Poštnina plačana v gotovini
Ljubljana, četrtek 18. junija 193
Leto 1
	IrPf	Uredništvo in uprava:
	NK' j)	Ljubljana,
	J	Novi trg št. 4/II
		
L
^	Cena	Din	1-
Štev. 7
Naročnina:	letno Din 24'—
polletno „	12 —
četrtletno „	6-—
Izhaja vsak drugi četrtek
GLASILO JUGOSLOVANSKEGA LJUDSKEGA GIBANJA ZBOR
»Zbor« med Hrvati
Manifestacija Jugoslovanskega ljudskega gibanja »Zbor«
v Donjem Rajiču Ljudstvo navdušeno pozdravlja tov. Dimitrija Ljotlča
Napočila je binkoštna nedelja 31. maja. Gosti, črni oblaki so zastrli nebo. Dež lije kot iz škafa in celo jutro tie preneha. Sklicatelji zbora, ki je določen na opoldansko uro na lepem travniku vasi Don ji Rajič blizu Novske, so razočarani, ker jim je vreme očividno pokvarilo nameravani zbor. Ljudstvo ne more priti ne od blizu, ne iz okolice.
Malo pred) 12. uro pribrzi avto iz Slav. Broda in se ustavi pred okrašenim zbirališčem. Naenkrat se nabere mnogo ljudstva, ki je junaško vztrajalo, čakajoč na predsednika Ljotiča. Ko ga zagleda v avtu, ga pozdravi z velikim navdušenjem, ravno tako njegova spremljevalca tov. Ratka Parežanina in Dimitrija Sabotina iz Beograda ter vse tovariše iz Slav. Broda.
Minilo je poldne. Sklicatelji zbora so se sporazumeli s tov. predsednikom, da hodo imeli sestanek v bližnji gostilni. Ljudstvo, ki je prihajalo kljub nalivu v vedno večjih množicah, pa neprestano vzklika, naj bo zbor kljub dežju na prostem, da morejo vsi poslušati besedo predsednika.
lov. Ljotič, slušavši želje kmetov, izjavi glasno, da bo otvoril zbor pod milim nebom, pa naj treska, grmi in lije, kakor hoče. — S čudovito naglico se je zbralo nad 1000 ljudi, med njimi lepo število kmetskih žen in deklet.
Zbor se je pričel. Tisoč kmečkih ljudi, moških iii ženskih je poslušalo s pobožno pazljivostjo besede voditelja. Ko je govoril, je bilo vseokrog tiho kot v božjem hramu. Kot da so vsi postali ena duša, ena misel in ena želja: da bi jim ne ušla niti ena beseda, izgovorjena iz ust tov. Dimitrija Ljotiča. On pa je govoril, razpletal misel za mislijo, eno lepšo od druge, eno zanosnejšo od druge. Celo tisti, ki so stali nekako v ozadju, hoteč pokazati, da ne pripadajo »Zboru«, pač pa po večini dr. Mačku, so pazljivo poslušali tov. Ljotiča in vse govornike. Vse to je za tistega, ki pozna naše zbore, razumljivo in naravno. Naše gibanje ne seje nikjer mržnje in prepira, temveč samo ljubezen v narodu in otvar-ja našemu tako hrvatskemu, kot slovenskemu in srbskemu ljudstvu nova pota v boljšo bodočnost nas vseh.
»Treba je rešiti najprej vsa temeljna in državna vprašanja,« je dejal tovariš Ljotič. »Teh ne more rešiti niti vojska, niti žandarji. Prava moč države leži v ljubezni in zaupanju njenih državljanov. Jugoslavija ni slučajna, prehodna ali minljiva tvorba, ona je posledica 13-stoletne borbe za ujedinjenje našega ljudstva, katero je bilo v zgodovini tolikokrat s strani Hrvatov, Srbov in Slovencev započeto, delno tudi ustvarjeno, toda vedno po krajšem ali daljšem presledku tudi izgubljeno.
Povsod, kamor smo prišli prvič, smo naleteli na v sebe zaprto nezaupanje; ko pa nas je ljudstvo slišalo govoriti, se je prepričalo, da nismo prišli k njemu kot politični špekulanti. Razumelo nas je in stopilo v naše vrste. Bogati ljudje stojijo še danes ob strani, toda ljudstvo, mali človek prihaja v naše vrste v vedno večjem številu.«
Tov. Ljotič je omenil velike mednarodne sovražnike, katerim se cedijo sline za našo zemljo in državo ter je opozarjal narod, da današnje velike države niso prejšnji Turčija ali Avstrija. Lete so nam pustile vsaj dušo, če so nam odvzemale telo; nove, velike in moderne države odvzemajo narodu vse, celo jezik, zabranjujoč celo otrokom govoriti v materinskem jeziku s svojimi starši, kot je to slučaj ravno v Istri.
»Ne pozabite, da nas je usoda zvezala ! z Jugoslavijo. Jugoslavija ne more ob-i stati, če v njej ni reda, dela in blagosta-| n ja. To pa ne pade kot rosa iz neba, i vse to je treba priboriti. Prignali so nas j do zida, zato je treba naprej, ker je to j pogoj obstanka in življenja. Bog in ljud-I stvo delata čudeže. Red, delo in blagosta-j nje morajo priti. To mora priti,« ponav-j lja tov. Ljotič, »a ne: more priti!«
V	našem ljudstvu je treba napraviti ; konec drobni strankarski politiki: kdo bo gozdar, kdo cestar, kdo občinski stražar, kdo obč. tajnik ali načelnik itd. Treba je voditi veliko narodno in ljudsko politiko ter onemogočiti, da bi -300.000 lačnih ljudi begalo po državi, iskajoč dela in kruha.«
Tov. Ljotič omenja borski rudnik v I repči in Kopaoniku, iz katerih dobiva tuji, največ angleški in francoski kapital, letno milijone dinarjev čistega dobička, da ta dobiček v obliki bakra, zlata in drugih rud izvaža v tujino, ne da bi naš narod od tega imel kake koristi ter ostaja kljub temu bajnemu bogastvu lačen, gol in bos na cesti.
Ravno tako je s fabrikati cementa, ki je v Dalmaciji v italijanskih rokah. Nam prodajajo ti tujci, Italijani, naš lastni cement po 64 dinarjev na sto ki-
, logramov. Tujcem, v Egiptu in po osta | lih državah pa prodajajo isto količino I za 12 do 14 dinarjev!
Mi hodimo med ljudstvom in sejemo i novo plemenito seme. Povsod iščemo i borce in tovariše, ter smo uverjeni, da ! splošnih narodnih ljudskih potreb ne i bodo reševali volilci, temveč naše celo-! kupno ljudstvo, zbrano v svoji stanov-| sko-zadružni državi.
Radi tega smo gibanje duš in src. ker ' brez notranjega duševnega ognja ni na-' predka. Ne more se kreniti naprej brez i ustvarjalnega veselja — toda mi mora-j mo naprej. Zato zbiramo po vsej državi i ljudi, ki niso izgubili vere v same sebe ! in ki razumejo, da nam brez stanov, ki I so večni in obstojajo iz pradavnine, ka-■ kor tudi brez zadružne ureditve države I ni ne rešitve, ne napredka.
Ko je tov. Ljotič končal svoj govor, j je zagrmelo vzklikanje njemu, našemu gibanju in Jugoslaviji, ravno tako pri vseh ostalih govornikih.
Ta zbor v Donjem Rajiču je izzval val navdušenja. Važno je, da se je to vršilo na hrvatskih tleh naše Jugoslavije. Vsi so bili edini v tem, da se noben drug ne čisto »hrvatski« politik danes ne upa imeti zbora med Hrvati. Ljotič se je upal in je uspel, ker je tudi hrvatsko ljudstvo razumelo duh pravice in resnične solidarnosti interesov vsega našega delovnega ljudstva, s katerimi ni navdahnjen samo predsednik »Zbora«, tov. Ljotič, marveč vse vodstvo gibanja. — Besede iji misli »Zbora« so našle prekrasen odmev tudi ined Hrvati. In to je nad vse važno!
Naš predsednik med zagrebško mladino
»Zbor« in njegov predsednik sta doživela spet nov uspeh. Uspeh, ki jasno kaže, da se misel »Zbora« ne more zajeziti. Uspeh, katerega je dnevni tisk zamolčal ali pa — moral zamolčati. Zamolčal ga je prav zato, ker je nedvomljiv in jasen ter kaže vso moč naše misli. Dokazuje ito, kar trdimo vedno: Da bo samo ta naša misel prinesla rešitev.
V	nedeljo, dne 7. t. m. je naš predsednik tov. Ljotič govoril zagrebški mladini. Štiri sto dijakov zagrebške univerze, dve sto omladincev drugih stanov, večja skupina dijakov ljubljanske univerze je poslušalo v Zagrebu predsednikovo besedo.
Nabito polna je bila dvorana. Besede predsednikove so padale na rodovitna tla. Pazljivo poslušanje, pobožen molk, cesto prekinjen od navdušenega odobravanja so dokazali, da je misel »Zbora« globoko vzvalovila duh mladine.
Dve in pol ure je govoril predsednik. Govoril je o temeljnih načelih »Zbora«,
Pavovo perje
(Stalna rubrika ta tuje posnemovalce naSega programa)
G. —drin nadaljuje v »Slovencu« s svojimi lekcijami — »Slovencu«. Njegov uvodnik na Telovo, dne 11. t. m. pod naslovom »Izkustva demokracije«, podpišemo, z malimi izjemami, z obema rokama skoro v celoti, razen zadnjih dveh odr stavkov, saj vsebuje ta isti to pot prav vso zborovsko ideologijo glede stanovske demokracije. Priporočamo ta uvodnik vsem našim prijateljem v proučitev, ker daje v prav posrečeni, zgoščeni obliki vse, kar se da v tem oziru na kratko povedati ter citira celo isto Tardieujevo delo, na katero se je naše glavno ghisilo »Otadžbina« že često sklicevalo.
Kar nas zanima, pa je namen, ki ga g. —dt-in s takim pisanjem zasleduje. Če želi na ta način prepričati svoje ljudi okrog »Slovenca« o pravilnosti zborovske ideologije, potem zasleduje skrajno nesebičen namen, ki bi značil, da se je
o	naši raztrgani, težki sedanjosti. Govoril o socialnem in gospodarskem problemu. Govoril o Jugoslaviji in Jugoslovanstvu. Tudi o hrvaškem vprašanju. Objavil je že desetič v času zadujih dni bistvo in rešitev tega vprašanja. Prav tako kot v Splitu, Šibeniku, Sarajevu, Mosta-ru, je objasnil tudi v Zagrebu.
In zagrebška mladina je razumela: To je resnično edina rešitev! To je resnično edina pot. Pot pa, katero kažejo strankarji vseh taborov — je pot rušenja, prepira, večnega spora in pogajanja.
Noben medklic, noben ugovor, čeprav je bilo v dvorani mnogo takih, ki so v drugem taboru, ki so bili do včeraj prepojeni z drugim duhom. Samo odobravanje, samo prisrčno, odkrito navdušeno pritrjevanje.
Mladina je razumela našo misel. Mladina gre za njo. Mladina jo bo privedla do polne, dokončne, trajne zmage.
g. —drin z danes zelo redko državljansko hrabrostjo iztrgal iz strankarskih spon in ima predi očrni le interese celotnega naroda in države. V tem slučaju bi prav radi priobčili vse to pod drugo rubriko in ne pod »Pavovim perjem«. Samo potem, cel uvodnik ni v skladu z njegovim zadnjim stavkom, v katerem smatra g. —drin za svojo nalogo, da pripravlja pot zdravim idejam, — pa čeprav bodo morda zajele šele bodoče generacije.
Mi, nasprotno, mislimo prav resno pripraviti tem idejam pot do zmage še za tisto od strank preskočeno in odrinjeno medvojno generacijo sedaj približno štiridesetletnih pa tja do povojne generacije, ki stopa sedaj v javno življenje s skrbjo za svojo bodočnost. Mi se nikakor ne strinjamo s tem, da je treba kar obe ti generaciji neki izumirajoči gene-
raciji na ljubo še naprej odrivati od samostojnega javnega udejstvovanja v stanovski resnični demokraciji, v borbi za ljubi kruhek.
Če pa je vse to pisanje le neko pokroviteljsko koncediranje obema omenjenima, že precej nestrpnima generacijama, mogoče celo tudi v lastnih »Slovenčevih« vrstah (pozor — reksizem!!), češ, saj imate zdrave ideje, toda socijal-ne prilike v naši državi še niso dozorele za stanovsko družabno ureditev, — ker so še stari tu, — ki ponekod iščejo izhoda«, kakor omenja g.—drin v predzadnjem odstavka svojega uvodnika, »v tem, da dajejo vladi, ki se opira na večino ljudstva (ali ne mogoče Tardieujevo?
—	op. pis.) radi ekspedivuosti, večjo izvršilno moč«, potem je g. —drin v zmoti, če se nadeja, da bo tako pisanje kaj zaleglo. Obe omenjeni generaciji pojdeta skupno svojo pot k stanovski demokraciji tudi brez pokroviteljev izumirajoče generacije!
Pa celo tisto o sistemu dveh političnih strank, kar je baje do danes obdržala najstarejša anglosaška demokracija, ne velja več, vsaj ne za Ameriko. Na svojem predavanju akademski mladini v Zagrebu, ki ga je imel pravkar 7. t. m., je naš predsednik, tov. Ljotič, lepo orisal značaj predstoječih volitev v Ameriki z besedami nekega Amerikanca, ki je. govoreč o svoji domovini, dejal, da bodo po novih volitvah v Ameriki Evropejci računali, koliko je tam demokratov in koliko republikancev, dejansko pa, da tam ni niti demokratov niti republikancev, temveč, da so le možje in žene, brezposelni in lačni poleg neznatnega števila bogatih in sitih.
Je pa še tretja možnost, zakaj je g. —drin svoj odličen uvodnik končal z dvema nerodnima odstavkoma. Mogoče je to le koncesija samemu — »Slovencu«, ki bi tak uvodnik sicer nerad gledal v svojih stolpcih, — razen, če »Slovenec« ne pripravlja kakšna presenečenja...
T. Š.
Zanimanje inozemstva za »Zbor«
Že od začetka vstopa v javno politično borbo se je inozemsko javno mnenje stalno zanimalo za naše gibanje, ideologijo in program. Inozemsko časopisje je v lanskih petomajskih volitvah stalno beležilo gibanje »Zbora«, njegov odziv v narodu in netočnost rezultata števila naših glasov.
V zadnjem času je zanimanje inozemstva naraslo. Svetovni tisk redno registrira vse važnejše članke iz našega tiska, kakor tudi misli in stališče našega predsednika tov. Ljotiča, katere tako pogosto izraža in pojasnjuje na posameznih konferencah in zborih o velikih vprašanjih naše in svetovne politike.
V maju letošnjega leta je obiskalo tov. predsednika več uglednih inozemskih novinarjev iz Balkana in Evrope; v daljših razgovorih z njim so ga prosili za izjave v svoje liste. Med drugimi je obiskal tov. Ljotiča nedavno tudi g. Števen Hild, sekretar informacijskega odseka Kraljevskega instituta za mednarodne posle v Londonu. Tov. predsednik je razložil v daljšem razgovoru g. Hildu naša »Temeljna načela« in »Smernice«, pojasnjujoč mu z vseh vidikov prednosti zadružno-stanovske države, za katero se bori Jugosl. ljudsko gibanje »Zbor«.
Značilno je. da posveča našemu naglo naraščajočemu gibanju inozemsko časopisje vedno večjo pozornost — medtem ko domači »veliki in mali tisk« velika zborovanja »Zbora« enostavno prezre. Kmalu pa ga ne bo mogoče več »prezreti« ...
Stran 2.
'''O"'.'"i Vn %
ZBOR
Da se bo vedelo
V	zadnjem času se sliši, da sankcije niso nobena katastrofalna nesreča za nas, nego da pomenijo le trenotno malo manj prodaje lesa v tujini, da imamo veliko bogastvo v bakru, železu, premogu, soli in celo v zlatu in srebru, da nam turizem donaša danes več kakor izvoz kateregakoli produkta posebej, ter se iz tega rado zaključuje, kaj je danes Jugoslavija in, kaj na svetu pomeni. Zato smo tu zbrali nekaj podatkov iz že objavljenih časopisnih člankov in razprav, da se bo vedelo, kako stvar stoji dejansko.
»Trgovski list« z dne 16. maja 1936:
Iz interpelacije lorda Newtona in odgovora na njo lorda Tempelmoora v angleškem parlamentu:
London, 6. maja 1936:
Iz interpelacije in odgovora angleške vlade sledi, da je imela Jugoslavija zaradi sankcij 3,630.000 funtov (nad 900 milijonov Din) izgube, odškodnina za to izgubo pa znaša celih 10.000 funtov (2 in pol milijona Din), kolikor je za nas žrtvovala Anglija.
Iz sestavka »Načrtno gospodarstvo in Jugoslavija* tov. T. Šturma I. 1935.:
Bakrena rudišča imamo kar v šestih banovinah. Največja sta v Moravski banovimi in sicer Majdanpek in Bor. Toda, ker ni denarja niti za eno edino .elektrolitsko rafinerijo za predelavo bakrenih rud, moramo sirov baker celo z izdatnimi zlatimi primesmi izvažati, uvažamo pa za drag denar predelan čist baker in njegove izdelke, zlato, modro galico itd.
Železnih rudišč je po celi državi dovolj, vendar sta v obratu samo dve v Bosni: v Ljubiji in Varešu. Ker ni denarja niti za predelavo teh rud, izvažamo tudi železno rudo, a uvažamo dokončne izdelke iz naše lastne rude tudi po 16 krat višji ceni!
Čeprav zavzema premog pri nas med vsemi rudarskimi produkti prvo mesto, vendar uvažamo še vedno celo tiste vrste premoga, ki bi jih prav lahko nadomestili z domačimi!
Celo soli pni celi naši 1600 km dolgi morski obali (celinski obrežni črti) in izdatnih slanicah v Bosni (Dolnja Tuzla), nismo bili v stanju, da si preskrbimo v dovoljni količini doma, temveč smo od zedinjenja pa do sedaj zmetali skozi okno že preko pol milijarde samo za uvoz morske in kamene soli.
Turizem je neposredna postavka plačilne bilance, pa tudi ta je pasivna, ker prihajajo inozemski turisti k nam varče-vat, naši turisti pa hodijo v inozemstvo zapravljat. Avtoturizem sploh ne pride v poštev, ker so naše ceste take, da nas obiščejo avtomobilisti (turisti, ki ne varčujejo) le, če imajo kakšne tekme na iz-držljivost svojih aparatov.
Trgovski list« z dne 16. maja 1936:
Konec prej citiranega članka:
Dosti težkih in grenkih izkušenj je že doživel naš narod, toda težko, da tako bolestne in tako razočarujoče, kakor jo dloživlja sedaj zaradi sankcij od svojih zaveznikov! Ali se v Londonu in Parizu res tako malo ceni naše zavezništvo? Ali pa nas res že smatrajo za tako manjvredne narode, ki morajo biti hvaležni tudi
—	za palico!
Kakor gospodje mislijo, toda ponos in samozavest jugoslovanskega naroda še nista poginila! To je vse, kar pravimo.
Pa ni nič čudnega, če prihaja »Trgovski list« do takih zaključkov. Treba je samo brati, kaj vse še piše v tem istem članku:
Francija je sedaj ponovno dovolila Avstriji velike carinske in prevozne ugodnosti, ki jih naši lesni izvozniki ne morejo dobiti niti v primeroma enaki meri brez ozira na to, da je dobila Avstrija tudi neprimerno večje uvozne kontingente ko mi! A mi se ponašamo s tem, da smo zavezniki Francije, dočim ni nobenega dvoma, da bo nemško prebivalstvo Avstrije v odločilnem trenotku tvorilo z Nemci ob Reni isto fronto. Niti Sušnik niti Starhemberg tega ne bosta pre-
prečila, pa se naj udajajo naivneži v Parizu še tako sladkim sanjam.
Pa ne samo to! Mi izvajamo sankcije, Avstrija jih ne izvaja! Mi smo zato izgubili ves izvoz v Italijo, Avstrija pa je mogla svojega na naš račun še povečati. Mi smo se odločili za sankcije iz zvestobe do fronte, ki sta jo postavila London in Pariz, Avstrija pa je nastopila proti sankcijam iz zvestobe do nasprotne fronte. Kljub temu pa se v Parizu Avstrija nagraja, nam pa se ne pomaga, da ne uporabimo težjega izraza! Naj se v Parizu ne čudijo, če jugoslovansko ljudstvo nad takšnim postopanjem strmi do skrajnosti razočarano in če se mu podira vera v vrednost zavezništva.
Madjarska, ki se je Angliji pri izvajanju sankcij izneverila, je povečala svoj izvoz v Anglijo, in povečala ga je v prav znatni meri, da je napredoval madjarski izvoz v Anglijo v I. letošnjem tromesečju v primeru z lanskim od 9.5 na 11.4 milijona pengov, angleški uvoz v Madjarsko pa istočasno nazadoval od 5.7 na 4.9 milijona pengov, da je bila madjarska trgovina z Anglijo v letošnjem prvem tromesečju aktivna za celih 6.5 milijona pengov, to je za več ko 60 milijonov Din. V glavnem pa je Madjarska uvažala v Angli jo samo pridelke, ki bi jih mogli tudi mi. ki smo z največjo doslednostjo podpirali angleško politiko
v	Ženevi.
Cinična teorija Montalamberta: Kadar sem slabši od vas, zahtevam od vas svobodo, ker je svoboda vaše načelo: kadar pa sem močnejši, vam jo vzamem, ker ni moje načelo.
Umrl je mož, kot so redki med nami. Po težki bolezni je zatisni! svoje oči
Ernest Vargazon
Čeprav ni bil naš član, smo ga vedno visoko cenili kot resničnega slovenskega in jugoslovanskega rodoljuba, najpo-štenejšega politika, sijajnega organizatorja in človeka velike vrednosti. Vemo da bi, če bi bil zdrav, bil v naših vrstah — saj je vsa njegova preteklost kljub grenkim razočaranjem bila polna naše, „Zborove" ideologije.
Umrl je velik mož, velik Slovenec, velik Jugoslovan. Da bi bilo več takih med nami — nam vsem bi bilo bolje!
Slava njegovemu spominu!
ŠIBRE
Najhujša blaznost sedanjih dni: Epidemija besnih izbruhov »štednje«.
Pri marsikomu je viden prejšnji sijaj samo še na »sijaju« obleke.
V	Ljubljani bodo vrteli film »društvo narodov«. Pri tem filmu pravijo, da zelo miglja pred očmi.
Izgovor, v katerega nihče več ne veruje: Poslovno zadržan.
Umetniki v stradanju leže umirajo! — Najbrže radi »nelojalne« in prehude konkurence.
Najnovejša naša ljudska hrana: Krmlje-I nje z obljubami.
Kaj tehnika še ni v stanu doseči: Sploš-i no ljudsko blagostanje na tekočem traku.
Širite „Zbor“!
Odgovor rudarjev »Delavski politiki«
»Delavska politika« je v svoji št. 45. z dne 3. t. m. priobčila iz Trbovelj članek, ki ga radi njegove velike 'resnicoljubnosti« priobčujemo v celoti:
Predavanje, ki ga ni bilo treba. V
nedeljo je imel »Zbor« v Fortejevi dvorani predavanje o načrtnem gospodarstvu. Vse predavanje ja pa izzvenelo kot agitacija za Ljotiča in nekakšno stanovsko državo, o kateri si predavatelj sam ni bil na jasnem. Na eni strani se je branil »firerja«, na drugi strani je pa že poveličeval svojega »firerja«. Napoti mu je bila tudi Delavska zbornica. Predavatelju je demokracija največje zlo današnje človeške družbe, a v isti sapi je predstavljal demokratsko državo Če-hoslovaška in Dansko kot vzor državne ureditve. Takšna predavanja rudarji odklanjajo in pravijo, da naj o aferah in poneverbah, o katerih je govoril in ki so jih baje zagrešile politične stranke, pove v Beogradu, ne pa rudarjem v Trbovljah, ki takšne stvari itak poznajo iz časopisov.
Dejansko pa je na podlagi stenografskega zapisnika predavatelj »Zbora« dejal sledeče:
»Naj večje zlo človeške družbe je liberalni individualistični kapitalizem, skrit za strankarsko »demokracijo«. Temu nasproti stoji zadružništvo s stanovsko demokracijo, ki izvaja načrtno gospodarstvo v korist skupnosti. V borbi za svoje stanovske kulturne, gospodarske in socijalne interese naj bodo stano-
vi	sami sebi lastni voditelji, ne pa, da iščejo takih izven sebe pri poklicnih politikih. Vse stanove združuje za enotno borbo proti strankam, ki ruši jo stanove in države, samo »Zbor«, kateremu stoji na čelu tov. Ljotič. Primer, kako rušijo stranke stanove, je sedanja delavska zbornica, ki s samim strankarskim načinom zastopstva preprečuje, da bi delavski stan zastopal enotno svoje interese, brezposelno delavstvo pa sploh nikakor ne, ker je zavarovanje v OUZD pogoj za zastopstvo. Temu nasproti postavlja »Zbor« delavsko zbornico z zastopstvom iz obveznih temeljnih edinic — poklicnih strokovnih organizacij. Ta zbornica je
kot ustanova ne samo gospodarski, temveč tudi politični činitelj, podobno, kakor je to — mimogrede rečeno — urejeno tudi po novi, pravkar sprejeti sovjetski ustavi.
Prepuščamo našim bralcem in vsem, ki so to predavanje poslušali na lastna ušesa, da si sami napravijo sodbo o »resnicoljubnosti« »Delavske politike«.
Poudariti pa bi hotel tukaj nekaj drugega.
Kakor že sam naslov predavanja pove, je bilo to predavanje čisto gospodarskega značaja. Vendar pa ne najdemo v članku »Delavske politike« niti besedice o kakšni kritiki gospodarskega, eno uro trajajočega dela predavanja, ker je pač dopisun, kot »čisti« politik, torej pravi gospodarski nevednež, raje molčal
o	stvareh, ki jih ne razume. Mimogrede pa se je le dovolj zaletel, da nam je navzlic temu sam dokazal, da se na gospodarska vprašanja res nič ne razume, — čeprav se ravno ljudje njegove branže stalno širokoustijo, da jim je le narodno gospodarstvo in s tem blagostanje ljudstva pri srcu.
V	gospodarskem delu predavanja je namreč bilo med drugim tudi govora o preusmeritvi čehoslovaškega poljedelstva od proizvodnje žitaric na proizvodnjo industrijskih sirovin poljedelskega izvora ter o danski preusmeritvi od poljedelstva k živinoreji. — Gospodarski analfabet iz »Delavske politike« pa je gladko zamenjal preusmeritev v kmetijstvu z — državno ureditvijo in demokracijo!!
S tem nam je samo vnovič podal dokaz, kako prav imamo, ko trdimo, da so vsi »čisti« politiki z marksisti vred enaki gospodarski nevedneži, ki seveda odklanjajo predavanja, od katerih ničesar ne razumejo in izražajo pobožne želje, da jih v Trbovljah ne bi bilo treba. Tako dela sedaj »Delavska politika«, in tako je napravil lani ob podobnem predavanju »Zbora« ata »Slov. Narod«.
Oba vredna bratca seveda govorita v imenu rudarjev, ne pa v svojem imenu, kje neki! Mi rudarji pa povemo obema bratcema, da nas ravno nasprotno kot nalašč zanimajo le gospodarska vprašanja, ki se tičejo našega kruha, ne pa »čista« politika, ki nam ni skozi 18 let
nudila ničesar drugega kot protituberku-lozne dispanzerje in praznike. Da so strankarjem zelo neprijetna taka predavanja, rudarji prav radi verjamemo. Saj taka predavanja tako porazno in nazorno kar s številkami razkrinkavajo »delo« za delovno ljudstvo, proletarijat itd. vseh strankarjev brez razlike, da tudi za zlatouste marksiste kmalu ne bo več prostora med rudarji.
Tisti dopisun n. pr. je bil sam na predavanju, pa tam ni znal niti ziniti, ko je predsedavajoči tovariš vse navzoče povabil. naj vprašajo predavatelja za vse, kar jim ni jasno.
Toda prav to, da je dopisun raje pošteno molčal, kot pa, da bi bil govoril nesmiselnosti, ko ni vedel, kaj naj bi bil vprašal, so mu baje njegovi »sodrugi« tako zamerili, da je dopisun, v strahu, da se mu ne zamaje stolček, razgalil svojo politično duševno revščino neresnice in nevednosti v »Delavski politiki«.
Mi rudarji pa sporočamo tej »Delavski politiki«, da šele po takih predavanjih, ki jih ne poznamo iz časopisov, najmanj pa iz »Delavske politike«, spoznamo stvari, ki so tudi v Trbovljah povzročile. da je šlo v Beogradu narobe. Spoznavamo, da pri tej stvari tudi »Delavska politika« ni čisto nedolžna, ker se pač tudi ona po najnovejših navodilih od drugod, čeprav neiskreno, peha za strankarsko »demokracijo«, ki je vir narobe Beograda.
Sicer pa čestitamo »Delavski politiki« k lepi dirušoini. Tako je prav! Se bo vsaj vedelo! »Slovenec« je že lani vpil, da inozemski upniki ne dovolijo Jugoslaviji načrtnega gospodarstva, ki bi edino lahko dalo kruha vsemu ljudstvu. »Slovenskemu Narodu« je tudi že lani služilo predavanje o načrtnem gospodarstvu za preganjanje dolgčasa v slabem vremenu. »Delavski politiki« pa letos ni več niti za to pripravno, temveč ga sploh odklanja!
Mi delavci-rudarji pa, ki iščemo kruha za svoje lačne otroke, beležimo vse to. Da bomo vedeli, kdo si resno prizadeva, da nam najde kruha, izdela izvedljiv načrt za to in ga namerava tudi takoj izvajati, kdo pa je samo zlatousto žlobudralo, pa čeprav vse zavito v rdečo barvo in nabasano z marksistično učenostjo. Vemo mi dobro, kaj nam ta slednja nudi. Da bi po novem desetletju stradanja — če bi ga sploh preživeli — garali za gospodarskega uradnika, kakor doslej za gospodarja, namesto, da bi delali za svoj stan in družino na zadružni podlagi, kakor nas uči »Zbor« iz knjige življenja našega slovanskega starožitja, ne pa iz mrtvih teorij anglogermanske židovske industrijske »rase«, ki o slovanskem zadružništvu, katero edino nas lahko iztrga iz krempljev tako individualnega, kakor tudi državnega kapitalizma, nima niti pojma.
Svoj k svojim T!
Kupuj domače blago?!
Zaveden ljubljanski trgovec je vrnil nemški dopis »naše« industrije nekje iz okolice Maribora, s pripombo, da v poslovnem dopisovanju v Jugoslaviji ne razume nemško. Nato je prejel sledeči »slovenski« odgovor:
»Na Vaš cenj. dopis z dne 7. 5. dovoljujemo sebi Vam vljudno sporočiti' da dopis, z dne 5. 5. na Vas naslovljen je ne-pristoječa pomota našega novega kore-spondenta, ki se ne pozna Vaše cenj. odjemalce. Prosimo cenj. naslov, da blagovoli pomoto prezreti.«
ZBOR
Stra* 3.
Fašisti ?
Znano je, da nas nasprotniki kaj radi imenujejo fašiste, to pa deloma radi popolne neinformiranosti, deloma pa iz hudobije. Pred kratkim smo čitali v nekem listu, čegar vodstvo je kaj blizu vodstvu JNS. da je naša ideologija ista, kot JNS-arska; — vsak list je lahko resen, kolikor sam hoče, vendar so nekateri nehote humoristični. S temi se ne bavimo ...
Drugi liberalno-demokratski listi nas Pa zopet, čeprav so bili še komaj pred kratkim časom navdušeni pofovci, kaj radi nazivajo fašiste. Vedo, da pri nas vživajo fašisti kaj slab sloves in, da utegne taka psovka marsikoga odvrnili od naših vrst. Prepričani pa naj bodo, 'da s takimi metodami ne bodo uspeli, kajti naš narod je že toli inteligenten, da zna Sam ločiti resnico od laži in klevete. Vendar pa naj onim, katere begajo take S°vorice, stvar pojasnimo.
Z vsemi liberalno-demokratski mi sistemi vseh vrst koraka roko v roki korupcija. Videti je, da jih ta drži. ker sicer ne bi rohneli tako divje proti vsem °nim. ki so proti korupciji. Naj omenim samo nastop Leona Degrela, ki je s svo-J'mi Reksisti dosegel pri letošnjih volitvah v Belgiji znaten uspeh. Reksisti se bore proti korupciji in za stanovski par-ament. Takoj so jih napadle vse stranke, ne izvzemši socialistov s fašisti.
Iz tega pa sledi, da smatrajo vse' li-beralno-demokratske stranke boj' proti korupciji, pa za preureditev države v stanovsko državo, za fašistično udejstvo-vanje. (Sicer so res fašisti v Italiji korupcijo vsaj znatno omejili, čeprav ne docela odpravili, so pa pri nas osovraženi, ker so postopali vedno proti Slovanom in so uporabljali sredstva, ki jih mi odklanjamo, to so razna nasilna sredstva. kakor batine, ricinovo olje, požigi itd.) To naziranje je pa povsem napačno in prav hudobno zavito. Vsako stvar 8e da doseči na več načinov. Izlepa, ali Pa s silo. — Mi odklanjamo vsa nasilna Sredstva in hočemo svoj cilj doseči legalnim potom s tem, da z besedo razširjamo svoje nazore. Mi delamo z ljubez-
nijo in poukom ter z lepo besedo, brez nasilja, brez denarja. Ne podkupujemo in ne delamo cenenih obljub, Vse to prepuščamo liberalnim demokratom in različnim socijalističnim pokretom, ker to je njih orožje.
18 let že živimo v svoji svobodni državi. Vse obstoječe liberalno demokratske stranke z vsemi svojimi kanoni so že bile na vladi. In kaj vidimo? Vsako leto obupnejše gospodarske prilike, korupcijo si pa medsebojno neprestano očitajo, vendar se pred razkritjem med seboj lepo poravnajo. Korupcijonisti ostanejo nekaznovani, narod pa zaman čaka boljših časov.
Pri takem položaju se vse stranke boje, da bi kdo narodu odprl oči in mu pokazal one škodljivce, ki onemogočajo vsak napredek. Kako pa naj stranke brez državnih virov izhajajo? Saj voditelji. poklicni politiki, niso plačani od stranke, živeti pa tudi hočejo in celo boljše kot drugi. Kje tedaj dobiti denar, če ne od države, ki ga ima? Kako plačevati usluge svojim privržencem, če ne iz javnih sredstev? Tako se nastavljajo javni uslužbenci, tako se premeščajo iz kraja v kraj, ne glede na njih sposobnost itd., narod pa trpi.
Gorje pa onemu, ki si upa tako početje grajati! Vse politične stranke so si takoj edine v tem, da je treba vsak tak poskus za vsako ceno že v kali zatreti. Ker smo pa proti vsem političnim strankam in delamo na tem, da dobimo zastopstvo po stanovih, ker zahtevamo uvedbo načrtnega gospodarstva, ki bi izpodbilo tla političnim strankam in onemogočilo poklicne politike, zato rohnenje in psovanje vseh strank na nas, zato zmerjanje s fašisti!
Če nas pa psujejo politiki s »fašisti« radi tega, ker hočemo ozdraviti naše javno življenje in hočemo odpraviti korupcijo, pa taka psovka za naš ni nečastna, pač pa je nečastna za one, ki se je poslužujejo, ker si pritisnejo sami s tem na čelo pečat korupcijonistov in škodljivcev naroda in države.	K.	F.
Stanovska država
Država izhaja iz vseobjemajočega zadružnega duha in temelji na organskem naČelu. Zadružni duh ji daje miselne temelje. Organsko načelo postavlja osnove Za njeno organizacijo. Toda njena organi-Zacija sama mora biti stanovska. Kajti sa-m° s stanovsko državno organizacijo mo-reta priti do izraza tako zadružni duh, kot 0r8ansko načelo.
Kaj je stan?
Bili so časi v zgodovini človeštva, ko Janovi niso obstojali. Vsak človek je de-,aI vse. Oral je svojo njivo, s svojo roko tesal plug. sam je zidal kolibe, sam se le boril s kopjem in mečem proti divjim 2Verem in razbojnikom.
Ko pa se je ljudska družba razvila, je Dostopoma z razvojem prišlo tudi do različnostmi med ljudmi. Eni so delali pluge; drugi so s temi plugi orali zemljo; tretji zidali koče; četrti so nosili orožje in Varovali delavnost prvih treh.
Postopoma se je razvila sedanja ljud-s^a celota, razvili so se stanovi, v katere s° ljudje še danes razdeljeni. Iz prvotne razdelitve ljudi po poklicih so se razvile ^elike ljudske grupe, ki vršijo napram *judski skupnosti določno nalogo, določno dolžnost in funkcijo. Eni skrbijo za prebrano naroda; drugi ga preskrbljujejo z ?oleko, z obutvijo, s pohištvom, z orod-,ejn. Tretji varujejo ljudstvo pred zunanjimi in notranjimi sovražniki. Veliko je tevilo stanov v današnji državi.
Kaj je torej danes stan? To je velika srupa članov enega naroda, ene ljudske *kUDnosti, ki vrši skupno isto nalogo. Po-®**ieznikj v tej skupini so povezani med ®eboj z interesi, s preteklostjo, z duhom, s Poklicem. Vsi stanovi skupno pa so podani med seboj in pa s svojo odvis-"ostjo od ljudske celote, velike narodne s'Upnosti.
Stanovi in liberalna država.
■ liberalna država, zasnovana na demokratski laži in strankarstvu, ni priznala ariovom pomena, katerega imajo. Skrbe-ie rajše, da je s svojo ureditvijo omo-
| gočila poklicnim politikantom, profesio-j nalnim politikom vladanje nad ljudstvom. Zato je preprečila, da bi v nji stanovi prišli do izraza. Zato je podredila stanove držav!, namesto da bi državo podredila stanovom. S tem pa je ljudstvo podredila politikantom. Toda narod in ljudska celota ne živita od strank. Narod živi od stanov.
Ne živi kmet Janez od tega, da je liberalec, niti kmet Miha od tega, ker je klerikalec. Tako Janez, kot Miha živita od tega, da sta kmeta, ker obdelujeta svojo njivo, ker žanjeta na nji svoje žito. In interesi kmeta Janeza tudi niso identični z interesi advokata Petra — čeprav sta recimo oba liberalca. Kmet Miha ima enake interese s kmetom Janezom, čeprav je eden od njih klerikalec, drugi pa liberalec. Miselnost, duh in nazori so pri kmetu Mihi in pri kmetu Janezu isti, vendar različni od miselnosti, duha in nazorov advokata Petra, pa če sta tudi Janez in Peter stokrat v isti stranki.
Ta tako preprosta in enostavna resnica se je morala skrbno pokriti s pla-| ščem demokratske laži. Ta laž je govorila: Ljudstvo je treba razdeliti na partije, na stranke. Vse to pa zavoljo tega, da bi se tako omogočilo malemu številu strankarskih voditeljev, poklicnih politikantov, da s pomočjo svojih strank, v katero so organizirano razdelili ljudstvo. vladajo nad državo.
Na ta način torej so zasejali sovraštvo med člane enega stann, ljudi iste krvi, istega duha, istih interesov. Narod je razkropljen. Prirodne zveze, obstoječe med člani enega stanu, so strankarji umetno raztrgali, da bi mogli sami vladati nad ljudstvom.
Tisto strankarsko vlado, doseženo z razcepitvijo ljudske moči, so strankarji imenovali z mamljivim imenom »demokracija« — kar naj bi pomenilo »vlado ljudstva«. Resnično:	z neznačajnejšo,
podlejšo in predrznejšo lažjo ljudstvo ni moglo biti varano!
Tudi v liberalni državi obstojajo stanovske organizacije. Obstojajo razne zbornice in stanovska društva. Toda njihova beseda se v državi ne sliši in ne posluša. Sliši se samo beseda politikantov. Vse te zbornice in društva imajo samo in edinole to pravico, da predlagajo politikantom ponižne prošnje, predloge in resolucije. Od dobre volje tistih politikantov pa je odvisno, da se željam stanovskih organizacij ali ugodi, ali pa se jih zavrne.
Stranke in stanovi.
V	liberalni državi vladajo stranke.
V	strankah pa vladajo strankarski štabi, ozek krog ljudi, ki stoji na čelu partij. Iz izkušnje vemo dobro, kako nesigurne in nesolidne so stranke. Danes še milijonska stranka more postati čez noč skupina par ljudi in narobe. Skok iz stranke v stranko je lahek. Potreben je samo vpis v stranko, kar je gotovo v nekaj minutah. Stanovi pa, v katerih v resnici živi ljudstvo, so podrejeni strankarski državi. Dočim je tako država utemeljena na majavi in varljivi podlagi stranke, pa stojijo prave ljudske in narodne grupe — stanovi ob strani.
Le-ti nimajo nobenega vpliva na državo, čeprav so stalni in sigurni. Kajti vsak član stanu je vezan z nerazvezl jivi-mi vezmi na svoj stan. Liberalec z lahkoto postane klerikalec. Toda kmet ne more postati čez noč zdravnik, niti zdravnik obrtnik, niti rokodelec advokat itd.
Nasproti umetne in rahle strankarske zveze stoji nerazvezljiva in trajna zveza stanov. Nasproti partiji, ki se danes rodi. a more jutri ugasniti, stoji stan, ki se je rodil, ko so ljudje pričeli živeti v skupnosti in bo trajal, dokler bodo ljudje na svetu. Stranke predstavljajo politikante. Stanovi pa predstavljajo ljudstvo, ves narod.
Kakšna nespamet je v osnovanju države na temelju strank ob istočasni preprečitvi, da bi se v njej slišni glas stanov! Kakšna kratkovidnost je v izročitvi države politikantom in v oviranju, da bi v njeni upravi sodelovali strokovnjaki vseh stanov! Kakšna predrznost je — če končno vsemu temu dajo še ime »demokracija — vlada ljudstva«!
Ljudstvo in njegova država.
Stanovi so nastali sami od sebe, nastali so še pred osnovanjem držav. Ustvarilo jih^je ljudstvo samo. Naj delajo politikanti raznih barv, kar hočejo — stanovi obstojajo in bodo obstojali, če bo še kaj partij na svetu, ali ne.
Med ljudstvo in med njegovo državo pa se je vrinila tenka plast strankarjev in politikantov. Narod živi in umira, dela in misli v okvirju svojih stanov. Toda tista plast politikantov se je vrinila pred ljudstvo samo zato, da ga je oddvojila od njegove države in preprečila, da bi ljudstvo imelo vpliv na svojo lastno državo.
T o variši!
Na Vidov dan. dne 28. junija t. I. bo imela Sreska organizacija vojnih dobro-voljcev v Ljubljani skupno z organizacijo v Mariboru spominsko svečanost v proslavo 20 letnice krvavih borb I. do-brovoljske divizije v Dobrudži. Počastili bodo spomin junakov, svojih tovarišev, ki so padli v borbi za kulturno, gospodarsko in socialno svobodo Jugoslavije in slehernega jugoslovanskega človeka kateregakoli slovanskega jezika, katerekoli vere, stanu in prepričanja. V večen spomin padlih žrtev bodo dobrovoljci-Slovenci razvili svojo zastavo, kar naj bi bil v tem nejunaškem in nemirnem času resen in dostojanstven poziv k slogi, bratski ljubezni in poštenemu delu vsega jugoslovanskega ljudstva za dosego tiste idealne, srečne Jugoslavije, katere podobo so nosili dobrovoljci v svojih srcih, ko so trpeli in umirali na bojnih poljanah.
K tej veliki svečanosti so vabljena vsa društva in organizacije. Zato poziva-! mo vse naše funkcijonarje in članstvo iz mesta in dežele, da se omenjenih svečanosti udeleži v čim večjem številu in z znakom.
Točen program prireditev in obhoda i bo objavljen pravočasno. Dovoljena je i polovična vožnja po železnici.
Banovinski odbor »Zbora« Ljubljana, Novi trg 4/II.
Politikanti preprečujejo, da bi država postala ljudska, narodna. Oni preprečujejo, da bi državna politika postala ljudska politika. Oni hočejo, da je dr-J žavna politika — politika politikantov, | klik in koterij.
!
Kaj hoče »Zbor«?
Zaradi vseh naštetih razlogov hoče naš »Zbor« postaviti na mesto politikantske. klikarske, drobne in brezplodne politike veliko splošno ljudsko narodno in vsedržavno politiko, ki bo segala v širino in globino ob organskem reševanju vseh perečih problemov naenkrat brez polaganja slepilnih malih obližev na velike rane. »Zbor« hoče odstraniti tisto pogubno plast politikantov, ki so se vrinili med ljudstvo in njegovo državo.
Zato zahteva »Zbor«, da vzame Ijud-| stvo kovanje svoje usode v lastne roke.
Zato zahteva, da stopi na mesto strankarske, »demokratske« države — stanovska država.
Zato zahteva, da stanovsko predstavništvo stopi na mesto politikantskega, strankarskega parlamenta.
In ko bo »Zbor« izbojeval ustvaritev teh svojih zahtev — takrat bo ljudstvo resnično prišlo do svoje čiste narodne države.
Pomislite — in sodite!
Deset točk
za katere se odločno bori Jugosl. ljudsko gibanje »Zbor«.
Jugoslovansko ljudsko gibanje »Zbor« je strnilo svojo ideologijo in svoj program v dva historična manifesta, ki se ; imenujeta »Temeljna načela« in »Smer-, nice«. V tej ideologiji in v okvirju tega j programa so predvidena številna vpraša-I nja, katera hoče »Zbor« prvenstveno rešiti. Vsaka točka »Temeljnih načel« in »Smernic« obsega zgoščen program ogromnega dela na vseh poljih našega gospodarskega, socialnega in kulturnega delovanja. O tem bi se moglo napisati cele knjižnice. Naš tisk, naši govorniki in propagatorji pojasnjujejo ljudstvu brez prestanka vse misli, ki so zajete v naši ideologiji in v našem programu.
Odločili smo se, da navedemo samo deset točk aktuelnih in konkretnih vprašanj, za katerih rešitev se borita ideologija in program »Zbora«, katera pa niso jasno vidna iz zgoščenih stavkov in misli v »Temeljnih načelih« in »Smernicah«.
1.	»Zbor« se bori za pravico v gospodarskih in socialnih odnosih. Laž je, če
trdi liberalna demokracija, da je za enakost in da je vsakomur treba dati pravico in neomejeno svobodo. Tega liberalna demokracija nikdar ni dala in ne
more dati. To je bila vedno samo navadna prevara, navaden falzifikat.
»Zbor« zahteva, da se da vsakomur
i	tista pravica, ki mu pripada:	kmetu
I	kmetova, delavcu delavčeva, obrtniku obrtnikova, trgovcu trgovčeva, duhovniku duhovnikova, uradniku uradnikova, kulturnemu delavcu pravica kulturnega delavca — toda tudi lopovu in razbojniku tisto, kar lopovu in razbojniku pripada.
2. »Zbor« se bori proti zlorabi kapitala in proti sistemu kapitalističnega reda. Ni pravilno, da sme en človek ali ena grupa ljudi v eni državi in med enim ljudstvom neomejeno in svobodno nako-pičevati kapital, da bi tako ogromen del države in družbe s pomočjo tega nagrabljenega kapitala mogla zasužnjiti.
Nad kapitalom je treba uvesti kontrolo in ves kapital naj ljudstvo vzame v svoje roke. Ljudski, narodni kapital mora služiti interesu celote, interesu narodne skupnosti.
3. »Zbor« se bori za kontrolo in javnost v celokupnem gospodarskem življenju. Vse knjige gospodarstvenikov ter gospodarskih družb in organizacij morajo biti vedno odprte ter dostopne kontroli iin očesu vsega ljudstva in družbe,
da se vidi jasno, kaj kdo dela, kako dela in zasluži, da se vidi, ali so bilance prave, kaki davki se plačujejo in kakšna bremena kdo nosi.
4. »Zbor« se bori za popolno izkoreninjenje korupcije iz našega javnega življenja. Zmaju korupcije se mora z ostrim mečem odsekati glava, prerezati je treba pri korenini vse korupcijske niti. V tem smislu je neodložljivo potrebna revizija vseh posestev in premoženj, tako posameznikov, kot grup in organizacij, da bi se jasno videlo, kaj kdo ima in na kakšen način si je pridobil imetje. Če se izkaže, da je bilo premoženje pridobljeno na pošten način z delom in trudom, tedaj bo veljalo to kot zasebna lastnina in »Zbor« jo bo vpošteval, ker stoji na stališču spoštovanja privatne lastnine. Ce pa se ugotovi, da je bilo imetje pridobljeno na nepošten način, z goljufijo ali tatvino državi, družbi in narodu, tedaj to ni nobena privatna lastnina, marveč je družabna, ljudska in državna lastnina, ki se mora nemudoma vrniti družbi, narodu ali državi, njeni lastniki pa morajo okusiti najstrožje kazni kot drakonski primer za bodoča pokolenja.
5. »Zbor« se bori za to, da bi se odstranili vsi posredovalci in vse posredovalne zveze, ki so se na koruptni način vrinile in vpletle med ljudstvo, ki dela in ustvarja dobrine in tiste, ki odvzemajo in izkoriščajo to delo in te dobrine. Naše ljudstvo mora postati neposreden kupec in prodajalec svojega bogastva in urejevalec svojih potreb. To pa je mogoče izvesti edinole na zadružni podlagi.
6. »Zbor« zahteva, da se zaslužni sinovi te države dostojno nagradijo. Kdor je zaslužen za državo, temu morata država in narod izkazati priznanje. Toda še odločnejše zahteva »Zbor«, da se odvzamejo vsa priznanja in vse nagrade vsem tistim, ki nimajo nobenih zaslug za državo in njeno konsolidacijo, marveč 60 ob nezdravih razmerah uspeli, da so prišli na površje in na dobre položaje, ki ži sami po sebi pomenijo priznanje in nagrado. Sto in sto ministrov je v pen-ziji, ki niso z ničemur zadolžili svojega naroda; zato se mora najprej njim odvzeti penzija in zahtevati od njih, da dajo odškodnino za tisto, kar so doslej nezasluženo prejeli. V vseh oblastih našega življenja, v vsem gospodarskem življenju našega ljudstva je neštevilno takih slučajev in primerov. Treba je sprovesti revizijo vseh koncesij in drugih privilegijev, ki so bila nepravilno dosežena in s krivico odvzeta vrednejšim.
7. »Zbor« se bori za to, da bi bil uradnik za svojo službo državi in narodu dostojno nagrajen. Ne bo pa dopustil, da bi uradnik kršil svojo dolžnost in da bi namesto državi in ljudstvu služil strankam, klikam, koterijam, posameznim osebam ali samemu sebi. Tak uradnik ni potreben in ga je treba odstraniti.
V	to je potrebna hitra, nepristranska in radikalna revizija. Pošteni in zmožni uradniki, vdani služabniki države in naroda bodo z zakonom dostojno nagrajeni in zaščiteni, ravno tako tudi njihove rodbine.
8. »Zbor« smatra, da mora naša država dati dovolj dela in zaslužka vsemu našemu delavskemu stanu. »Zbor« smatra, da ima pravico do dela vsak človek, ki hoče in more delati, katero pravico je treba delavcu zavarovati. Delavske mezde morajo biti take, da bo od njih mogel dostojno živeti vsak delavec s svojo rodbino. Delavec je človek in član ljudske skupnosti, enakopraven vsakemu drugemu delovnemu članu celote; življenje njegovo in njegove rodbine se ne sme v ničemur razlikovati od drugih ljudi kateregakoli delovanja in položaja.
9. »Zbor« se bori za to, da spravi narodni dohodek v sklad z narodnimi bremeni. Sorazmerno z ljudskim dohodkom in premoženejem naj se odrejajo tudi vse terjatve države.
10. »Zbor« se bori za popolno enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker smatra, da more samo njihova popolna enakopravnost definitivno odstraniti s površja vsa nesoglasja in vse tiste razlike, ki so nastale, med nami v stoletnem tujem suženjstvu, da nas more samo popolna enakopravnost dovesti k našemu popolnemu idealu Jugoslovanstva, edinstvenega narodnega občutja vseh Srbov, Hrvatov, Slovencev in Bolgarov.
Lojze Smole j-Borovec:
»MladiI Daste pripravljeni...«
(Nadaljevanje in konec.)
Nikakor pa nočejo vsi ti samoljubni zabubljenci priznati, da ima tudi mladina svoje, in to čisto samostojne, možgane, pa tudi svoje nazore, ki se pa kar najodloč-nejše upirajo proti sleherni strankarski monopolizaciji. Ne gre jim v glavo, da je tudi mladini dana dolžnost, da se združuje v skupno om ladin.sko fronto ter bori za svoje lastne smernice in načela. Vedeti morajo, da more nekoč nastopiti tudi oni čas, ko bodo ivloge zamenjane in se bo mladina vzpela na državni voz ... Kaj ne, fantje, takrat bomo krepko in trdo pognali — juhej?
Mladi! Da ste pripravljeni.. - Fantje, v »Zbor«! Tudi naš čas svetlega vstajenja je že blizu! Naša idealna zamisel »legije mladih« ni umrla, marveč je v naših srcih tlela, da se nekoč razplamti v znamenju meča pravice! V »Zbor«, fantje, trobač že svira — pohod ...
Mladina vstaja! Otresa se vsakdanjih spon in vezi, ki jih režejo kos za kosom živega mesa, do kosti. Dvigajo se mogočne zastave borcev in plapolajo skozi neštete viharje, kot plameneči jeziki prerokov, ki oznanjujejo trpečemu človeštvu vstajenje pravice ... Črni krokarji in rdeči šakali rvrišče, kameleoni prosijo za milost — pa vse zaman! Zastave ne bodo klonile preje, dokler ne bo :na tej s krvjo in kostmi nasičeni zemlji zopet izpolnjena Gospodova molitev: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh...« Bobni že ropotajo, strumni koraki udarjajo ob tlak, mladenič ob možu drvi za klicem zastave ... Oj bratje, v — zbor!
V	»Zbor«! Planite na okope, saj za vami stoji nepremagljivi zid, zgrajen iz živih teles mladih puntarjev in kladivarjev. Mi, jugoslovanski omladinci, smo seme vaše junaške -krvi in zato tudi glasniki nove dobe, ki je že na vidiku ...
Verujemo trdno v zmago, ker dišimo tudi mi po oni naši zemlji, za katere svobodo ste drveli naši vodniki skozi ogenj, grom in pekel! Naša borbena srca se goreče zlivajo v mogočen zvon, ki bo nekoč oznanjal usodno uro, razmajan od tisočev žilavih in žuljavih rok.
Fantje-omladinci v »Zbor«! Pristopite v vrsto naših jeklenih fantorv in mrkih moz, da tako tudi vi izpolnite in dovršite veliko poslanstvo, ki ga tirja od vas »Zbor«, ta razgibani ljudska veletok, ki ga spremlja kmečka bojna pesem — stare^pravde. Mar niste že leta in leta s pritajenim dihom prisluškovali v temo, kdaj spregovori svojo končno besedo tudi pravica? Mar vas ne ganejo solze naših jetičnih mater in sester, ter razbesneli obup in srd vaših izgaranih očetov? In končno, ali se tudi sami še ne zavedate dovolj svoje krute usode, ki vam dan na dan pljuje s satanskim posmehom v obraz in vas grozi pognati s te zemlje, ki je samo naša, in nikogar drugega!
Vprašam vas:	Aili je potrebno, da
služi naša junaška zemlja za pašaluk tujih pijavk in prisklednikov? Mar vas ni6o matere vodile v mukah zato, da postanete samozavestni gospodarji in besedniki pravice in lepše bodočnosti? Čemu imate vendar korajžno fantovsko srce, in trde pesti? Ali je potrebno zato, da še nadalje ostajate v svoji lastni domovini brezbrižni hlapci, brez mozga in plemenite krvi?
Tovariši — omladinci, premislite vse to in presodite! Kazalec časa se premika hitro. V bližini je že ura našega svetlega vstajenja.
Bratje — omladinci! Nažgite si plamenice, da prebijemo še to viharno noč ... Saj mlada zarja mora priti, da si v njenem soju očistimo duše.
Napnite oči! Napnite mišice! Mar ne slutite, da Jugoslavija že vstaja velika, silna in mogočna iz nas?
Zato fantje — omladinci, zavihajte rokave, planite iz svojih kmečkih, študentovskih in delavskih rovov na plan; da se na našem jugoslovanskem obzorju zaiskri naš simbol: meč in klas! Naprej
—	mladi tovariši! V »Zbor«! Vstani, mlada kri! V — borbo!
ORGANIZACIJA »ZBORA«
Ustanovni občni zbor akademskega pododbora „Zboru“ Ljubljana mesto
V Ameriki je bil izvoljen kralj »fraz«. Mar ne bi bila to tudi zelena vejica za naše politike? Pravica, ki v sedanjih časih najmanj velja: Človečanska pravica.
V	petek, dne 5. t. m. je bil ob veliki udeležbi akademikov ustanovni občni zbor naše akademske edinice »Zbora«, ki naj vlije v akademsko življenje na ljubljanski univerzi nov duh, novo miselnost vseljudske ideologije »Zbora«, duh resničnega dela, požrtvovalnosti in vstvarjalnega navdušenja v korist skupnosti, narodu in državi, duh sozavesti brez ozira na sebe, na internacionalne ali nacionalne mafije, ki so v bistvu tudi internacionalni seberadi.
Zbor je otvoril tov. Jurca, ki je v svojem uvodnem govoru orisal težave, s katerimi se mora boriti mladina, ko stopa na akademska tla, ako se hoče ideološko opredeliti. Kajti vse do tedaj vsi merodajni skrbno skrivajo pred njo vso kruto življenjsko realnost, vso socialno krivičnost, vse kruhoborstvo. Dijaki, ko pridejo na univerzo, kmalu občutijo vsaj del krute resnice, bridko se razočarajo nad svojimi mladostnimi ideali, razblinijo se njihove sanje, zamajejo se njihovi miselni temelji in začne se tavanje po temi za novimi smermi. V skrbi za svojo temno bodočnost zaidejo, zgrešijo pot. Negativizem jih privede do obupa, do skrajnosti. Gledajoč napake izumirajoče generacije, gledajoč razdiralni vzor se odvračajo od njega, pa drve v drugo skrajnost, še bolj razdiralno, še bolj skregano z realnostjo ter postanejo nedostopni za dojemanje stvarnih in tvornih argumentov. Nobenega izhoda več ne vidijo. Vsak svetlobni žarek že povzroča bolečine očem, navajenim na temo.
Naša skupina pa hodi kljub prav takim hudim razočaranjem po ravni poti za svetlobo, ki jo ne slepi, temveč vodi k svetlemu jasnemu cilju, k solneu! Niso nas mogle premotiti niti demagogija, niti polom 18 letne »jugoslovanske« politike. Zavrgli smo stare vzore, zavzeli odklonilno stališče nasproti sedanjemu gospodarskemu in socialnemu redu, toda jf ostali smo zvesti resnični jugoslovanski ljudski ideji, ki si je ne moremo misliti brez bolgarskih bratov v veliki in vsem pravični Jugoslaviji, niti pod vodstvom beograjske, niti kake druge čaršije. V tem vidimo edino obrambo naše skupnosti in posameznika pred nasilnimi osvo-jevalci obeh: v stanovski zadružni Jugoslaviji, ne pa v Jugoslaviji posameznih izkoriščevalcev vsega in vsakega.
Naše gibanje je samostojno in brezkompromisno, ker ni frazarsko, temveč idejno, ni špekulacija, temveč borba do zmage brez ozira na levo in desno. Do zmage ideje, ne fizičnih ljudi, ki streme po zadovoljenju hedonskih čustev.
Potem je povzel besedo starešina Ljubljanskega organizacijskega področja Zbora, tov. Šturm, ki je čestital akademikom k svečanem trenotku, ko stopajo na plan kot trdno organizirana edinica »Zbora« v borbi za ljudske pravice. Govoril je o generaciji, ki se je borila na vseh frontah sveta, ki je doživljala najtežje preizkušnje v času, ko so veliki politiki na Dunaju ali Parizu uživali blagodejnosti zaledja vojnega stanja. Po končani vojni ti politiki niso odstopili svoja mesta borcem, temveč jih vse do danes odrivajo od javnega udejstvovanja in skušajo s svojimi senilnimi metodami in miselnostjo vladati mlajšim generacijam, boječ se, da se ne bi duh pravega tovarištva in bratstva vseh stanov prenesel s fronte tudi v javno življenje, da ne bi tam zavladala miselnost socialne pravičnosti, katero so ti mlajši prinesli iz bojnih poljan, kjer so bili pred obličjem smrti vsi enaki. To je strah vseh starih strankarjev, ker se dobro zavedajo, da bi bil to konec strankarskih kupčij in liberalnega kapitalizma, ki se za njimi skriva. Zato skušajo privezati nase povojno mladino z njim lastnimi metodami, da bi rešili sebe. Toda mladina spregleduje. Prav današnji dan je nov dokaz, da bo ravno mladina tista, ki bo napravila križ čez račun izumirajoče generacije.
Nato je bil soglasno izvoljen akademski pododbor. Predsednik tov. Samec
Igor, ostali odbor pa tov. Abram MiloŠ,; Auersperg Emil, Bordon Rado in Uranič Ferdo.
Po volitvah predlaga novo izvoljeni predsednik vdanostno brzojavko N j. V. kralju ter tov. Ljotiču. Oboje z odobravanjem sprejeto.
Tovariši, ki so odhajali s tega občnega zbora, so čutili, da so vstvarili na ta dan v »Zboru« edinico, ki bo z navdušenjem delala na zbližanju mladine vseb stanov in na izgraditvi novega zadružno stanovskega slovanskega družabnega reda, ki bo lahko tudi drugim narodom | vzor pravične ureditve države, ne pa, da bi stalno prav mi iskali tuje vzore drugod. Saj mladost in bodočnost je slo- { vanska!
Ljubljana.
Informativni sestanek J. L. G. »Zbora« za Dvorski okraj bo v četrtek, 18. junij# t. 1. ob 20. uri v gostilni Oblak, Glinška ulica 3. Na sestanku govore delegati sre-skega poverjeneištva o »Gospodarskem in političnem položaju«. Vabimo vse tovariše, da se sestanka polnoštevilno udeleže,
Ljubljana—Moste.
V petek, dne 19. junija bo informativni sestanek J. L. G. »Zbora« v gostilni pri Terdanu, Zaloška cesta. Na sestanku poročata tov. Šturm in Šimnovec o »Go-spodarskein in političnem položaju«. Po sestanku razgovor o ustanovitvi krajevne organizacije J. L. G. »Zbora«. Tovari-ši! Udeležite se sestanka v čim večjem številu in pripeljite tudi druge.
Leskovec pri Krškem.
javni zborovanji J. L. G. »Zbor«, ki bi imeli biti v nedeljo, dne 14. t. m. v Leskovcu in Vel. vasi sta bili prestavljeni radi nepredvidenih zaprek na ponedeljek 29. junija t. 1. in sicer:
V Leskovcu ob 8. uri zjutraj po prvi sv. maši v gostilni Fr. Lavrinšeka.
V Veliki vasi ob pol	popoldni
v gostilni Al. Pirca. Na obeh zborovanjih govorita delegata tov. Ture Šturm, starešina lj. org. podr. in tov. Vučkovič iz Zagreba.
Ig pri Ljubljani.
Drugo javno informativno zborovanje J. L. G. »Zbora« bo v nedeljo 21. junija t. 1. ob 7. uri zjutraj v dvoriščnih prostorih gostilne Javornik na Igu. Govore delegati iz Ljubljane o »Gospodarskem in političnem položaju«.
Vsem naročnikom!
Množijo se pritožbe o nerednem dostavljanju našega lista. Zagotavljamo vse naše prijatelje, da uprave lista v teni oziru ne zadene nobena krivda. Ekspedicija se izvrši vedno v redu in pod nadzorstvom. Zgodilo pa se nam je ze, da smo dobili vrnjen list s pripombo, da je naslovnik nepoznan, naslovnik pa, z že plačano naročnino, reklamira kmalu nato list na isti naslov, odkoder nam je vrnjen kot nedostavljiv. Mi zbiramo podatke o vseh takih nerednostih in prosimo, da nam jih naši naročniki sproti javljajo, da ukrenemo vse potrebno tam, kjer leži pravi vzrok nedostavljanju.
Uprava lista.
Žalostna resnica: Kdor ne zna graditi, najraje podira.
Važno vprašanje: Koliko gospodarskih konferenc bo še zdržala sedanja kriza?
TOVARIŠI!
ZAHTEVAJTE NAŠ LIST PO VSEH KAVARNAH, KAMOR ZAHAJATE!
NEKAJ ZA SMEH IN KRATEK ČAS. Zagrebškemu listu »Smotra« se je posrečila sledeča šala:
Neki mali človek iz ljudstva stoji pred levjo kletko v zagrebškem zoološkem vrtu in si misli • »Kakšna podobnost z našimi razmerami! Levi so v zelezm kletki, ] osli pa se sprehajajo v svobodi, se mirno pasejo in teptajo travo!...«
U.toik H,«. k.ntord j. Pred,..r»ik kouzcclj. Ture ita Cto.ik.m OdE».or»i „«d»ik I™ M.rjek. C.lcik. 200. Tisk.,«. .Sto™*.« <p«d.to™k A. Kolu,..), „1 v Ljubij..i.