli sem se dogovoril za prilagoditev obveznosti, tako da lahko že zjutraj opravim trening,“ je povedal Čurin Prapotnik. »V zimskem obdobju je bil narejen korak naprej« Glede rezultatov je bil v zimski sezoni narejen pravi preboj. „Zavedal sem se, da lahko odtečem rezultat v bližini te meje, saj so tudi na Foto: Črtomir Goznik Anej Čurin Prapotnik, AK Ptuj: „Zelo rad treniram, resnično uživam v tem, še boljši pa je občutek takrat, ko preko rezultatov vidim, da se je delo obrestovalo.“ Foto: Črtomir Goznik Na tiskovni konferenci v hotelu Primus na Ptuju sta se prvič skupaj predstavila Kristjan Čeh in njegov trener Gert Kanter (v sredini), ob njiju sta Anna Maria Orel in Tadej Repnik. in tudi izboljša svetovni rekord, ki se je meni za malo izmaknil,“ je izpostavil Kanter. „Zagotovo je želja, da na obeh letošnjih velikih tekmovanjih stopi na zmagovalni oder, ki mu je bil blizu že v japonski prestolnici,“ je cilja jasno označil Estonec, nekdanji olimpijski in svetovni prvak ter lastnik tretjega izida vseh časov; 23-letni Čeh je na 23. mestu. Dodal je, da je atletika sicer posamični šport, vendar je za uspeh potrebna ekipa. Izpostavil je tudi močan značaj Čeha, ki mu je pomagal, da je brez trenerja na svojih prvih OI končal blizu medalje. „Sam sem svoj prvi olimpijski nastop končal na 19. mestu, v Atenah 2004 sem komaj presegel 60 m,“ je dejal. Leta 2007 je Kanter osvojil naslov svetovnega prvaka, leto dni potreningih izmerjeni rezultati kazali na to. V tem obdobju je bil narejen korak naprej. Že v kvalifikacijah na državnem mladinskem prvenstvu v Novem mestu sem tekel rezultat 6,87 s, kar je bilo blizu državnega rekorda (6,79 s, op. a.), v finalu pa nato 6,78 s. Rezultat me ni presenetil, moje mnenje je celo, da bi lahko ob idealnih razmerah in izvedbi tekel še nekaj stotink hitreje,“ je zanimiv vidik podal Anej. Sledila sta naslova mladinskega balkanskega prvaka in članskega državnega prvaka. „Na balkanskem prvenstvu v Beogradu je bilo super, izenačil sem svoj najboljši izid. Nekoliko sem celo zamudil na startu, a sem vseeno zmagal. Konkurenca je bila precej močnejša kot na mladinskem državnem prvenstvu, kar mi je pomagalo k hitrejšemu teku – sotekmovalci te v takšnih izenačenih tekih malo 'potegnejo' s sabo. Pomembno je bilo, da me vse dogajanje ni zmedlo, da sem ostal zbran in na realnih tleh. Na zadnjo tekmo zimske sezone na članskem državnem prvenstvu sem odšel z mislijo, da se izognem poškodbam in da osvojim državni naslov, saj sem imel najboljši prijavljeni rezultat med vsemi tekmovalci. Izvedba je bila zadovoljiva, čeprav so nas v finalu zelo dolgo držali pred startom in smo se že nekoliko ohladili. Na srečo se je izteklo brez poškodb.“ Na vseh omenjenih tekmovanjih si tekel v bližini meje 6,80 ali tik pod njo. „To je zame zelo dober znak pred začetkom sezone tekmovanj na prostem. Tam je v teku na 100 metrov prvi cilj izpolnitev norme za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu. A to je treba izvesti na tekmah,“ ostaja realen mladi atlet. Kakšni so naslednji načrtovani koraki glede študija in atletike – obstaja opcija odhod na študij v ZDA? „O tem še nisem razmišljal, bom pa pretehtal tudi to opcijo. Vseeno temu dajem malo možnosti, nagibam se k študiju fizioterapije ali pa nadaljevanje šolanja na smeri računalništva in elektrotehnike,“ je zaključil Anej. Jože Mohorič zneje je prišel do olimpijskega zlata v Pekingu, bronast je bil med drugim na OI 2012 v Londonu. Direktor AZS obljubil nadaljnjo pomoč Direktor Atletske zveze Slovenije Nejc Jeraša je obljubil nadaljnjo pomoč Čehu. Ta se je zahvalil za lansko sodelovanje, ko mu je zveza nudila pomoč in tudi nasvete, ko je že na začetku sezone končal sodelovanje s prejšnjim trenerjem Gorazdom Rajherjem. V ekipi med drugim ostaja fizioterapevt Tadej Repnik, ki je sicer v Sloveniji tudi v času, ko je Čeh v Esto- niji. Z njim sodeluje z nasveti za regeneracijo na daljavo. Ocenil je, da bi zaradi preventivnega preprečevanja poškodb Čeh potreboval pomoč pri regeneraciji ves čas, ne le tedaj, ko nastopijo težave. Čeh je o tem dejal, da mu za zdaj finance še ne omogočajo, da bi bil fizioterapevt ves čas z njim, a je to eden izmed ciljev za naprej. Na Čehovih treningih v telovadnici je pomembna tudi Estonka Anna Maria Orel, metalka kladiva in njegova življenjska partnerica. Metalnih treningov pa ne opravljata skupaj, Kanter trenira le Čeha in nima drugih varovancev. JM, sta Čeh po sistemu financiranja med šestimi najboljšimi Atletska zveza Slovenije (AZS) je pred časom sklenila pogodbe s svojimi najboljšimi športniki za letošnje leto. Vrednost letošnjih pogodb je skoraj 290.000 evrov, skupno je v sistem financiranja vključenih 122 športnikov. Ti so razdeljeni v več skupin, v prvi – vrhunska 1 – so Maruša Mišmaš Zrimšek, Tina Šutej, Kristjan Čeh, Neja Filipič, Žan Rudolf in Luka Janežič, pogodbe pa so vredne po 10.000 evrov. Atletika z Veteransko prvenstvo Evrope Sluga in Prstec iz Portugalske z devetimi odličji V zadnjih dneh februarja je portugalska Braga gostila evropsko zimsko veteransko atletsko prvenstvo. Udeležilo se ga je okrog 2500 atletov veteranov, tekmovala pa sta tudi člana Atletskega kluba Ptuj Miki Prstec (v kategoriji M65) in Marko Sluga (M85). Oba sta se izkazala in skupno osvojila kar devet medalj. Na Portugalskem je Prstec zmagal v suvanju krogle, drugi mesti pa je zasedel v metu diska in gire. Še uspešnejši je bil Sluga, saj je osvojil šest medalj, s tem dosežkom pa je bil najuspešnejši tekmovalec na pr- venstvu. Odličen atletski veteran je dobil zlati medalji v skoku v višino in metu kopja, medtem ko je srebrne medalje dobil v suvanju krogle ter v metanju diska, kladiva in gire. Ob osvojenih medaljah velja izpostaviti tudi, da je Prstec dosegel slovenski in balkanski rekord v suvanju krogle. Oba člana ptujskega kluba sta se zelo veselila svojih dosežkov, saj igranje državne himne ob zmagah in osvojitvah naslovov evropskega prvaka na takem prvenstvu pomeni vrhunec športne kariere. David Breznik Foto: osebni arhiv Miki Prstec in Marko Sluga v Bragi Štajerski TEDNIK petek, 4. 3. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport petek z 4. marca 2022 15 Nogomet z NK Drava Ptuj, 2. SNL Fridl: »Treba je priznati, da imamo precej težav« Konec tedna se bo začel spomladanski del tekmovanja tudi v 2. ligi, naslednji teden pa bodo svoje igre nadaljevali tudi tretjeligaši. V drugi skupini slovenskega nogometa tekmuje Drava, ki se bo poskušala spomladi izogniti črnemu scenariju – izpadu v 3. ligo. Po jesenskem delu so ptujski modri na predzadnjem mestu lestvice, kar je glede na vse okoliščine jesenskega dela celo solidno izhodišče. Da je sezona 2021/22 za Dravo turbulentna, ni treba posebej poudarjati, o tem smo na dolgo in široko pisali celoten jesenski del (prihod srbskih vlagateljev in trenerja Perice Ognjenovića, odhod italijanskih in srbskih vlagateljev, odhodi igralcev, igranje z večinoma mladinsko ekipo …). Nič drugače ni bilo v zimskem prestopnem roku, kjer so se od Drave poslovili še vsi preostali članski igralci, ostal je zgolj eden – Fran Šlamberger. Sestavljanje povsem nove ekipe je bilo vse prej kot hvaležno delo, končni rezultat pa je mešanica mlajših in izkušenih igralcev, ob Slovencih so najmočneje zastopani Hrvati (Zorica, Melvan in Miljanić so mlajši, Kovačec s 33 leti nekoliko starejši) in … Francozi! Zanimivo je bilo tudi glede priprav v Istri, za katere so dvakrat spreminjali datum odhoda, na koncu iz tega ni bilo nič in so jih v celoti opravili doma. Prestopni rok, NK Drava Odšli: Anton Rogina, Simon Rogina (oba Videm), Niko Drevenšek (Zavrč), Luka Lovenjak (Bistrica), Drilon Kryeziu (Rudar Velenje), Amir Kahrimanović (Renova, Makedonija), Stavri Kliton Bozgo (Bistrica), Uroš Poljanec, Maj Penič. Prišli: trener: Franci Fridl; vratarji: Filip Starič (Hajdina), Nino Irgolič (Bravo), Tadej Trajkovski (Wildon, Avstrija); branilci: Mihael Zorica (Inter Zaprešič, Hrvaška), Ermin Alić (OFK Titograd, Črna gora), Alan Hočevar (Grossklein, Avstrija), Ante Melvan (RNK Split, Hrvaška), Filip Kosi (Tabor Sežana), Aleš Štornik (USV St. Anna am Aigen, Avstrija), Rodrigue Nanitelamio (Francija); vezisti: Nik Erhatič (Cirkulane), Sebastjan Šlak (SV Wörgl, Avstrija), Nik Mršič (Rogaška), Jaka Korošec (Krško), Jonathan Tassin (Francija), Cedric Nanitelamio (Francija), Jon Jelerčič (Olimpija); napadalci: Alen Ploj (Rogaška), Vice Miljanić (Inter Zaprešić, Hrvaška), Ivan Kovačec (Siegendorf, Avstrija). tako kar nekaj težav, pa tudi nekatere druge stvari niso bile izvedene na način, kot smo se dogovorili. Treba je priznati, da imamo precej težav.« Ne glede na vse so nekatere pripravljalne tekme pokazale, da ekipa še zdaleč ni slaba. F. Fridl: »Igralci so res kakovostni, vendar to ne odloča vedno, včasih odločajo malenkosti, ki pa jih mi nimamo urejenih. Omenil sem že nekatere zadeve, ki niso bile izvedene v skladu z dogovori, posledično tudi klima v klubu ni takšna, kot bi morala biti. Tukaj sem kar malo razočaran. Glede na pripravljalne tekme pa res ne morem biti izključno kritičen, bile so tudi dobre stvari. Uspeli smo npr. odigrati dobre izseke, tudi celot- ne polčase ali 60 minut nekaterih tekem, to pa za prvenstvo gotovo ne bo dovolj. So pa prijateljske tekme eno, prvenstvene pa nekaj drugega, imperativ boja za točke in tekmovalnost nam lahko dasta dodatnih moči. Dejstvo je, da zelo dobro poznam 2. ligo in vse klube, treba bo res biti na kar visokem nivoju vseh 90 minut tekem.« Časa pa ni več, v nedeljo že gostite Dob ... F. Fridl: »Tega se zavedamo in bomo storili vse, da maksimalno stopimo skupaj in z maksimalno borbenostjo potegnemo čim več iz tega srečanja in tudi vseh nadaljnjih. Verjamem, da lahko z dobrimi rezultati 'prisilimo' ljudi v klubu, da pristopijo na drugačen način. Nimamo se kaj skrivati, hočemo nabirati točke od prve tekme naprej. Spomladi je na sporedu manj tekem kot jeseni, le 12, kar je nedvomno pomembno, ko se boriš za obstanek in je vsaka točka zlata vredna. Vem, da se da doseči obstanek, o tem sem prepričan, upam pa, da nam bodo šle v prid še kakšne druge zadeve in se bomo uspeli konsolidirati.« Ena zanimivosti prestopnega roka je tudi ta, da so prišli na Ptuj trije agencijski igralci (večino njihovih stroškov krije agencija, op. a.) s francoskim poreklom. F. Fridl: »Pošteno moram priznati, da nisem pristaš takšnih rešitev, a je situacija v klubu takšna, da smo morali sprejeti tudi kakšen kompromis. Čeprav smo želeli zgodbo zapeljati drugače, z domačimi igralci – to bom Se lahko Nafta vmeša v boj za vrh? O aktualnih temah smo se pred začetkom drugega dela sezone pogovarjali s trenerjem Francijem Fridlom. Ste se v svoji karieri kdaj soočili s podobno situacijo, ko je bila ekipa sestavljena popolnoma na novo? F. Fridl: »Ne! Če bi dobil vse igralce naenkrat, ob začetku priprav, potem to ne bi bila tako velika težava, a še zdaleč ni bilo tako – igralci so posamično prihajali vse do zadnje pripravljalne tekme. Tudi z mladinci nismo mogli delati tako, kot bi si želeli, saj so že začeli tekmovanje v 1. mladinski ligi. S pripravami je bilo Foto: Črtomir Goznik Na prijateljskih tekmah so dravaši pokazali nekaj dobrih stvari, generalno gledano pa uigranost še ni bila na potrebni ravni. Foto: Črtomir Goznik Franci Fridl: »Vem, da se da doseči obstanek, o tem sem prepričan, upam pa, da nam bodo šle v prid še kakšne druge zadeve in se bomo uspeli konsolidirati.« V jesenskem delu sta največ pokazala Gorica in Triglav in si pred tekmeci priigrala veliko prednost. Bilo bi veliko presenečenje, če teh dveh ekip na vrhu ne bi videli tudi na koncu sezone – ena si bo priborila neposredno vozovnico za 1. ligo, druga si jo bo poskušala zagotoviti preko dodatnih kvalifikacij s predzadnjo ekipo v 1. ligi. Nafta in Rogaška sicer ne zaostajata toliko, da bi morala opustiti misli o priključku z vrhom, predvsem Lendavčani so s prepričljivo zmago v zaostalem srečanju z Dobom (5:1) nakazali, da bo treba nanje resno računati. Rogaško je kot trener pozimi prevzel Jura Arsić, pred njim pa Futsal z Pokal Terme Olimia Za finale drugo leto zapored z Litijo V petek bosta v Podčetrtku odigrani polfinalni tekmi Pokala Terme Olimia. Z nestrpnostjo ga pričakujejo tudi ljubitelji te dinamične igre na ptujskem območju, saj se je FC Ptuj prebil med štiri najboljše v tem tekmovanju. Na poti so Ptujčani v osmini finala ugnali KMN Benedikt Slovenske gorice (10:1) ter v četrtfinalu še Bronx Škofije (2:2, 8:4). 2. SNL, 19. krog: Drava Ptuj – Roltek Dob, v nedeljo ob 14.30 na Mestnem stadionu. vedno zagovarjal –, tudi v tej rešitvi ni vse slabo, saj gre za kvalitetne igralce.« Sestava celotnega moštva se zdi kombinacija izkušenj in mladosti. F. Fridl: »To smo si tudi želeli, koliko smo v tem uspeli, pa bomo videli na tekmah. Precej igralcev že ima drugoligaške izkušnje, kar ekipi, ki se bori za obstanek, nedvomno ogromno pomeni.« Je Alen Ploj vodja tega moštva? F. Fridl: »Ja, on je lider te ekipe. Je zelo izkušen, ima pozitiven vpliv na stanje v slačilnici in je nasploh pomemben člen moštva.« nedvomno ni zahteve po boju za sam vrh. Zanimivo pa bo videti, kako se bo ptujski strokovnjak znašel v zahtevni drugoligaški konkurenci. Še manj je odločenega pri dnu lestvice, saj so razlike med moštvi še manjše kot pri vrhu. Od desetouvrščene Krke do zadnjih Brežic je le devet točk razlike, vmes je razvrščenih še pet moštev. Vsi imajo svoje račune, dejstvo pa je, da se vsem ne bodo izšli … 2. SNL 1. GORICA 2. TRIGLAV KRANJ 3. NAFTA 1903 4. ROGAŠKA 5. FUŽINAR VZAJEMCI 6. RUDAR VELENJE 7. BELTINCI TRATNJEK 8. ROLTEK DOB 18 18 18 18 18 18 18 18 15 13 9 10 7 8 6 7 1 2 5 1 5 1 7 4 2 3 4 7 6 9 5 7 33:8 34:12 45:20 27:23 29:28 32:30 23:23 27:28 V polfinalnem obračunu se bodo v petek ob 17.30 merili z Litijo, kar je ponovitev lanskega polfinalnega para; takrat so bili z rezultatom 2:3 boljši Litijani. „Šlo je za zelo izenačen in napet dvoboj, ki ga je na koncu odločila ena žoga,“ je o lanski izkušnji dejal trener FC Hiša daril Ptuj Robert Grdović. Igralec odločitve je bil lani Brazilec John Lennon, ki je dosegel dva zadetka. Ptujčani letos upajo na drugačen razplet. „Tekmo z Litijo pričakujemo v dobrem stanju, kar ne nazadnje kaže pozitivna serija rezultatov. Na trenutke resnično igramo dobro, v nekaterih delih celo odlično. Zelo pa sem jezen zaradi nerazumljivih padcev v igri, ki se nam zgodijo praktično na vsaki tekmi. Ob vsakem oprijemljivem vodstvu pozabimo na igranje v obrambi in medsebojno pomaganje, kar je ne- Tretjič na finalnem turnirju Foto: Črtomir Goznik V četrtfinalu slovenskega pokalnega tekmovanja je ekipa FC Hiša daril Ptuj izločila Bronx Škofije (na fotografiji), v polfinalu pa jih čaka Litija. 46 41 32 31 26 25 25 25 Ekipa FC Ptuj bo letos tretjič nastopala na zaključnem turnirju najboljše četverice pokala Terme Olimia. Doslej je obakrat klonila v polfinalu … Lanskega polfinalnega poraza proti Litiji se ljubitelji futsala na Ptuju še spomnijo, v tesni tekmi je bila z 2:3 boljša Litija, ki je tudi letošnji tekmec Ptujčanov. Drugi nastop v zaključku pokalnega tekmovanja so Ptujčani opravili leta 2015, takrat so visoko izgubili z Oplastom (1:10). Kako bo z vključevanjem mladine, tudi o tem je bil govor ob vašem prihodu? F. Fridl: »Glede na situacijo v 1. mladinski ligi, kjer si bo zelo težko zagotoviti obstanek, bomo poskušali čim več sposobnih mladincev vključiti v delo članskega moštva.« Kako pa gledate na konkurente za obstanek? F. Fridl: »Vsaka tekma bo pomembna, vsako je tudi mogoče dobiti, proti vsakemu tekmecu je treba razmišljati o točkah. V prejšnjem delu sezone se je to najbolje videlo na primeru zmage Drave proti Gorici. To je prava pot.« Po dolgem času se vračate na Mestni stadion ... F. Fridl: »Ja, verjamem, da bo vrnitev uspešna!« Jože Mohorič 9. PRIMORJE 10. KRKA 11. VITANEST BILJE 12. JADRAN DEKANI 13. KRŠKO 14. ILIRIJA 1911 15. DRAVA PTUJ 16. BREŽICE ČATEŽ 18 18 18 18 18 18 18 18 6 5 5 4 4 4 4 2 6 6 6 7 6 5 2 6 6 7 7 7 8 9 12 10 26:24 27:25 26:30 22:22 19:35 18:25 20:53 14:36 24 21 21 19 18 17 14 12 Najboljši strelci v jesenskem delu: 14 zadetkov: Tin Matić (Triglav Kranj); 12 zadetkov: Brian Sousa Saramago (Rudar Velenje); 11 zadetkov: Vedran Vinko (Nafta 1903); 10 zadetkov: Alen Krajnc (Rogaška); 8 zadetkov: Jakob Kodermac (Primorje), Etien Velikonja (Gorica), Nermin Haljeta (Nafta 1903); 7 zadetkov: Nejc Gradišar (Brežice 1919 Terme Čatež), Vito Batistić (Rudar Velenje), Edi Horvat (Fužinar Vzajemci), Marsel Stare (Nafta 1903) … dopustno. To enostavno moramo popraviti, koncentracija mora biti na visokem nivoju celotno tekmo. Tukaj so še velike rezerve,“ je dejal Grdović in dodal še napoved za tekmo: „Pričakujem izenačen in napet obračun, znova lahko odloča ena žoga, en strel, ena napaka. Ekipa, ki bo manj grešila, bo bližje zmagi.“ »Ptuj ima največ izenačenih igralcev v rotaciji« V ekipi Litije bodo glavni domači aduti Igor Osredkar, Gašper Vrhovec in Nejc Berzelak, ne gre pa pozabiti na izredno kvalitetne tujce: Portugalca Ferreira in Brazilca Motta (v zadnjem tednu se jim je pridružil še en Brazilec – Carpes, op. a.). O ptujski ekipi s spoštovanjem govori tudi trener Litije Andrej Dobovičnik: „Ptuj ima morda od nas vseh, ki smo na turnirju, največ izenačenih igralcev v rotaciji. Ogledal sem si nekaj zadnjih posnetkov, nekaj imen so zamenjali. Danes so dobro organizirana ekipa, ki premore dva sidraša, fante, ki znajo preigravati in odigrati dva na dva.“ JM COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 4. 3. 2022 Šport 16 petek z 4. marca 2022 Rokomet z RK Jeruzalem Ormož Športni napovednik Gostovanje v Celju priprava za Ljubljano Minula pustna sobota je v Ormožu minila v znamenju izjemne rokometne predstave ekip Jeruzalema in Rika iz Ribnice, ki je na Hardek privabila lepo število navijačev, med drugim navijače Ormožane, ki letos praznujejo 30-letnico obstoja navijaške skupine, in ormoške kurente, ki že vrsto let s svojim obiskom rokometnih tekem jeruzalemčkom prinašajo srečo. Da smo ocenili predstavo za izjemno, so vzrok rokometaši Jeruzalema, ki so odigrali eno najboljših tekem v sezoni 2021/22 in ugnali favorizirano Ribnico. »Za nami je res odlična predstava, ki je bila za naš klub potrebna kot Sahara vode. Bali smo se, da bo obisk na tekmi slab, saj sta bila rezultata v Škoi Loki in Ljubljani slaba in obisk na tekmah po slabih predstavah takoj pade. Na srečo je bila dvorana polna, navijači so ustvarili izjemno vzdušje, ki je bistveno pripomoglo h končnemu uspehu. Ob tej priložnosti bi se slehernemu navijaču, ki je stiskal pesti za nas, od srca zahvalil. Obenem še enkrat čestitke našim fantom za borbeno predstavo. Verjamem, da smo se vsaj malo oddolžili svojim navijačem za slabi predstavi proti Loki in Slovanu,« je tekmo proti Ribničanom opisal predsednik kluba Mladen Grabovac. Ormožanom se je po tej pomembni zmagi odvalil kamen od srca, obstanek je skoraj zagotovljen. »Z nogo in pol smo že skoraj v cilju oz. pri obstanku v ligi. Zdaj nas v soboto čaka gostovanje v Zlatorogu pri Celju, ki letos še ni doživelo poraza in je glavni favorit za osvojitev naslova državnih prvakov. Potrudili se bomo Nogomet z 1. SNL RAZPORED 25. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Celje – Kalcer Radomlje; OB 17.30: Domžale – Mura; V NEDELJO OB 15.00: CB24 Tabor Sežana – Koper; OB 17.30: Maribor – Bravo; OB 20.15: Olimpija – Aluminij. 2. SNL RAZPORED 19. KROGA, V PETEK OB 17.30: Triglav Kranj – Beltinci Klima Tratnjek; V SOBOTO OB 14.30: Rudar Velenje – Jadran Dekani, Primorje – Nafta, Ilirija – Krško, Fužinar Vzajemci – Gorica; V NEDELJO OB 14.30: Drava Ptuj – Roltek Dob, Vitanest Bilje – Rogaška; OB 16.00: Brežice Terme Čatež – Krka. 1. mladinska liga 17. KROG: Drava Ptuj – Nova KBM Aluminij (v soboto ob 15.00 na Mestnem stadionu). 1. kadetska liga 17. KROG: Drava Ptuj – Nova KBM Aluminij (v soboto ob 13.00 na Mestnem stadionu). Futsal z Pokal Terme Olimia Zaključni turnir najboljše četverice v Podčetrtku, polfinale: Litija – FC Hiša daril Ptuj (v petek ob 17.30) Siliko Vrhnika – Dobovec (v petek ob 21.00) tekma za 1. mesto (v soboto ob 20.00) Foto: Črtomir Goznik Gašper Pungartnik je iz Velike Nedelje prestopil v Jeruzalem Ormož. po svojih najboljših močeh in vse, kar si želimo od tekme v Zlatorogu, je, da pustimo dober vtis in se čim dlje dostojno upiramo favoritu. Bo pa to dobra priprava za Ljubljano v naslednjem krogu na Hardeku. Tisto pa bo tekma, kjer enostavno moramo zmagati in postaviti piko na i glede obstanka v ligi,« je o pričakovanjih glede tekme proti Pivovarni Laško povedal kapetan Bojan Čudič. Tekma je na sporedu v soboto, 5. marca, ob 18.30. Ekipi se je v nadaljevanju sezone iz Velike Nedelje pridružil 19-letni levi zunanji Gašper Pungartnik (prestop iz Maribora Branika) in s štirimi dose- RK Velika Nedelja: šele druga tekma letos Vodilni tretjeligaš iz Velike Nedelje je svojo zadnjo tekmo odigral 5. februarja, ko je na domačih tleh gostil ekipo Pomurja. Sledilo je kar nekaj odpovedi tekem nasprotnikov zaradi koronavirusa in ekipa je iz tedna v teden ostajala brez tekem. „Tekmovalnega ritma v 2. ligi sploh ni. V tej zadnji ligi vlada popoln nered, ta pa je posledica nereda pri krovni organizaciji RZS, ki vse to dovoli oziroma je tekmovanje v 2. DRL bolj ali manj ne zanima. A to je že druga tema, ki bi jo bilo za dobrobit slovenskega rokometa pošteno vključiti v razprave,“ je povedal trener zelenih Uroš Krstič. ženimi goli in odlično igro v obrambi presenetil Riko Ribnico. Nov obraz je tudi Dorian Lesjak, mladi 19-letni hrvaški vratar, ki je prišel v Ormož na željo trenerja vratarjev Maria Posarića in bo naslednjo sezono kot posojeni iz vrst Jeruzalema član Velike Nedelje – verjamemo, da v 1. B-ligi. V ormoškem klubu imajo v načrtu kar nekaj zanimivih projektov. »Prvega smo že uspešno pričeli, to je izdelava revije pred vsako domačo tekmo. Na vsaki domači tekmi imamo tudi sponzorja tekme, kar nam pomaga pri lažjem preživetju sezone. Pripravljamo se tudi za organizacijo mednarodnih turnirjev za Ekipa Velike Nedelje bo zaključek sezone odigrala v okrnjeni zasedbi, saj se je Ognjen Savković huje poškodoval, Gašper Pungartnik pa se je tik pred iztekom prestopnega roka preselil v vrste Jeruzalema. „Ob tej priložnosti bi se v imenu kluba in igralcev zahvalil Gašperju za vse lepe trenutke, ki smo jih skupaj preživeli v tej sezoni. Gašper nam je z veliko mero pomagal, da smo zaenkrat še neporaženi in da imamo v zaključku sezone odlično izhodišče za napredovanje ligo višje,“ je ob odhodu Pungartnika dejal športni direktor Janko Meško. Preostali fantje bodo morali zdaj na vsaki tekmi še dodatno zavihati rokave, če se na koncu prvenstva želijo veseliti napredovanja ligo višje. Točkovna prednost pred zasledovalci je na oko lepa, vendar se zgodba v enem mesecu lahko popolnoma obrne na glavo. mlajši selekciji 2006/07 in 2008/09; potekala bosta 15. in 16. junija v Ormožu in Veliki Nedelji. Prijave ekip že potekajo, pričakujemo najmanj 16 klubov in več kot 200 mladih športnikov. Noviteta pa bo tudi izpeljava 24. rokometnega tabora, ki bo letos potekal od 25. do 28. avgusta – prvič zunaj meja občine Ormož in zunaj meja naše države, v Poreču. Čeprav je do tabora še dobrega pol leta, prijave potekajo nad pričakovanji. Zaenkrat je zapolnjena skoraj polovica kapacitet,« je nekaj zanimivih novičk podal povedal predsednik Grabovac. Uroš Krstič „Daleč je še do konca prvenstva in šele sedaj prihajamo v obdobje, kjer bomo morali biti na svojem maksimumu. Že v soboto nas čaka eno težjih gostovanj v letošnjem prvenstvu – v Radencih pri Radgoni. Gostitelji lovijo še zadnji vlak za uvrstitev med štiri najboljše ekipe 2. državne lige in bodo zagotovo dali vse od sebe za osvojitev dveh točk. Naš cilj je, da zaigramo v obrambi čvrsto, kot znamo, in da dosežemo čim več lahkih golov iz protinapadov. Obeta se nam zanimiva tekma, upam, da bo v Radence privabila čim večje število gledalcev. To si s svojimi predstavami zaslužita oba kluba,“ je pred sobotno tekmo povedal Aljoša Munda. Tekma med Arcontom Radgono in Veliko Nedeljo je na sporedu v soboto, 5. marca, ob 16.30 v Radencih. JM Judo z Državno prvenstvo Velika udeležba in odlično vzdušje na Koroškem tekmovalci ptujske Drave je Žanet Polanec osvojila 3. mesto v kategoriji do 52 kg in potrdila dobro pripravljenost pred kadetskimi tekmami za evropski pokal. Odlično se je boril tudi Jaša Dajčman ter z dvema zmagama in po enem porazu v repasažni borbi po svoji napaki zapravil priložnost za borbo za osvojitev medalje. Na Ravnah na Koroškem so konec februarja potekali državno prvenstvo mladink in mladincev U21 ter državno prvenstvo članov in članic po pasovih v judu. Čeprav je bilo sobotno jutro na dan tekmovanja sivo in hladno, pa je bilo vzdušje v športni dvorani OŠ Prežihovega Voranca vse prej kot to. Napete borbe, glasno navijanje in spodbujanje sobork in soborcev s tribun, sproščeni pogovori in druženja, ki so jih športniki v zadnjih mesecih pogrešali – vse to so bile značilnosti tokratnega judoističnega tekmovanja. Najprej so na tatamije stopili udeleženci državnega prvenstva mladink in mladincev. Sodelovalo je 146 tekmovalcev, 48 judoistk in 98 judoistov, iz 27 slovenskih klubov. Med stran 16 Uspešno na pasovnem državnem prvenstvu Foto: arhiv Judo kluba Drava Ptuj Ptujski judoisti, uspešni na državnem prvenstvu na Ravnah Po mladinskem državnem prvenstvu je bilo popoldan na vrsti še državno prvenstvo po pasovih, ki se ga je tokrat udeležilo 64 tekmovalk in tekmovalcev iz 22 klubov. Tekmovalci ptujske Drave so osvojili pet medalj in eno peto mesto. Največ znanja in borbenosti so prikazali Žanet Polanec in Ana Vidovič med modrimi pasovi do 57 kg, ki sta osvojili drugo in tretje mesto, ter Luka Caf z drugim mestom med zelenimi pasovi. Brez konkurence je v kategoriji nad 57 kg med rjavimi pasovi zmagala Marina Vidovič. Drugo mesto je do- Rokomet z NLB liga RAZPORED 17. KROGA, V PETEK OB 20.00: Dobova – Urbanscape Loka; V SOBOTO OB 17.00: Trimo Trebnje – Maribor Branik; OB 18.00: Celje Pivovarna Laško – Jeruzalem Ormož, Gorenje Velenje – Sviš Ivančna Gorica; OB 19.00: Slovenj Gradec – Herz Šmartno, Ljubljana – Koper, Riko Ribnica – LL grosist Slovan. 2. SRL (m) ZAOSTALA TEKMA 11. KROGA: Arcont Radgona – Velika Nedelja (v soboto ob 16.30). Odbojka z 3. DOL – vzhod (ž) 15. KROG: Mežica – ŽOK GSV Ptuj (v soboto ob 17.00). Jože Mohorič Strelstvo z Svetovni pokal Udarni slovenski strelski trio zaostal za pričakovanji Najboljši slovenski strelci v tem tednu nastopajo na tekmi svetovnega pokala v Egiptu, v prestolnici Kairo. Največ so v našem taboru pričakovali od strelk z zračno puško na 10 metrov. Nastopile so Živa Dvoršak, Urška Kuharič in Klavdija Jerovšek. Omenjena trojica je osvojila 11. mesto na ekipni tekmi - nosilke srebrnega odličja z lanskega evropskega prvenstva v Osijeku so tokrat skupno zadele 936,2 kroga. Najboljša je bila Dvoršakova, ki je zadela 314,3 kroga. Kuharičeva je v treh serijah zadela 311,3, Jerovškova pa 310,6 kroga. V kvalifikacijah je bila najboljša Norveška (951,0) pred ZDA (947,4) in Madžarsko (944,6). V veliki finale so se prek polfinalnih obračunov prebile Norvežanke in Madžarke, v najprestižnejši tekmi pa so bile boljše strelke iz osrednjega dela Evrope, ki so po točkah slavile s 17:13. Na posamični tekmi z zračno puško je Dvoršakova (626,0) osvojila 38. mesto. Jerovškova (624,0) je v konkurenci 118 strelk zasedla 56., Sonja Benčina (620,2) 86., Kuharičeva (619,5) pa 95. mesto. Na moški tekmi z zračno pištolo je izmed slovenskih strelcev nastopil Jože Čeper in jo s 576 krogi zaključil na 29. mestu. Ženska posamična tekma v kraljevski strelski disciplini bo na sporedu v petek, dan kasneje pa bo še ekipna tekma. Slovenska zasedba bo ista kot na ekipni tekmi z zračno puško. sta dala še Lana Strelec med zelenimi pasovi do 57 kg. Krejač drugi Po enega svojega predstavnika sta imela na Ravnah tudi Judo klub Gorišnica in Judo klub Juršinci. Na pasovnem državnem prvenstvu je iz gorišniškega kluba dobro nastopil Damjan Krejač, saj je v kategoriji do 73 kg med zelenimi pasovi zasedel drugo mesto. Manj uspešna je bila na mladinskem državnem prvenstvu članica juršinskega kluba Tadeja Simonič, saj je v kategoriji do 78 kg zasedla sedmo mesto. Naslove državnih prvakinj in prvakov so v mladinski konkurenci osvojili: dekleta: Neža Mesiček, Apolon Maribor (-48 kg) Jevgenija Gajić, Acron Slovenj Gradec (-52 kg) Nika Tomc, Z’dežele Sankaku (-57 kg) Kaja Schuster, Bežigrad (-63 kg) Nika Koren, Bežigrad (-70 kg) Dona Skaza, Z’dežele Sankaku (-78 kg) Nicki Norčič, Olimpija (+78 kg) fantje: Gabriel Zadravec, Branik Maribor (-60 kg) Tobias Fürst Črtanec, Bežigrad (-66 kg) Blaž Emeršič, Partizan Ljutomer (-73 kg) Nik Purnat, Bežigrad (-81 kg) Vid Kavnik, Acron Slovenj Gradec (-90 kg) Nace Pečnik, Acron Slovenj Gradec (-100 kg) Niko Kuzma, Partizan Ljutomer (+100 kg) DB Štajerski TEDNIK petek, 4. 3. 2022 COLOR CMYK stran 17 Ljudje in dogodki petek z 4. marca 2022 17 Ptuj, Podravje z Otroško pustovanje družbe Radio-Tednik Dornava z Veselje na pustni ponedeljek Čuki in Ribič Pepe napolnili dvorano Campus Brez fašenka ne gre Princese, miki miške, pikapolonice, super junaki in številne druge male maškare so minuli ponedeljek veselo rajale v dvorani Campus Sava Ptuj. V družbi Čukov in legendarnega Ribiča Pepeta, ki že vrsto let tradicionalno nastopajo na ptujskem kurentovanju, so prepevali, plesali in se seveda kaj novega naučili. Ker so se zdravstveni ukrepi nekaj dni pred koncem pusta sprostili, je družba RadioTednik Ptuj v neverjetno kratkem času uspela organizirati eno največjih, pa tudi najbolj obiskanih pustnih prireditev v Sloveniji – Otroško pustovanje. Kot je povedal direktor Drago Slameršak, so izjemno veseli, da so lahko mladim pričarali nepozabno pustno zabavo z veliko dobre glasbe in smeha, prav tako so več kot zadovoljni z obiskom. Glede na to da so v lanskem letu vsa pustna rajanja odpadla, je bilo letos še toliko bolj navihano in razigrano. Ribič Pepe poskrbel za veliko smeha in zabave Pisana množica veselih maškar je skupaj z Domnom in Daliborjem na oder priklicala Čuke, ki so bili, oblečeni v kavboje, skoraj »neprepoznavni«, in otroški žur se je lahko začel. V prvih vrstah so otroci navdušeno spremljali dogajanje, pa tudi plesnim korakom so uspeli slediti. Nato se jim je pridružil še Dornavčani se na fašenski ponedeljek niso izneverili tradiciji. Kljub mrzlemu in vetrovnemu zimskemu vremenu so se številne maškare sprehodile po trasi povorke v vaseh Mezgovci in Dornava. Foto: MZ Med maskami je bilo največ ciganov in korantov. Zbrali so se tako tradicionalni pustni liki, med njimi orači, koranti, vile, markovska pihalna godba in nekaj posamičnih individualnih mask. Seveda ni manjkalo dornavskih ciganov, ki se ob potepanju skozi vas veselijo ob glasni in živahni glasbi ter opozarjajo nase z živopisanimi oblačili. Med cigani je vedno veliko smeha in dobre volje, moški prodajajo raznorazno kramarijo, ženske pa slovijo po svojih šlogarskih sposobnostih. Na dornavskem fašenku se je predstavilo okoli 150 nastopajočih mask. Fašenk na vasi se je dogajal popolnoma spontano, od hiše do hiše, po vaški cesti, kot je to bilo nekoč. MZ Foto: ČG Majhe in velike maškare so prepevale skupaj s Čuki in Ribičem Pepetom. Videm z Fašenska povorka ribič Pepe, ki s svojimi vragolijami že vrsto let razveseljuje številne zveste majhne in velike prijatelje. S seboj je prinesel svoje risarsko stojalo in flomaster ter narisal veliko zanimivega, predvsem pa je Zavladali etnografski liki Letošnji fašenk je bil vesel tudi v občini Videm. Številni etnografski pustni liki so se predstavili na spontano organizirani povorki. Foto: ČG Brez Ribiča Pepeta ni ptujskega pustovanja. Foto: ČG Kako zelo so otroci (in starši) pogrešali pravo, živo pustovanje, je dokazal tudi izjemen obisk prireditve. poskrbel za veliko smeha in zabave. Vzdušje je bilo nadvse prijetno, obrazi staršev in otrok pa nasmejani in dobrovoljni. Po skoraj dobrih štirih urah miganja se je zabava zaključila, vendar so Čuki in ribič Pepe obljubili, da naslednje leto spet pridejo, saj ni nikjer tako veselo kot za pusta na Ptuju. Estera Korošec Kidričevo z Jubilejni, 30. Cirkovški fašenk Povorka in karnevalski bal trobentice Šole zdravja Kungota in štirje svetovni voditelji iz Prepolj. Organizatorji so za vse nastopajoče v dvorani pripravili pogostitev. Torkov fašenski dan so sklenili s tra- Na fašenski ponedeljek so se pustne šeme sprehodile po trasi povorke skozi središče občine. Predstavili so se etnografske maske, med njimi Jurek in Rabolj iz Dolene, nastopili so orači, pobreški pokarji, baba deda nosi in vinogradniki KTD Soviče – Dravci, zadoneli so zvonci korantov Demonov, predsatvili so se tudi člani društva Kocil iz Skorišnjaka, skupina je prosila za dom upokojencev. V goste so prišle maškare iz Dobove in Mozirja, skupaj je bilo več kot 100 nastopajočih. Zaključni del fašenskega ponedeljka je bil v gostilni Pal, kjer so se maškare dobro okrepčale, nato pa ob živahni glasbi rajale pozno v noč. MZ Ptuj z 62. Kurentovanje uspešno končano Na fašenski torek so se veselili tudi v Cirkovcah v občini Kidričevo, kjer za bogato dogajanje v kraju skrbijo člani Prosvetnega društva (PD) Cirkovce. Kraji na Dravskem polju so znani po bogati tradiciji šemljenja, ki ljudi na podeželju povezuje med svečnico in fašenkom. Cirkovčani so letos kljub kratkemu času, ki jim je bil na voljo za organizacijo, priredili jubilejni, 30. Cirkovški fašenk s povorko, karnevalskim balom, imenovanjem fašenskega carja in zadnjim kurentovim zvenom. Kot vsako leto so vabili s sloganom: „Ludi, pujte hco, luštno bo!“ Na čelu povorke z okoli 200 nastopajočimi so bili pokači iz Lancove vasi. Za njimi so se predstavljali domačini, cirkovški ploharji, ki so v lanskem letu obeležili 90 let delovanja. Sledili so kurenti Vetrovniki iz Kidričevega, Jurek in Rabolj iz Dolene ter rogati koranti iz Lancove vasi. Za etnografskimi liki in šegami so se predstavile karnevalske skupine: grozdeki iz Juršincev, vetrnice in frizerji iz Njiverc, Foto: Stanislav Šel Baba deda nosi iz haloškega dela videmske občine dicionalnim karnevalskim balom, igrala sta Pop art bend in Pepi krulet, veselo pustno rajanje je trajalo do večernih ur. Okronali so novega fašenskega carja, Štefana Ferčeca, Foto: Saša Urih ki prihaja iz vrst kidričevskih kurentov Vetrovnikov. Kurenti so poskrbeli še za zadnji kurentov zven. To pomeni, da so v dvorani prišli na plesišče, začeli postopoma odzvanjati, od čisto tihega in nežnega zvonjenja do zelo glasnega. Potem so sneli maske in jih položili na sredino plesišča. Odložili so zvonce in kožuhe, se zahvalili za letošnji lepi fašenk, vsa prijetna druženja in doživetja, s tem pa se je v Cirkovcah fašenk tudi uradno končal. V PD Cirkovce so z dogajanjem na pustni torek zelo zadovoljni. „Ker smo fašenk organizirali v zelo kratkem času, letos nismo podeljevali denarnih nagrad. Smo pa zelo veseli, da so prišle v goste vse tiste skupine, s katerimi sodelujemo že leta in leta, tako etnografske kot karnevalske,“ je vtise strnila Tina Urih. MZ Poslovila sta se pust in pustna oblast Pust je že od nekdaj svojevrsten praznik na Ptujskem. Še posebej pa na pustni torek, ko po 12. uri tako mesto kot okolico maske dobesedno preplavijo. Foto: Črtomir Goznik Ptujska županja Nuška Gajšek ima ponovno ključ mesta v svojih rokah. Po dvanajst in večurnem veseljačenju pa tudi najbolj zagnani maske odložijo, spravijo do naslednjega pustnega praznika. Ljudje so bili navdušeni, spontano pustno dogajanje pa je vnovič dokazalo, da je pust na Ptuju in v okolici nekaj, kar je treba doživeti v živo in za kar ni potrebno nekega velikega načrtovanja. Tudi 18. princ ptujskega karnevala vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall, je tako lahko v živo predal oblast ponovno v roke ptujski županji Nuški Gajšek. Kljub vsem omejitvam je prinčevske dolžnosti z veseljem in ponosom opravljal. Koliko debelejšo občinsko blagajno je v torek predal, pa nismo uspeli izvedeti. MG Štajerski TEDNIK petek, 4. 3. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 stran 18 petek z 4. marca 2022 Sp. Podravje z Izbira najlepše pustne okrasitve 2022 Najlepše pustne okrasitve v Stojncih, Župečji vasi in Ptuju Tudi letos je Zavod za turizem Ptuj razpisal natečaj za najlepšo pustno okrasitev 2022. Prijavo so lahko oddali posamezniki ali družine iz občin, ki že vrsto leto bogatijo etnografsko in karnevalsko povorko, pa tudi na spremljevalnih dogodkih soustvarjajo program tradicionalnega Kurentovanja. Pustno okrašeno območje MO Ptuj, občin Videm, Hajdina, Dornava, Podlehnik, Kidričevo, Markovci, Gorišnica, Destrnik, Cirkulane, Juršinci in Majšperk ter krajevne skupnosti Velika Nedelja pomembno prispeva k uspešnosti vsakoletnega dogajanja petega letnega časa, ki ga v času pusta doživljajo ljudje v teh okoljih. Najboljše je organizator nagradnega natečaja za najlepšo pustno okrasitev 2022 razveselil s tremi vrednostnimi boni v višini 400, 200 in 100 evrov za kulinarično razvajanje v gostilni ali restavraciji na območju MO Ptuj. Na prostoru pred nekdanjo mlekarno v Stojncih, v katerem domujeta vaški odbor Stojnci in kjer ima sedež godba na pihala Markovci, je v predstavitvi Fašenka po stojnsko bilo mogoče videti, kaj vse tvori uspešno podobo tega naselja ob vsakoletnem pustnem dogajanju, za kaj se trudijo krajani tega okolja, s katerimi tradicionalnimi pustnimi liki in karnevalskimi maskami se predstavljajo na ptujskem Kurentovanju in drugih pustnih sprevodih. Sestavljali so jo žabice, frajlica, bobnar, jamar, morski konjiček, štorklja, tudi korant ni manjkal. Po odločitvi komisije, ki jo je imenoval Zavod za turizem Ptuj in jo je vodila Marija Hernja Masten, je ta okrasitev po kriterijih izvirnosti, umeščenosti v prostor, izdelavi in kakovosti materiala, ki so ga uporabili pri okrasitvi, prejela prvo nagrado za pustno okrasitev 2022, s tem pa bon v vrednosti 400 evrov. Pokač je etnografski lik, s katerim se že od leta 1995 na pustnih povorkah predstavlja Župečja vas. Lepo so ga umestili v središče naselja pred brunarico, kjer se družijo krajani in kjer nastajajo tudi pustne zgodbe. Pokača sta bila v večernih Foto: Črtomir Goznik Fašenk po stojnsko je s predstavitvijo tradicionalnih pustnih in karnevalskih likov, s katerimi razveseljujejo na pustovanjih, najboljša pustna okrasitev 2022. urah osvetljena, na mizi poleg njiju pa so bili krofi in flancati. Prejeli so drugo nagrado, bon v vrednosti 200 evrov. V pustno podobo sta svoj balkon odela tudi Marta in Franc Štih s Ptuja, CMD 6. V vetru so skupaj s karnevalsko zastavo plapolali pisa- ni trakovi, rože, duhi in druga pustna okrasitev. Prejela sta tretjo nagrado, bon v vrednosti 100 evrov. MG Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Pokača pred leseno brunarico, v kateri se družijo vaščani, predstavljata tradicionalni pustni lik Župečje vasi. Prejeli so drugo nagrado nagradnega natečaja za najlepšo pustno okrasitev 2022. Tako pa je pustno živel balkon Marte in Franca Štiha iz Ciril-Metodovega drevoreda v Ptuju. Prejela sta tretjo nagrado.     a  ‚‡Ēƒ‚Œ‡‰’“ˆčŽ‡‚“ø‡’ƒ‘ƒ‡Œ˜Œ‹‡‚ø‡”‡’ƒ , '   ‡ 1  ( 0 E K T E N E B ,10‡1,ĭ1 VERONO Ogledali si bomo mesto VERONA polno ƒŒƒ‘Œ§Œ‡†ŽŠ§č€§“‚”Š‡€‹ “Š‡ˆ‡Œ€Š‰Œ ‡Œ’‰‘Ž˜ŒŠ‡ރ‹Œ’‡§ŒŽŠ’‹ƒ‘’ĐŽƒ†‚‡Š‡ se bomo mimo ‹ §ŒƒƒŒƒ’ €ƒč‰ˆƒ‘ƒ ˆƒŒƒ‰§˜Ž‘’‡Š‡‹‘‰‡„“‹č‘Ž˜ŒŠ‡ø‡”ŠˆƒŒˆƒ ‚‹§‡Œ”č’ƒ‘‡ Šƒ‚Š‡’“‚‡˜Œ‡‹‡”’‚Œˆ” ‘’ƒŠ”ƒ†‡Đ Š‚ˆ‡‘ƒ€‹ŽŽƒŠˆŠ‡‚‘ č ‰”ƒ ’ Đ Šƒ‚Š‡‘‡€‹€˜‡Š‡‰‘”Đ ‰čøƒ”ŽŠ§č‘’”˜‚‡†Šˆˆƒ”č‘’ŠŽ ˜“č˜”Œ‡‰ĐĐĐŽƒ†‚‡Š‡‘ƒ€‹‚€Š‡øŒˆƒ  ‹‘’“‡Š’‡Œ‘ƒŒ’Žƒ‚Š‡€ƒŒƒÞ‰ƒ‹“””ƒø“č ‰ˆƒŒ‘Ž‡”Š§Œƒ‡˜Šø€ƒ‡Œ‰”Œƒ‰”€‡ˆč‚ ‘ƒ˜“‘’”‡‹Đ CENA IZLETA 155 €  * ďƒ”˜˜“‚€Œ‡‹’“‡‘’‡§Œ‡‹”’€“‘‹č Œ‘’Œ‡’ƒ””‚”Ž‘’ƒŠˆŒ‡†‘€†”†’ƒŠ“ĭĭĭčň–ŽŠŽƒŒ˜‡Œč ˜“ŒŒˆƒ Šƒ‚ƒŽŽ ‹“蔑’ŽŒ’‰‘‡Œ”øŒˆ˜Š‚ˆč ”‚ƒŒˆƒ‡Œ Œ‡˜‡ˆ‡˜Šƒ’Đ ŽŠ§‡ŠŽøƒŠˆ‡ďƒŒŽ‘’ƒŠˆŒ‘€ʼnŌľč”‘’ŽŒ‡ŒƒŽøƒŠˆ‡ €”ƒ˜Œ‚ŽŠ§‡ŠŒ‡˜Šƒ’“ďŒ”’“‡‘’‡§ŒŠ‰ŠŒĒ‹ƒ‘’Œ Ž‡‘’ˆ€‡ŒŽ‡”‘’Ž“”ƒŒƒ’‰ƒ ŽŠÞŒ‡Ž ˆ‡‘‘ƒ‘’”Œ‡‚ƒŠŽ ‹ē 2 DNI ODHOD – 9. april 2022 ‰Š‡§‡’ƒŒŽ‘Š”ŠŒ‡Œ§ƒ‰ŇʼnŎŋŐŊʼnŏʼnč Š‹Þ‰”“Š‡ŌŒ’“ˆ“‡Œ‘‡˜ ’”‡’ƒ‘”ˆ‘ƒ‚ƒøĐ Štajerski TEDNIK petek z 4. marca 2022 petek, 4. 3. 2022 COLOR CMYK stran 19 Za kratek čas 19 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Začetek marca obljublja veliko in tako je tudi prav. Na svoj način se boste ukvarjali s preteklostjo, toda v življenju prej ko slej vse mine. V ljubezenskem življenju boste cveteli in uživali sadove harmonije. Čas je, da spremenite določne stvari in glasna družba vas bo vabila! BIK (21. 4. – 20. 5.) Opazovanje okolice bo za vas poučen pojav. Harmonija se bo pretakala in sami boste življenje dojemali kot med in mleko. Seveda se boste z določenimi stvarmi obremenjevali, šteli bodo konstruktivni rezultati. Ni več dobro stvari prelagati iz kupa na kup – treba se bo odločiti. Je boginja cvetja in pomladi. Pomenila je dobrohotno moč, ki pazi in ščiti zgodnje cvetove. Imela je svojega svečenika (flamen floralis), svetišče pa je dobila šele leta 238 pred našim štetjem blizu Cirkusa Maximusa, kjer so aprila prirejali vesela praznovanja, ki so dosegla vrhunec prvega maja. Njen praznik se imenuje florálije. To je bilo tudi obdobje veselja, ko so hiše in ulice obilno okrasili z rožami, mladenke pa so jih nosile v laseh. Boginja je na splošno upodobljena kot ljubka deklica, ovenčana z rožami. ENGADIN - dolina reke Inn v Švici, SINOD - cerkveni zbor, ANAPA - letovišče v Rusiji ob Črnem morju DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Sami boste pisali svoje zakone in pri tem uživali. Čas je, da ne mislite samo nase, ampak da se posvetite ljudem, ki vas imajo radi in jih cenite. Osebna svoboda bo nekaj, kar se boste še naprej oklepali. Poleg tega vas bo privlačila glasna družba, pogovori in prijatelji. Kaj pa ljubezen? RAK (21. 6. – 22. 7.) Maribor z V študentskih naseljih zaživel Študentski becikl Brezplačna izposoja koles za študente V Študentskih domovih Univerze v Mariboru je zaživel projekt Študentski becikl. Za tamkajšnje stanovalke in stanovalce je tako od prejšnjega tedna na voljo brezplačna izposoja koles. Projekt je nastal pod okriljem Lokalnega sklada za mlade z idejami - Banka idej 2021, ki ga je za financiranje projektov mladih razvil Mladinski kulturni center (MKC) Maribor. Projekt je s prostovoljnim delom podprla tudi Mariborska kolesarska mreža, na Fotografija je simbolična. razpis pa ga je prijavila ena od stanovalk študentskih domov Tina. V študentskih domovih želijo tako spodbujati trajnostno mobilnost. »Študentski domovi Univerze v Mariboru spodbujamo stanovalke in stanovalce, da za svoje prevozno sredstvo uporabljajo predvsem kolesa. V ta namen smo v vsakem naselju poskrbeli za zunanje pokrite kolesarnice in seveda tudi notranje kolesarnice. S tem pa se vsako leto najde tudi nekaj zapuščenih koles, ki jih doniramo Mestni kolesarski mreži,« so v današnjem sporočilu za jav- Foto: Dreamstime/M24 nost pojasnili na univerzi. »Lansko leto donirana kolesa so se tokrat 'vrnila' k nam z novim poslanstvom. Kot brezplačno prevozno sredstvo bodo služila vsem našim stanovalkam in stanovalcem, ki kolesa nimajo, a ga potrebujejo,« so dodali. Kolesa so za ta namen posebej označena z nalepko. Shranjena so v kletnih kolesarnicah v naseljih Gosposvetska (kolesarnice v Domu 4) in Tyrševa (kolesarnica v Domu 3). Ključ za posamezno kolo se prevzame v recepciji. V naselju Gosposvetska je zaenkrat za brezplačno izposojo na voljo osem koles, v naselju Tyrševa pa dve kolesi. Izposoja je možna za 24 ur, potem je kolo treba vrniti. V Mariboru naj bi sicer letos spomladi zaživel sistem izposoje oziroma souporabe koles na občinski ravni. Občina je decembra lani podpisala pogodbo za vzpostavitev tega sistema s podjetjem Europlakat. Prva ura vožnje bo za uporabnika brezplačna, zatem pa cena izposoje na uro postopno narašča. Sta Na delovnem mestu boste zaigrali melodijo tako, da bodo nanjo plesali nadrejeni. Še več, v tem pogledu prihaja vaših pet minut, čas je, da jih izkoristite v svojem sijaju. Zanimivo je, da se boste podali v raziskovalne in detektivske vode. Stvarem ne nazadnje pridete do dna! LEV (23. 7. – 22. 8.) Dinamični energiji ne bo videti konca in zdi se, da boste nizali uspeh za uspehom. Postali boste zelo dojemljivi za nova znanja in obzorja. Tako dobite tudi možnost, da se soočite s tistim, česar še ne poznate. Ljubezenska sreča bo v tem tednu na vaši strani in vse bo šlo gladko. DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Delaven teden, strategije se bodo spreminjale iz ure v uro. Notranji nemir se stopnjuje, toda vedite, če je konec dober, bo vse dobro. Stvari, ki vas bremenijo, dajte iz sebe in si bolj zaupajte. V pogledu doma bo zapihal sveži vetrič. Obeta se vam val dinamične energije. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Vaše ideje bodo napredne in na svoj način nekoliko ekstravagantne. Strmeli boste, da greste po svoji poti in si nadeli pionirsko noto. Če dobro pomislite, zelo uživate in se predajate sanjarjenju. Vezane čakajo prijetne zakonske dolžnosti in nevezane Amorjeva puščica. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Planetne energije vam bodo ponudile polovično podporo in tako boste nekoliko negotovi. Srečo iščete vsepovsod in na veliko začudenje ugotovite, da se skriva v vas. Obiščite prijatelja in podal vam bo zanimiv nasvet. Notranje občutke si zapisujte – zapisano je lahko zdravilo za dušo! STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Sestavljanka v mozaiku usode se bo sestavljala v vašo korist. V pogledu komunikacije boste morali zavzeti jasno stališče. In zavedate se, da ne smete več cincati na mestu, ampak jasno in glasno reči bobu bob. Življenje je lahko tudi kreacija in naj bo vaša umetnina živih barv! KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Dogajale se bodo spremembe in novosti. Staro odhaja in s tem se pokaže prostor za novo in drugačno. Nekoliko boste nihali in bili neodločni. Na delovnem mestu vas čaka neka tvegana odločitev, ki se bo izkazala za pozitivno. Urice, preživete v okrilju doma, bodo balzam za dušo! VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Spremljala vas bo drznost in neodvisnost. Ne boste se ozirali ne levo in ne desno – ampak sledili svojim primarnim občutkom. Zanimivo je, da se izkažete besedno in da lahko končno poveste stvari tako, kot jih občutite. Strune na violini življenja bodo zadonele v vašo korist! RIBI (19. 2. – 20. 3.) Pridobili boste notranjo moč in voljo. Čeprav na stvari hitro gledate črno, se vam bo uspelo prepričati o lepotah življenja. Cvet zvončka prebuja pomlad in kliče po ljubezni. Sami boste nekoliko pohiteli in se lotili osebnega čiščenja. Magnetično privlačnost čutite do prijateljev. Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 4. 3. 2022 Zdravstveni globus 20 petek z 4. marca 2022 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti Pomoč staršem pri negi otrok z redkimi boleznimi Povišan krvni tlak pri otrocih in mladostnikih Povišan krvni tlak ostaja glavni dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima kar 33 odstotkov starejših od dvajset let povišan krvni tlak. Tudi delež pri mlajših od dvajset let se iz leta v leto povečuje zaradi nezdravega načina življenja. Krvni tlak ali hipertenzija je lahko posledica neke bolezni ali okvare. V tem primeru govorimo o sekundarni hipertenziji. Zdravijo jo tako, da pozdravijo ali odstranijo vzrok zanjo. Kadar vzrok ni znan, govorimo o primarni hipertenziji. Povišan krvni tlak sodeluje tudi v procesu ateroskleroze (nastajanje oblog v lumnu arterij, zaradi česar se ta oži). Zaradi zožitve žile in zmanjšane elastičnosti žilne stene postane stena krhka in lahko poči. Lahko pa strdek žilo zamaši ali pa se odlušči in po krvnih žilah pripotuje v druge organe, npr. pljuča, srce ali možgane in tam zamaši žile. Povišan krvni tlak tudi sam vpliva na žilno steno, in če je ta iz katerega koli razloga oslabljena, lahko poči. Proces ateroskleroze se začne še v otroštvu, nezdrav življenjski slog pa napredovanje močno pospeši. Mlajši kot so otroci, pri katerih je diagnosticirana hipertenzija, večja je verjetnost, da gre za sekundarno hipertenzijo. V puberteti pa je situacija podobna kot pri odraslih: v kar 90 odstotkih je prisotna primarna hipertenzija. Vzroki za sekundarno hipertenzijo so različni. Med pogostejšimi je pri dojenčkih tromboza ledvične arterije, prirojene anomalije ledvic, zoženje aorte (koarktacija) ali motnje pljuč. Pri otrocih, mlajših od šest let, so lahko vzroki zožena ledvična arterija, bolezni ledvic in različni tumorji. Pri otrocih, starih stran 20 Zadnji dan februarja obeležujemo svetovni dan redkih bolezni, ki prizadenejo do pet ljudi na 10.000 prebivalcev, večinoma otrok. Društvo Viljem Julijan je ob tej priložnosti začelo kampanjo za zagotovitev medicinske pomoči na domu otrok z redkimi boleznimi, Zavod 13 pa poziva k premagovanju predsodkov z nalepljenimi rdečimi baloni na oknih. Redke bolezni so večinoma genetskega izvora. Vplivajo na fizične, duševne in senzorične sposobnosti ter povzročajo invalidnost. Skoraj tretjina otrok s temi boleznimi ne dočaka petega leta starosti. Bolezen zato močno vpliva na kakovost življenja otrok in njihovih bližnjih. Za 95 % tovrstnih bolezni ni zdravila ali zdravljenja, z ustrezno nego se bolnikom izboljšuje življenje in daljša pričakovana življenjska doba. Ker je pomoč staršem nujno potrebna, v društvu Viljem Julijan začenjajo tudi s posebno akcijo zbiranja sredstev, s katerimi bodo lahko krili stroške pomoči, so zapisali. Foto: arhiv M24 nad šest let, pa so vzroki za sekundarno hipertenzijo že precej podobni kot pri odraslih, in sicer so to hormonski vzroki, bolezni ledvic in ledvičnih žil. Specialisti pediatri opozarjajo, da je zares pomembno hipertenzijo opaziti, postaviti diagnozo čim prej in odstraniti vzrok. Velikokrat je potreben operativni poseg, kot npr. poseg za izboljšanje prekrvavitve ledvic, odstranitev tumorja. Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Tudi koarktacijo aorte in zoženje ledvičnih arterij popravijo pri dojenčkih z operativnim posegom. Po uspešnih posegih zvišan krvni tlak izzveni. Za hitro postavitev diagnoze je pomembno opazovanje otroka tako staršev kot zdravnika. Znaki se pri različnih starostih razlikujejo. Pri dojenčkih pediater pomisli na zvišan krvni tlak zaradi krčev, razdražljivosti, težav z dihanjem. Pri starejših otrocih so simptomi podobni kot pri odraslih, pojavijo se glavobol, utrujenost, motnje vida, krvavitve iz nosu. Dejavniki tveganja so tudi bolezni v družini, vnetja ledvic, pri starejših otrocih in najstnikih pa tudi slabe navade, kot sta kajenje in alkohol. Zelo pomembni, tudi pri otrocih in mladostnikih, so nefarmakološki ukrepi. Med njimi je najpomembnejši zmanjšanje telesne teže. Znan je podatek, da je zvišan krvni tlak kar trikrat pogostejši pri otrocih s prekomerno telesno težko. In zaskrbljujoč je podatek, da se število teh otrok v razvitem svetu povečuje. Po zadnjih podatkih NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje) se je stanje v Sloveniji stabiliziralo, a kljub temu je veliko preveč debelih otrok (17 odstotkov dečkov in 21 odstotkov deklic). Pomembna je tudi redna telesna aktivnost in uravnotežena prehrana. Bolniki s hipertenzijo morajo omejiti vnos soli in se pri hrani čim bolj izogibati nasičenim maščobam, enostavnim ogljikovim hidratom oziroma procesirani hrani. Naj še enkrat poudarim pomen zgodnje postavitve diagnoze, saj so operativni posegi pri dojenčkih in majhnih otrocih najuspešnejši ukrep. S prej omenjenimi posegi in z nefarmakološkimi ukrepi se v veliko primerih krvni tlak normalizira. Če se ne, tudi otroci prejemajo zdravila za zniževanje krvnega tlaka. Redna uporaba teh zdravil je zelo pomembna, saj kot že omenjeno, je povišan krvni tlak hud dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja. Seveda je pristop zdravljenja pri otrocih zelo individualen, zahteva pa tudi dobro sodelovanje staršev. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Foto: ČG Otroci z najtežjimi boleznimi namreč potrebujejo posebno 24-urno zahtevno zdravstveno oskrbo, ki jim jo zagotavljajo starši na domu, ta pa je pogosto na ravni strokovne zdravstvene oskrbe. Otroci imajo pogoste hude zaplete, kot so epileptični napadi, težave pri dihanju, upad kisika v krvi, okužbe in rane, hkrati pa se ne morejo premikati in govoriti. Nega bolnih otrok je za starše fizično, psihično in čustveno zelo zahtevna. Starši zato pogosto izgorevajo in se soočajo z duševnimi stiskami, pa tudi s strahom, da ne bodo mogli skrbeti za otroka, če bi zboleli sami. V društvu pozdravljajo izboljšanje materialnega položaja družin z dvigom delnega plačila za izgubljen dohodek, zavzemajo pa se še za dodatni dvig socialnih dohodkov. S projektom »Srčne zgodbe malih borcev« si z deljenjem osebnih zgodb bolnih otrok in njihovih družin prizadevajo, da ti otroci ne bi bili stigmatizirani ter da te bolezni ne bi bile več tabu, so sporočili. Sta Pomagajmo si Mehur in prebava sta lahko krivca za bolečine v hrbtu Preprečimo težave s hrbtenico KILOGRAMI Odvečna telesna teža dodatno Bolečine v hrbtu so vsaj enkrat doletele že skoraj vsakega odraslega človeka, bodisi zaradi osemurnega sedenja za pisarniško obremenjuje hrbet, predvsem spodnji mizo bodisi zaradi dvigovanja težkih bremen. del, še posebno če so mišice jedra šibke. Omeniti gre, da naj bi bile ženske bolj nagnjene k bolečinam v hrbtu. V nadaljevanju pa predstavljamo nekatere situacije, ko tovrstnih bolečin nikakor ne bi smeli prezreti. Ljudje namreč prevečkrat ignoriramo lastne bolečine. Nekateri posamezniki predvsem zaradi »visokega praga« prenašanja bolečin, spet drugi, ker preprosto ne najdejo časa za obisk zdravnika – da, tudi takšni obstajajo. Toda dolgotrajnih bolečin, še posebno takšnih, ki ne izzvenijo, ne bi smeli nikoli ignorirati! Po več tednih bolečin Bolečina v hrbtu, ki traja nekaj časa in je denimo posledica dviga težkega bremena, toda izgine v tednu ali dveh, ni nič kaj takšnega in se lahko zgodi vsakemu. Toda če bolečina več tednov ne izgine in ne pojenja, dodatno pa se pojavijo naslednje težave, bi vsekakor morali obiskati svojega zdravnika. Otrplost in mišična oslabelost Če vas poleg hrbta bolijo tudi noge, čutite otrplost in mišično oslabelost, lahko težave rešite z ogrevanjem, fizikalnimi terapijami in masažami. Toda če poleg bolečin opazite, da šepate, takoj obiščite zdravnika, da izključi morebitno poškodbo živcev. Neupoštevanje ukrepov oziroma ignoriranje bolečin lahko namreč privede do trajne škode. Prebava in mehur Foto: Dreamstime/M24 Bolečine v hrbtu lahko nakazujejo tudi težave s prebavili, me- Poleg tega lahko maščoba pritiska na živce v hrbtenici. Začnite se ukvarjati z vadbo – vsaj 20 minut na dan. Foto: Dreamstime/M24 ALKOHOL Alkoholne pijače omejijo dotok krvi v diske in tako ustvarjajo težave v mišicah, ki podpirajo hrbtenico. Dve pijači na dan sta maksimum! Če imate degenerativno bolezen, pa lahko alkohol močno ovira vaše okrevanje. VZMETNICA Zaradi pretrde vzmetnice čutimo bolečine v spodnjem delu hrbtenice, zaradi premehke pa v zgornjem delu – v obeh primerih hrbtenica med spanjem ni v pravilni legi. Zelo dobra možnost je ležišče, ki je na eni strani mehkejše in na drugi trše, saj ga lahko po potrebi obračamo. hurjem ali pa težave z inkontinenco. Inkontinenca v kombinaciji z bolečinami v hrbtu je lahko tudi znak težav z živci, zlasti z živčnimi končiči v spodnjem delu hrbta, ki lahko ustvarijo pritisk na medenico. Inkontinenca se običajno pojavlja pri starejših, največkrat ženskah, a izključena ni niti pri mladih. V nekaterih primerih bolečine v hrbtu spremljata vročina in znojenje. Če reagira celo telo, je to zanesljiv znak, da organizem prehaja v neko stanje ali spremembo. Lahko je tudi znak vnetja. Obiskati je treba zdravnika, da ugotovi, za kaj natanko gre. Prva pomoč Lajšanje bolečin je odvisno od vrste bolečine in predela, kjer se pojavlja. Običajni analgetiki, kot sta paracetamol in aspirin, lahko pomagajo, vendar zeliščna zdravila lajšajo bolečino brez stranskih učinkov. V vsakem primeru pa se je, še posebno če bolečina vztraja in ne mine, kot že rečeno, dobro posvetovati s svojim zdravnikom. Tea Dečman Štajerski TEDNIK petek, 4. 3. 2022 petek z 4. marca 2022 COLOR CMYK stran 21 Poslovna in druga sporočila 21 Z GLASBO DO SRCA -DCDKI@  L@QB@ NA  ûONQSM@CUNQ@M@+ITCRJHUQSM@/STIT @MC !NţHC@Q6NKE 6NKE Nika Zorjan Alya Kvatropirci JDMCDQ Natalija Verboten 9CQ@UJNû Lepi spomini ne bledijo! œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ www.radio-tednik.si 2UJDQL]DWRU'UX{ED5DGLR7HGQLN3WXMGRR O IN ŠE KAKŠN TFNQ ,@QJNûJ 20 let oddaje (1-( 35(6(1(þ Cena vstopnice: 12 € v predprodaji, na dan dogodka 15 €. Prodaja vstopnic: ŠPIC BAR IN MARKET Markovci, 35,½,+5, Moškanjci, Gostilna PRI POŠTI Ptuj, 2NUHSËHYDOQLFDSUL'$5,1.,-XUĄLQFL(YHQWLP in 7$-1,¦792 Radio-Tednik Ptuj. Informacije na tel.: 02 749 34 10.   11 == ** DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM3WXM   3HWHNDYJXVWDRE 3H HWHN D DYJXVWD RE www.ptujski-festival.si VEDNO POLNA DOBRIH IDEJ DELOVNA AKCIJA ‫ٵ‬nƺɎȒɄȇǴƺɿǕȒƳƫƺɀȒɿȇȒɮƏɀȸƬƺȵƏȸƏǴȒƮƺ‫ٴ‬ 16 STRANI RECEPTOV, TUDI SKLOP ZA DIABETIKE Lahka kosila, testenine, ȅȒȸɀǸǣɀƏƳƺʁǣًɄɮƏȸƬɮƏǼƳɀǸƏɎȒȸɎƏ ǣȇƏǴƳȒɮɿƏɮǣɎƺǸ TORINO 2022 R Rusija ne bo smela nastopiti na Pesmi Evroviziji MAJA KEUC ‫ٵ‬ÁȒƮǸƏȇƏ0xXȇƏǸƏɿƏǼƏً ɮǸƏǸɄȇƺȅȒƫƳȒƫǴɖɀƺȅ‫ٴ‬ ³Á«zñx·#  NA TREBUHU! ǣɀƺȸƏƳǣɿȇƺƫǣǼǣȇƏƳǼƺʁȇƺǕƏɎȸƺƫɖɄƮǸƏّ XȅƏȅȒȇƺǸƏǴɀɖȵƺȸȇƏɀɮƺɎȒɮ ZVITA FELTNA kƏɎƺȸǣƮǼƏȇǴƺȇƏǴɮƺƮǴǣɿƏȵƺǼǴǣɮƺƬّ SEAN PENN ɀǸƏȸǴƺɮƺƬɮÈǸȸƏǴǣȇǣɀȇƺȅƏˡǼȅȒɮȒǴȇǣ ZDRAVJE ‫׏׏‬ɮƺƮƺȸȇǣǝȇƏɮƏƳً ǸǣɀȒɀǼƏƫƺɿƏɮƏɄɀȵƏȇƺƬ ʁƺɮ prodaji Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ AKTUALNE NOVICE kƏǸȒǼƏǝǸȒȵȒȅƏǕƏɎƺǼǴɖƳƺȅ ɮÈǸȸƏǴǣȇǣǣȇƫƺǕɖȇƬƺȅ + TV SPORED na 42 straneh Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, y za samo 4,99 EUR. www.odkrito.si www.salomongroup.si Vsak četrtek! Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu N ɀƮƏɀȒȵǣɀȒȅJana, za samo 4,79 EUR. www.salomongroup.si Štajerski TEDNIK petek, 4. 3. 2022 COLOR CMYK stran 22 petek z 4. marca 2022 Poslovna in druga sporočila 22 STORITVE OKNA PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 240 ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev: hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž BUKOVA drva prodam, razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel.: 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. Osnovna šola Podlehnik, Podlehnik 7a, 2286 Podlehnik, na podlagi 3. odstavka 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08, 98/2009-ZIUZGK, 36/10, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU, 40/2012-ZUJF, 14/15 ZUUJFO, 55/17, 18/21) objavlja JAVNI RAZPIS novincev v vrtec Podlehnik pri OŠ Podlehnik za šolsko leto 2022/2023 Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo vpis novincev, za novo šolsko leto 2022/2023, potekal od 1. 3. 2022 do 15. 4. 2022, od 8. do 15. ure, v pisarni šolske svetovalne službe ali tajništvu Osnovne šole Podlehnik. Vloge za sprejem otroka v vrtec lahko dobite na spletni strani vrtca Podlehnik ali na sedežu šole Podlehnik. Vlogo za sprejem otroka lahko oddate po pošti, v šolski svetovalni službi ali v tajništvu šole. Z VESELJEM VAS PRIČAKUJEMO! UPRAVA VRTCA PODLEHNIK www.novareha.si www.tednik.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. NEPREMIČNINE PRODAMO - Ptuj, Kicar, Moderna hiša (2004), popolnoma obnovljena in opremljena, 235 m2]HPOMLåĆHP2, &HQD(85.RQWDNW DOL  www.re-max.si/Poetovio Zahvala Iskrena hvala vsem za pomoč pri nesreči: - za klic na pomoč Srečku Potrču, Brezovci; - za intervencijo PGD Dornava, Polenšak, Žamenci, Gabrnik, Ptuj; - za neizmerno pomoč družinam in posameznikom: Robiju Vršiču, Polenšak; Borutu Petku, Mezgovci; Mateju Vaupotiču, Mezgovci; Francu Kandriču, Lasigovci; Niku Premzlu, Dornava; Žigi Kovačiču, Kozje; - družinam Kukovec, Prerad; Veršič, Prerad; Brus, Prerad; Petek, Mezgovci; Vaupotič, Mezgovci; Kikl, Kog; Pignar, Zamušani; Premzl, Dornava; Petek Horvat, Sobetinci; Dušan Kukovec, Polenci; Petek, Sv. Tomaž. Še enkrat iskrena hvala za vse. Družina Tone Kandrič, Matej Prevolšek KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, kokoši v začetku nesnosti, rjave, hisex, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Kmetija Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAM generalno obnovljeno kosilnico Gorenje Muta, okrogli priklop, majhna kolesa, motor 9 KS. Tel. 051 376 732. PRODAM cirkularko – robustno, 3 faze, 4 kW, stikalo zveza – trikot, 20 m kabla, motor Elektrokovina, odlično ohranjena. Cena 350 evrov. Klici 041 713 777 – dopoldan. PRODAM okrogle bale suhega sena. Tel. 031 501 474. PRODAM okrog 160 kg težko teličko, simentalko, staro 3 mesece, za nadaljnjo rejo. Tel. 041 807 527. NESNICE, rjave, v začetku nesnosti, prodajamo, možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. PRODAM prašiče, težke od 100 do 120 kg, in dve svinji, težki 200 kg. Tel. 031 410 209. KUPIM bikca, limuzin, angos ali belgijsko plavi. Tel. 070 298 475. KUPIM traktor, po možnosti 4 x 4 ali brez prvega pogona. Tel. 041 230 682. KUPIM bikce simentalce. Tel. 041 825 057. PRODAM dva prašička, težka 200 kg, domače reje. Tel. 041 462 171. PRODAM traktorski viličar in trosilec za hlevski gnoj Tehnostroj. Tel. 051 450 465. 5. in 6. marca 2022, sobota ob 21.00, nedelja ob 10.00: Redna seja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj: Sklep o potrditvi izvedbe participativnega proračuna v MO Ptuj za leto 2023 in Strategije za mlade v MO Ptuj 2021–2025. Razstava Kurent – korant na razglednicah in pustnih znamkah ob izdaji poštne znamke in žiga 62. Kurentovanja: Filatelistična razstava znamk in razglednic s pustno tematiko je na ogled v preddverju grand hotela Primus Ptuj. Zavod za turizem Ptuj letošnjo 62. Kurentovanje snuje pod sloganom Zvesti tradiciji, zazrti v prihodnost: Zavod ohranja pristne vezi z vsemi posamezniki in skupinami, ki vsako leto sooblikujejo tradicionalno pustno prireditev. Pustno dogajanje na fašenskem Ptuju predstavlja predsednik Kurentovanja in generalni sekretar FECC Branko Brumen: V sklopu pustnih prireditev je bil pred Mestno hišo na Ptuju prikaz nekaterih pustnih likov in veličasten mimohod kar sedemsto kurentov/korantov, ki jih je z bučnim aplavzom pozdravila množica navdušenih gledalcev. Pohod je pripravila Zveza društev kurentov pod vodstvom predsednika Zveze društev kurentov Aleša Ivančiča. Razstava Vodne kapljice 20212022 večplastne slikarke Polone Petek v Miheličevi galeriji na Ptuju. Razstava bo na ogled do 3. aprila 2022. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMVNXSDM]2EĀLQDPD2UPRç LQ6UHGLåĀHRE'UDYLWHUWDPNDMåQMLPLRVQRYQLPLåRODPL prireja oddajo KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. =QDPLERGRSHOLVORYHQVNHSHVPLXĀHQFLRVQRYQLKåRO L]2UPRçD6UHGLåĀDRE'UDYL ,YDQMNRYFHYWHU9HOLNH1HGHOMH Oddaja bo v sredo, 9. marca, ob 18. uri na Radiu Ptuj WHU)DFHERRNSURÀOX5DGLD3WXM 6SUHPOMDMWHQDVLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN 3URMHNWSRGSLUDWD2EĀLQD2UPRçLQ6UHGLåĀHRE'UDYL Štajerski TEDNIK petek, 4. 3. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave petek z 4. marca 2022 Vssee d V dosedaan anje njee odd o d daje ajjee ssii laaah hko oggleda l da date naa &ĂĐĐĞ &&Ă ĐĞŬŝŝŝŶ Ŷz zŽ ŽƵ ƵddƵď ďĞĞƉƌŽĮůŝ ŽĮůŝ ĮůŝŚ Į ůŝŝŚ ŚZĂ Ś ZĂĚŝĂWƚƵũ W ũ Bila si dobra, plemenita, imela zlato si srce, vsakomur le dobro si želela. V duši vse nas zaboli, ker te več med nami ni, in ob misli nate se oko nam zarosi. A spomin bo nate večno živ, saj tvoje življenje z nami bilo nam je dar, ki bo za vedno živel v naših srcih. 23 Še ena zvezdica na nebu ... Po vseh bolečinah in trpljenju si boš odpočila ... Zbogom, zlata mami in babica ... Radi te imamo. ZAHVALA V 69. letu se je od nas za vedno poslovila draga mami, babica, teta in svakinja Olga Toplak IZ KRAIGHERJEVA ULICE 28 V SPOMIN 27. februarja je minilo10. leto, odkar nas je zapustila naša draga Jožica Slaček IZ DRAGOVIČA 10, JURŠINCI Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Večno smo hvaležni za tvojo ljubezen in dobroto, v duši pa bogatejši, ker smo smeli biti tvoji najbližji … Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom. Hvala za vsak iskren stisk roke in topel ter sočuten objem, sveče in darove. Zahvala g. župniku Mateju za lep cerkveni obred, gospe Hedviki za sočuten poslovilni govor, pevcem, godbeniku za zaigrano Tišino, UKC Maribor – intenzivni oddelek za kovid. Hvala vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerke Olga, Suzana, Lidija in vnuki z družinami Tvoji najdražji 3. marca je minilo 20 let, odkar nas je zapustila naša draga žena in mama Irena Vaupotič Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. IZ APAČ 233 Hvala vsem, ki ji prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanjo. ZAHVALA Tvoji najdražji V 81. letu nas je zapustila mama, tašča, babica in prababica Frančiška Čagran IZ GAJEVCEV 17A Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkev, nam pa izrekli besede sožalja. Hvala gospodu župniku Ivu Holobarju, govorniku, pevcem, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve, osebju Doma upokojencev Muretinci in DU Gorišnica. Tvoji najdražji Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila mama, tašča, babica in prababica Rozalija Nadelsberger IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 102A Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli besede sožalja. Hvala gospodu župniku, govornici, pevcem, zastavonoši, godbeniku za odigrano Tišino in Pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: vsi tvoji najdražji Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcu bo ostala, in večno lep spomin na te. ZAHVALA V 92. letu nas je zapustila draga sestra, svakinja, teta in botrca Marjana Cvetko IZ MARKOVCEV 41 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala gospodu župniku Janezu Maučecu za opravljen obred, Mariji Prelog za poslovilni govor, Ivanki za molitev in cerkvenim pevcem. 1DURĀLWH Vsi njeni 9VDNQDURĀQLNGREL • SRSXVWSULPDOLKRJODVLK • UHYLMD6723 VSRUHG UHYLMD=9(='( • EUH]SODÿQHSULORJHãWDMHUVNHJDWHGQLND .DNRYRVWELYDQMD$YWRGURP6ORYHQVNH SRÿLWQLFH*UHPRQDSRÿLWQLFH6WRWLQ .URQLNDOHWD • SRäWQDGRVWDYD Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROČILNICA ZA OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 79. letu zapustil naš dragi oče, dedek, brat in stric Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ Ivan Hostnik IZ LJUBSTAVE 30B RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 7. marca 2022, ob 13. uri na pokopališču Videm pri Ptuju. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11. uri. Žalujoči: otroci Ivan, Helena, Brigita in Vojko Štajerski TEDNIK petek, 4. 3. 2022 COLOR CMYK stran 24 Tednikov mozaik 24 Gorišnica z Visok jubilej Vajdovih 65 železnih let Ob koncu februarja sta praznovala 65 let skupnega življenja Marija in Jože Vajda. Ob tem velikem jubileju so jima zaželeli vse lepo in dobro predsednik DU Zagojiči Janez Horvat ter članici Kristina Horvat in Marija Holcer. Izročili so jima tudi priložnostno darilo. Jože Vajda se je rodil v Zagojičih leta 1933. Štiri razrede takratne nemške šole in dve leti šole po osvoboditvi je končal na osemlet- ki v Gorišnici. Po osnovnem šolanju je izobraževanje nadaljeval na takratni obrtni šoli Ptuj, kjer se je izučil za mizarja. Po služenju voja- škega roka se je kot mizar najprej zaposlil v mizarski delavnici, nato pa kot skladiščnik v ptujski Delti, kjer je ostal vse do upokojitve. Poleg dela v vaških odborih je dolga leta v Zagojičih opravljal delo blagajnika v Društvu upokojencev, sočasno je vodil ribiško sekcijo, katere član je še danes. Marija se je rodila leta 1934 kmečkim staršem, prav tako v Zagojičih. V času vojne vihre je bila s celotno družino izgnana v Srbijo, v okolico Kragujevca, kjer je nadaljevala šolanje v srbskem jeziku. Po osvoboditvi se je s celotno družino petek z 4. marca 2022 vrnila v domače kraje in nadaljevala šolanje na gimnaziji. Leta 1957 sta se Jože in Marija poročila in si ustvarila prijeten dom. Rodili so se jima tri hčere in sin, za katere je Marija kot gospodinja pridno skrbela. Vsi otroci so si ustvarili družine in se radi vračajo domov. Vajdova sta zelo ponosna na sedem vnukov in štiri pravnuke. Hčerka Metka in zet Miran, ki živita v neposredni bližini, pa poskrbita, da je njuna jesen življenja čim lepša. Še na mnoga leta! Lojze Župec Foto: A. Župec Kranjska Gora z Športno srečanje pod Vitrancem Najboljši smučarji med zvezdniki so glasbeniki Da smo športni narod, so dokazali tudi znani Slovenci, ki so se v rekordnem številu zbrali v Kranjski Gori, da bi izrazili podporo našim najboljšim veleslalomistom, ki se bodo 12. in 13. marca pomerili na najbolj spektakularnem športnem dogodku pri nas, Pokalu Vitranc. Slovenski estradniki so, kot je že tradicionalno, prišli v Kranjsko Goro na težko pričakovano druženje, katerega rdeča nit je bilo seveda tekmovanje na beli strmini smučišča Podles. Na najvišjo stopničko se je povzpel Blaž Gec, glavni vokalist skupine Zvita feltna. Njegova zmaga ni presenetila, saj mu je bilo smučanje tako rekoč položeno v zibko, smuča že od svojega drugega leta. Z veseljem še danes hrani domače posnetke iz časov, ko ga je oče učil smučati, kasneje pa je kot študent fakultete za šport postal učitelj Foto: Agencija GIG Na veleslalomski progi smučišča Podles je s konkurenco pometla skupina Zvita feltna, saj sta šli tako zmaga kot drugo mesto v njene roke. Prvo mesto je osvojil pevec Blaž Gec, drugo pa bobnar Matic Leban. NOVO V PODVINCIH Alenka Kostanjevec s.p. smučanja druge stopnje. Pravi, da je to njegov najljubši šport, poleg nogometa seveda: »Brez smučanja si ne predstavljam zime. Zaradi številnih nastopov sicer smučam manj, kot bi si želel.« Tudi drugo mesto je pripadlo skupini Zvita feltna, še eno kolajno je prismučal bobnar Matic Leban. Tretje mesto si je prislužil klaviaturist skupine Flirrt Matjaž Ravnikar, ki je precejšen del otroštva presmučal prav v Kranjski Gori. Tekme znanih Slovencev se je udeležilo res veliko znanih obrazov, nekateri pa so prišli le navijat za svoje medijske prijatelje. V Kranjski Gori smo srečali fatalnega moškega, kreativca in pisatelja Aljošo Bagolo, njegovo soprogo, igralko Ivo Krajnc Bagola, ter hčerko Sofijo, pevca Omarja Naberja, pevca Mitjo Šinkovca in skupino Pop Design, plesnega prvaka Jurija Batagelja, rokerje skupine Imset, pevko Nušo Derenda, komičarko Lucijo Ćirović in številne druge. Zvezdniški dogodek je bil uvertura pred znamenitim marčevskim pokalom Vitranc, kjer lahko pričakujemo izjemne predstave slovenskih smučarjev, med katerimi bo tudi dobitnik srebrne olimpijske medalje Žan Kranjec. NS žav s več nobenih te a im n , vi ra p u poslil v javni nostjo. Odkar se je za hiperaktiv e slame. *** kladalka prazn a n a n ol p a ov r je n etijski ministe Vsak novi km listek: *** mizi pričakal šla po velik ki js in h ku a n o zjutraj me je m pa k sosedu Na valentinov šči ključ od korenin, jaz se lentin, ti poi in trd sadilni klin.“ „Dragi moj Va reči: *** bomo morali a p , a ik tr ek el aj se podraži Še nekajkrat n „Prvi naj ugasne luč!“ napumpal. *** izerja, da jo je n a lk vu o d a lo, je šl ostala peto ko Ker je doma p v oči. *** ečejo več peska zm i rj a st ce zim nam lahko Zaradi blažjih AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Ptujski zakladi poslej v projektu iPtuj Ne glede na razmere je Ptuj kot evropska prestolnica karnevalov s kraji, kjer prav tako tradicionalno potekajo vsakoletni pustni sprevodi, pustno živel. Svoje poslanstvo so opravile tako tradicionalne pustne maske kot številni karnevalski liki. Tudi karnevalski plesi z množico obiskovalcev in pustnih veseljakov so se vrnili. Nekateri organizatorji so se 'razkrili', drugje naj bi vse potekalo spontano, z organizatorji 'v ozadju'. Zadnji šolski dan pred zimskimi počitnicami so na veliko pustovali tudi šolarji. Svojevrstna pustna predstava je bila tudi nedeljska (neorganizirana) ptujska povorka z nastopi po ulicah in trgih. Nastopajočim so postregli malico in pijačo. Pravi pustni praznik pa so tudi letos uprizorili v Markovcih, Dornavi in Cirkovcah. Pustni dogodki na Ptujskem so pritegnili tudi obiskovalce od drugod. Nekateri so se odločili tudi za organizirane oglede ptujskih kulturnozgodovinskih pomnikov. Krofi so šli za med, manj pa so bili nedeljski obiskovalci zadovoljni s ponudbo na stojnicah. V pustnem času so svojo pot pričeli tudi nekateri turistični projekti, na primer projekt iPtuj – Zakladi Ptuja. Tako je na edinstven datum 22. 02. 2022 v splošno uporabo prešel projekt iPtuj. Ta aktivno predstavlja in promovira bistvene zaklade Ptuja in mesto definira kot svetovljansko mesto duhovnosti in kulture. Ime projekta simbolizira idealni Ptuj, interaktivni Ptuj, intuitivni Ptuj. iPtuj temelji na projektu Petava avtorja Mihaela Toša (ime je kombinacija imen Pettau in Ptuj), ki je izšel leta 2012 za obeležitev Evropske prestolnice kulture in Ptuj prikazuje v podrobnostih. Nadgradnja v iPtuj ob slikovnem materialu iz Petave pomeni prostorske slike VR360, videe, dokumentarce o posameznih zakladih in tematske oglase pod sloganom Vse poti vodijo na Ptuj, ter QR-kode na terenu za dostop do spletnih vsebin. Faza postopnega razkrivanja in predstavljanja bistvenih zakladov bo trajala od 22. februarja do septembra 2023, ko bo Pokrajinski muzej Ptuj– Ormož praznoval 130-letnico. V tem času bo sestavljen zaokrožen tematski komplet, ki bo predstavljal podlago za predstavljanje realne identitete Ptuja. „Temeljna ideja in smernica projekta je, da je Ptuj multikulturno mesto, ki premore edinstvene elemente in znamenitosti, denimo mitreje, ki so bistvenega pomena ne zgolj v lokalnem, ampak globalnem, svetovnem pogledu. Realno identiteto Ptuja je treba zgraditi na podlagi teh objektivnih dejstev. Vsebine projekta so zasnovane in realizirane skladno s tem zavedanjem, tako da Ptuj predstavijo kot celovitost in mesto, ki je privlačno že samo po sebi, kot mesto, ki je pomembna zakladnica tisočletij, dejansko mesto muzej. Ena izmed bistvenih vodilnih misli projekta je, da Ptuj ni zgolj mesto z muzejem, ampak je mesto muzej,“ je povedal Mihael Toš. Uradno se je projekt pričel z napovednim videom in videom Rimska kulturna pot, v katerem so predstavljene bistvene terenske znamenitosti iz rimskega obdobja. Projekt iPtuj je dosegljiv na spletni strani www.visitptuj.com, na uradni FB strani Ptuj¤Pettau https://www.facebook.com/ pettauptuj in na Youtube kanalu Deo Soli Ptuj https://www.youtube. com/chnnel/UCgWRKkq09QL9mKApT9SilPg/featured. V projektu iPtuj sodelujejo Agencia Toš@Tosch, Hotel Mitra Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj– Ormož in Mestna občina Ptuj. Nagradno vprašanje Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, koliko je staro Filatelistično društvo Ptuj, bo prejel Franček Romih iz Portoroža. Napisal je, da je staro 72 let in pet mesecev. Do 73. leta društvu manjka še slabih sedem mesecev, saj je bilo ustanovljeno 11. septembra 1949. Danes sprašujemo, do katerega leta je bil v uporabi sod velikan (40.410 litrov), ki ga danes lahko občudujemo v vinski kleti ptujskega gradu. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 11. marca. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Do katerega leta je bil v uporabi sod velikan (40.410 litrov), ki ga danes lahko občudujemo v grajski vinski kleti? ........................................................................................................ Foto: Črtomir Goznik Še danes si je v Galeriji Magistrat mogoče ogledati razstavo finalistov nagrade letošnjega karnevalskega ekstempora. Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka: ....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.