UČITELJEV GLAS | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 93 projek T poDnebni C iLji V Vzgoji in izobraže Vanj U na gi Mnaziji L aVa , ŠoLski C enTer C eLje jerneja križan ŠC Celje, Gimnazija Lava Climate Goals in Education Project at Lava Grammar School of Celje School Centre UVOD Gimnazija Lava je celjska, mestna gimnazija, ki danes šte- je 530 dijakov in 42 zaposlenih. Je del velikega Šolskega centra Celje, kjer se na hodnikih srečujejo dijaki petih srednjih šol in študenti višješolskega izobraževanja. V viziji naše šole piše, da bo odprta, napredna skupnost, ki se bo razvijala s sodelovanjem dijakov, učiteljev in staršev ter v povezovanju z ožjim in širšim okoljem. V njej bodo dijaki v največji možni meri razvili svoje sposobnosti in pridobili znanje za nadaljnje izobraževanje ter življenje. Dijakom omogočamo, da poleg splošne razgledanosti, ki jo pridobijo z izobraževanjem v dveh gimnazijskih pro- gramih (gimnazija ali tehniška gimnazija), tudi razvijajo svoje sposobnosti v skladu z njihovimi interesi (pri rednem pouku in interesnih dejavnostih) ter tako ne pridobivajo le znanja, temveč si širijo kulturno obzorje, tudi razvijajo lastno ustvarjalnost in poustvarjalnost ter pozitiven odnos do sebe in do okolja. TRAJNOSTNOST NA NAŠI ŠOLI V Strategiji razvoja Slovenije (Šooš, 2017) že v uvodu piše, da »živimo v času, ko se spoprijemamo s številnimi izzivi in dol- goročnimi trendi s pomembnimi posledicami« (Šooš, 2017, str. 5). Vsakodnevno opažamo aktualno dogajanje v naši oko- lici, ki nam sporoča, da je temu res tako. Z veliko zamudo pri ukrepanju se lotevamo perečih okoljskih problemov, ki bodo še posebej za naše naslednike velik izziv. Da bi našo mladi- no bolje pripravili na te »negotove« čase, smo na pripravili vsebinski program za projekt iz področja trajnostnosti, ki ga je razpisal Zavod RS za šolstvo ob podpori MVI ter MOPE. Z mladino se v sklopu rednega pouka pogosto srečamo z aktu- alnimi problemi okolja, v katerem živimo, tako so s teoretič- nim reševanjem problemov dokaj dobro podkovani, šibkejši pa so na področju delovanja in aktualnega soočanja s proble- mi, na katere naletijo. Pogosto sta opažena tudi apatičnost in občutek nemoči, še posebej, kadar gre za kompleksnejše glo- balne probleme, kot so npr. podnebne spremembe. V sklopu izVLeček na šc celje, gimnaziji lava smo v šolskem letu 2022/2023 izvajali projekt Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobra- ževanju, ki je dijakom in zaposlenim ponudil mnogo aktivnosti s področja trajnostnosti. v okviru dejavnosti zdravko dren, ki smo ji nadeli zdravo, malce hudomušno ime, in mnogih drugih dejavnosti smo spoznavali trajnostnostne kompetence, ki so tisti praktični vzvod pri podnebnih spremembah, ki smo jim priča vsakodnevno in močno vpli- vajo na naša življenja. S pomočjo zastavljenih aktivnosti smo se usmerjali k doseganju ciljev iz agende 2030, ki je krovni dokument ozn v okviru doseganja globalne trajnostnosti. ključne besede: trajnostnost, zdravkodren, a genda 2030, trajnostnostne kompetence absTra CT the climate goals and topics in education project was launched in 2022/2023 at the lava grammar School of the celje School centre, providing students and staff with various sustainability-oriented activities, such as zdravko dren and many others. We developed sustainability competencies as a practical reaction to the substantial impact of cli- mate change on our lives. through our activities, we worked towards the goals of the un‘s 2030 agenda, the umbrella document for achieving global sustainability. keywords: sustainability, zdravkodren, a genda 2030, sustainability competencies UČITELJEV GLAS Vzgoja & izobražeVanje 94 Agende 2030, ki je krovni dokument razvoja, je navedenih 17 ciljev, ki se dotikajo področja trajnostnega razvoja in so hkrati neposredno povezani z našim vsakodnevnim delova- njem. Cilji trajnostnega razvoja se mladim zdijo oddaljeni, težko dosegljivi, na trenutke težko razumljivi. Z znanjem, ki ga imajo, teže transformirajo zapisani cilj v aktualni pro- blem, na katerega morda imajo vpliv. ŠC Celje, skupaj z Gimnazijo Lava, tvori veliko skupnost, ki je v smeri trajnostnosti delovala še pred časom projekta Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju. V sa- mem začetku izvajanja aktivnosti je šola ponujala možno- sti udeležbe svojim zaposlenim na različnih aktivnostih in izobraževanjih iz sklopov ohranjanja in krepitve zdravje, trajnostnega razvoja, okoljskega ozaveščanja itd. Sčasoma so se te dejavnosti povezale v skupno krovno aktivnost, imenovano ZdravKo Dren, iz primere »zdrav kot dren«. Dijaki so lahko sodelovali in se udeleževali v mnogo ak- tivnostih (čistilne akcije, skrb za šolski vrt itd.) in raznih obšolskih dejavnostih iz okoljskih, trajnostnih tem. Šola se je lotila energetske sanacije in prenove z zamenjavo in obnovo kotlovnice, zamenjavo energetsko varčnejših oken in drugih sanacij. Uvedli smo ločeno zbiranje odpadkov, počasi prehajamo na »brezplastično« šolo. S projektom Podnebni cilji v VIZ smo na šoli dobili mo- žnost nadgradnje obstoječih aktivnosti, ki so se že dobro prijele v našem delu. Naš načrt izvedbe projekta smo si zamislili v naslednjih treh sklopih: zdravje in dobro po- čutje – ZdravKo-Dren, odgovorna poraba in proizvodnja ter podnebni ukrepi. Dejavnosti smo poskušali zasnovati tako, da se bodo čim bolj prepletale in povezovale, hkrati pa spodbujale razvijanje trajnostnih kompetenc (Bianchi idr., 2023), ki mladini približajo in poenostavijo razume- vanje osnovnih sedemnajstih ciljev trajnostnega razvoja. Če bi povzela celoletno delovanje in seštela vso dogajanje v sklopu projekta, bi skoraj zagotovo lahko trdila, da smo zajeli vsa štiri področja trajnostnih kompetenc, ki jih opre- deljuje okvir GreenComp, in znotraj njih vse posamične kompetence. Najširše smo zagotovo zajeli 1. področje v smislu poosebljanja vrednost trajnostnosti, kjer smo naj- močneje podprli kompetenco vrednotenje trajnostnosti 1.1 in promoviranje narave 1.3 (glej Preglednico 1). V sklopu drugega področja sprejemanja kompleksnosti v trajnostnosti smo se najbolj približali kompetenci kritič- nega mišljenja 2.2 in formuliranju problema 2.3, kjer smo na podlagi posamičnih geografskih problemov poskusili predvideti rešitev le-tega (Preglednica 2). Tretje področje trajnostnih kompetenc, kjer nas opominja- jo na zamišljanje trajnostnostnih prihodnosti smo najbolje spoznali s kompetenco 3.1 pismenosti za prihodnost, be- žno pa smo se dotaknili vseh (Preglednica 3). V sklopu zadnjega področja trajnostnostnih kompetenc evropskega okvirja, kjer se kompetence dotaknejo ukre- panja za trajnostnost, smo predvsem okrepili kompetenco  PREGLEDNICA 1: Področja trajnostnih kompetenc Vir: Bianchi, G., Pisiotis, U., in Cabrera, M. (2023). GreenComp: evropski okvir kompetenc za trajnostnost: poročilo skupnega raziskovalnega središča v okviru znanosti za politiko: prevod. Zavod RS za šolstvo. Vir: Bianchi, G., Pisiotis, U., in Cabrera, M. (2023). GreenComp: evropski okvir kompetenc za trajnostnost: poročilo skupnega raziskovalnega središča v okviru znanosti za politiko: prevod. Zavod RS za šolstvo.  PREGLEDNICA 2: Področja trajnostnih kompetenc Področje koMPetenca oPiSnik 1. Poosebljanje vrednot trajnostnosti 1.1 Vrednotenje trajnostnosti razmisliti o lastnih vrednotah; prepoznati in pojasniti, kako se vrednote razlikujejo med ljudmi skozi čas, ter hkrati kritično oceniti, kako so usklajene z vrednotami trajnostnosti. 1.2 podpiranje pravičnosti Podpirati enakopravnost in pravičnost trenutne in prihodnje generacije ter se učiti o trajnostnosti od preteklih generacij. 1.3 promovianje narave Priznavati, da smo ljudje del narave, in spoštovati potrebe ter pravice drugih vrst živih bitij in narave same, da bi povrnili in obnovili zdrave ter odporne ekosisteme. Področje koMPetenca oPiSnik 2. Sprejemanje kompleksnosti v trajnostnosti 2.1 Sistemsko mišljenje Pristopiti k problemu trajnostnosti z vseh strani; upoštevati čas, prostor in kontekst, da bi razumeli medsebojen vpliv elementov znotraj sistemov in med njimi. 2.2 kritično mišljenje v rednotiti infomacije in argumente, prepoznati predpostavke, podvomiti o statusu quo in razmisliti o tem, kako osebna, družbena in kulturna ozadja vplivajo na mišljenje ter sklepanje. 2.3 Formuliranje problema formulirati trenutne ali potencialne izzive kot problem trajnostnosti v smislu zahtevnosti, vpletenih oseb, časovnega in geografskega obsega, da bi prepoznali primerne pristope k napovedovanju in preprečevanju problemov ter k blažitvi obstoječih problemov in prilagajanju nanje. UČITELJEV GLAS | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 95 4.3 ki opisuje individualno iniciativo v smislu prepoznavanja možnosti lastnega potenciala k aktivnemu prispevanju za izboljšanje možnosti za skupnost in planet (Preglednica 4). PROJEKT PODNEBNI CILJI IN VSEBINE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU NA GIMNAZIJI LAVA Področje zdravja in dobrega počutja. V okviru prvega sklopa, ki se nanaša na zdravje in dobro počutje, smo si izbrali vsebine, ki holistično vključujejo naš šolski center in zajamejo zaposlene kot tudi dijake. Orga- nizirali smo tradicionalni slovenski zajtrk za vse dijake in zaposlene in poskrbeli za praktične delavnice samostojne priprave zdravih zajtrkov. V sklopu športnih aktivnosti smo pripravili različne aktiv- nosti za zaposlene kot tudi dijake (joga, plesne delavnice itd). Trajnostnostne delavnice in aktivnosti s področja krožnega gospodarstva so postale redne aktivnosti. Z aktiv- nostmi smo se dotaknili ciljev iz Strategije razvoja Slovenije 2030, iz sklopa aktivnega in zdravega življenja. Krepili smo trajnostne kompetence iz sklopa 1.3 promoviranje narave. Krožno gospodarstvo V sklopu odgovorna raba in proizvodnja smo si zadali nekaj nalog. Zaradi naraščajoče uporabe plastike in velike količine odpadkov smo se odločili za namestitev pitnika za vodo, ki je priklopljen na vodovodni sistem, s čiščenjem in filtracijo vode pa imajo dijaki ves čas na voljo pitno vodo, ki je hladna in neoporečna. Za vse zaposlene in dijake smo nabavili tudi ekološko prijaznejše stekleničke za vodo za večkratno upora- bo in s tem zmanjšali pretirano uporabo plastenk. Z veseljem beležimo, da dijaki bolj redno k pouku prinašajo naše stekle- ničke in si namesto sokov vodo točijo na pitniku v pritličju. Vzpostavili smo tudi točko daj/dam – prostor, kjer lahko pu- stimo reči, ki jih več ne potrebujemo, da jih vzame in upora- bi kdo drug. S tem sklopom krepimo kompetence krožnega gospodarstva. V sklopu krožno gospodarstvo implementira- mo cilje iz Strategije razvoja Slovenije 2030 s področij niz- koogljično krožno gospodarstvo in trajnostno upravljanje naravnih virov. Iz Agende 2030 se naš cilj pokriva s ciljem 12, zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe. Naše aktivnosti se v tem sklopu pokrivajo tudi s krepitvijo kompetenc iz sklopov 1.1 vrednotenje trajnostnosti in 1.3 promoviranje narave, 2.1 sistemsko mišljenje in 4.3 indi- vidualna iniciativa. V teku projekta smo redno skrbeli tudi za obnovo naše šolske grede, kjer sezonsko zasadimo nove sadike zelišč enoletnic in medonosnih rastlin ter skrbimo za vzdrževanje trajnic in splošnega videza vrta. Nov videz smo podarili tudi hotelu za žuželke, ki smo ga umestili poleg naše grede z medovitimi rastlinami. V času zorenja in cvete- nja smo sproti pobirali pridelke zelišč, jagodičevja, čajev in jih uporabili za izdelavo izdelkov, ki jih delimo z našimi so- vrstniki in gosti kot ekološka, lastnoročno izdelana darila. Z lastnim angažiranjem in izdelavo krepimo naše ročne spre- tnosti, s kratkim prenosom z vrta do laboratorija ali učilnic, kjer pridelano uporabimo za predelavo, pa poskrbimo za kratke transportne verige, izničimo negativne vplive pla- stičnega pakiranja in stroškov transporta ter poskrbimo za dodano vrednost proizvodov. S pomočjo učiteljev likovnega  PREGLEDNICA 3: Pregled trajnostnih kompetenc Vir: Bianchi, G., Pisiotis, U., in Cabrera, M. (2023). GreenComp: evropski okvir kompetenc za trajnostnost: poročilo skupnega raziskovalnega središča v okviru znanosti za politiko: prevod. Zavod RS za šolstvo. Vir: Bianchi, G., Pisiotis, U., in Cabrera, M. (2023). GreenComp: evropski okvir kompetenc za trajnostnost: poročilo skupnega raziskovalnega središča v okviru znanosti za politiko: prevod. Zavod RS za šolstvo.  PREGLEDNICA 4: Pregled trajnostnih kompetenc Področje koMPetenca oPiSnik 3. zamišljanje trajnostnih prihodnosti 3.1 pismenost za prihodnost zamisliti si alternativne trajnostne prihodnosti, tako da si predstavljamo in razvijemo alternativne scenarije ter prepoznamo korake, ki so potrebni za doseganje želene trajnostne prihodnosti. 3.2 prilagodljivost obvladati prehode in izzive v kompleksnih situacijah, povezanih s trajnostnostjo ter sprejemati odločitve glede prihodnosti ob upoštevanju negotovosti, dvoumnosti in tveganj. 3.3 raziskovalno mišljenje Prevzeti odnosni način razmišljanja z raziskovanjem in povezovanjem različnih disciplin, s pomočjo ustvarjalnosti in eksperimentiranja z novimi idejami ali metodami. Področje koMPetenca oPiSnik 4. ukrepanje za trajnostnost 4.1 politična angažiranost krmariti po političnem sistemu, določiti politično odgovornost za netrajnostno ravnanje in zahtevati učinkovite politike za trajnostnost. 4.2 kolektivno ukrepanje ukrepati za doseganje sprememb v sodelovanju z drugimi. 4.3 individualna iniciativa Prepoznati lasten potencial za trajnostnost in aktivno prispevati k izboljšanju možnosti za skupnost in planet. UČITELJEV GLAS Vzgoja & izobražeVanje 96 pouka izdelamo embalaže, v katerih shranimo naše izdelke. Ob pomoči učiteljev naravoslovja smo do zdaj izdelali/pri- dobili mila, hidrolate, eterična olja itd., ki jih uporabljamo kot naša ekološka darila, jih ponudimo na bazarju itd. Digitalne kompetence smo razvijali ob delavnicah izdelave photobooth enote, ki bo od lani dalje skrbela za ekološke (e-fotografije) naših udeležencev, saj bo šoli pripomogla k enostavnejšemu beleženju spominov, ki nastajajo tekom naših dogodkov. S tem sklopom smo podprli drugi cilj iz Strategije razvoja Slovenije 2030 ki se nanaša na znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo, in cilj 4 iz Agende 2030: Vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar. Okrepili smo tudi trajnostno kompetenco v sklopu 3.1 pismenost za prihodnost. Kakor se za trajnostni projekt spodobi, pa so na seznamu tudi dejavnosti, ki vklju- čujejo spretnostne veščine in obnovitev dejavnosti, tudi v sklopu ohranjanja kulturne dediščine – šiviljstvo, ročne spretnosti, krojenje, obnova starih lesenih reči, ponovna uporaba elektronskih predmetov. Dejavnosti s področja trajnostne mobilnosti, ki se navezu- jejo na Agendo 2030 v sklopu cilja 12 – trajnostni načini proizvodnje in porabe – in Strategijo razvoja Slovenije 2030 v sklopu cilja 8, ki je namenjen nizkoogljičnemu trajnostne- mu gospodarstvu, smo zapeljali v aktivnosti, kot sta recimo v službo in v šolo potujemo peš ali s kolesom, vpeljujemo »car sharing«, kjer si s sodelavci delimo avtomobil za prihod v službo, uporabljamo trajnostni promet ali uporabo javne- ga transporta poleg tega pa za službene poti uporabljamo službene avtomobile, med katerimi je tudi en električni. Naše dejavnosti s področja trajnostne mobilnosti so krepile tudi zgoraj opredeljene trajnostne kompetence s področja 2.1 sistemskega mišljenja in 4.2 kolektivnega ukrepanja. Zgoraj navedene dejavnosti smo neposredno povezali s pre- ostalima sklopoma. Uvedli smo t. i. trajnostne ekskurzije, kjer smo si zadali cilj, da bomo le-te umestili v itinerarje, koder je možno potovati z vlakom ali medkrajevno povezavo. Ker je velika večina dijakov vozačev, že imajo vozovnice za avtobus ali vlak, tako je taka vožnja zanje dejansko brezplačna in so cene ekskurzij nižje. Prednost imamo, ker smo mestna šola, kjer imamo na voljo dobro prometno povezavo z okolico, di- jaki tudi cenijo okoljsko komponento takih ekskurzij. V po- dobnem rangu smo tudi za izmenjave Erasmus+ predvideli čim bolj okolju prijazne načine transporta, saj je smiselno izkoristiti dobre povezave v lokalnem prometu, kjer so le-te prisotne. Praktični primer izvedbe bolj ekoloških in okolju prijaznejših pristopov so naše službene poti, ki se v okvirih zmožnosti selijo na javni transport. Tako so se naši zapo- sleni in Erasmus+ udeleženci na izmenjavah medkrajevno prevažali z lokalnimi prevozi in tako pripomogli k zmanj- šanju ekološkega odtisa. Naslednji primer dobre prakse je pot dijakov mednarodnega oddelka na dnevno izmenjavo na šolo na Ptuj, kamor potujejo z vlakom. Na podobne načine po novem izvajamo tudi večino ekskurzij in poti. SKLEP Naš projekt je uspešno zaključen po intenzivnem letu aktivnega dela. Z zavzetostjo, ki smo jo doslej kazali, na- meravamo nadaljevati delo na tem področju. Skrbno bomo vzdrževali dejavnosti, ki so se dobro obnesle. Ko se ozre- mo nazaj na začetek izvajanja, ne bi spremenili ničesar. Projekt smo temeljito načrtovali in ga uspešno izpeljali v okviru predvidenih časovnih in finančnih okvirov. Z našimi aktivnostmi znotraj projekta smo uresničili tudi nekatere cilje, ki jih je postavila skupnost OZN v Agendi 2030 (Agen- da 2030, 12) kot osrednje cilje. S sodelovanjem v projektu smo se dotaknili cilja 3: Poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih. Z zmanjševanjem stroškov s področja logistike in porabe smo zadostili tudi cilju 12: Zagotoviti trajnostne načine pro- izvodnje in porabe. Neposredno smo izpolnili tudi cilj 13: Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam. V sklopu projekta bi lahko izpostavila še cilja 16 in 17, ki pa vse skupaj povežeta v smiselno enoto. To sta: cilj 16: Spodbujati miroljubne in vključujoče družbe za trajnostni razvoj, vsem omogočiti dostop do pravnega varstva ter oblikovati učinkovite, odgovorne in odprte ustanove na vseh ravneh in cilj 17: Okrepiti načine in sredstva za izvajanje ciljev ter oživiti globalno partnerstvo za trajnostni razvoj. Projekt ‚Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju‘ je na naši šoli prinesel številne nove in izboljšane dejavno- sti, ki smo jih s pomočjo projekta uspešno izvedli. Prinesel nam je nove priložnosti za nadgradnjo obstoječih dejavno- sti ter se izkazal kot priljubljen med dijaki in zaposlenimi. S pomočjo tega projekta smo se lahko v šoli učinkovito odzvali na podnebne spremembe, kakovostno krepili in razvijali trajnostnostne kompetence in tako na področju trajnostnosti prispevali k skupnemu dobremu. V nasprotju s številnimi drugimi projekti je omogočil praktičen prispe- vek, ki je koristil tako dijakom kot tudi zaposlenim. Vsi si iskreno želimo nadaljevanja tega projekta.“  SLIKA 1: Priprava zdravega zajtrka bianchi, g., Pisiotis, u., in cabrera, M. (2023). GreenComp: evropski okvir kom- petenc za trajnostnost: poročilo skupnega raziskovalnega središča v okviru znanosti za politiko: prevod. zavod republike Slovenije za šolstvo. https://www. zrss.si/pdf/greencomp.pdf Portal GOV.SI. Spremenimo svet: Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/uresnicevanje-agende-2030/ šooš, t. (ur). (2017). Strategija razvoja Slovenije 2030. Služba vlade republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. VIRI IN LITERATURA