Srečni smo!
Misli  Bežigrajčanov ob  Dnevu  repuUike
VnovM smo pred praiznikom republike. Kot vsako leto se s spamini in z rezultati, ki smo jih dosegli v preteklem let, vračamo 7 dni, ko je bila nstanovljena nova Jugo-slavija.
Mnogi med nami imajo take aJi drugačne spomine, vendar nas je zanimalo, kaj mislijo v teh dneh in Jcakšne obSutke knajo bežigrajski občani. Povprašali smo jdh, kaj jih preveva ob teih praz-niidnih dneh in ali se apomnl-jo prvega praznovanja dne-va   republike.
Takole   so   nam   povedali:
•  Osemindvajsetletni    VK zidar Dušan Milanovič, ki se že nekaj časa šola v Gradb»-nem   centru  za  Bežigradom. sicer dama iz SR Soibije, je dejal:
Vesell me, saj je to nai največjd pramlk. Resničnol Pre&ivel ga bom prl starših in sorodnikih; no naj ne bo odveč, 6e re6em, da sem vesel tudl teh prostih dnl, ki nam bodo na voljo.
Prvič sem naš praaaiik praznoval, ko sem še bil 1963. v Vojnd Soli v Zadru ... Svečano je bilo to tudi druž-be in veselja nl majkalo.«
0 Jožica Orešnlk, šestin-SMridesetJetm poStna ctelar-ka   iz   Crtomirave   16:
Se kot otroik sem doživ-ljala našo narodnoosvobcxJiil-no borbo. In reči moram, da je vse tisto, kar smo slišali ln videli zdaj oživelo. Zato me ti dnevi spominjajo na takratne dni. Zdaj smo do-živeld —*in Ceprav je datum morda postranska stvar — kar si nlsmo tedaj niti v sanjah   predstavljali.
Moj spomin na prvo pra-znovanje je vezan na Ljubno, kjer sem doma. 1945. je bilo. NavduSeni smo bili, proslavo smo imeli in sredi vsega po-ruženega, nam je bilo toplo pri  srcu.s
•  Visokokvalificirani stroj-nik  težfke  gradbene  mehatu-zacije,   dvaindvajsetletnl   Sil-vo  Pohlen  pravi:
Seveda je ta naš prazndk pomemben. Sam premalo vem, vendar je AVNOJ za vse nas mlade nekaj, o čemer bomo dobro vedeli pozneje. SreCni smo, da tako lepo lah-ko živimo In da imamo vse možnosti   za   razvoj,   ki   ga
sicer prav gotovo ne bi ton#-li, Ge n« bd bilo narodnoosvo-bodilne vojne. Mladi se lepo počutimo in kaj naj re6em. Dobro nain je in tudi saml se bomo morali dokazati, da vse žrtve niso bile zaman ... Praznoval pa sem prvid, ko sem končal osemletteo in še! delat.«
•  Anlca     Knstec,     petin-dvajsetletaa poStna nshtžben-ka je dejala: »Ta praznik mi mi  veliko   pomeni  isato   kor bolje  ždvuno;  vsalk   dan   bo-lje.
Kaj me veie na prvo pro-slavo dneva republike? Ja, t Soli smo imeli proslavo fei postala sem piontr. Prej pa sem biia ciciban... Edeča ruta, saj vesto... Slceir pa bom preživela praanlke ksr doma v LJublJani, ker bl ra-da prosbe dni izkoristila aa uičenje, saj moram opravltl še nekaj  iapitav.o
•  Petdesetletnl   lektor   rm Pilozofsld fakulteU Vlado Js> godic,    se    dobro    spoininja vseh tistih dni, ki so vezani na dan republike:
Ce se spamnii nazaj, po-staneš kar malce sentimen-talen. Kaj naj rečem? To je kratkomalo NAS PRAZNIK. In 6e se oziramo nazaj ob tetn dnevu, spioh ne more-mo mamo uspehov, ki smo jih dosegll v tam abdofoju. Res je sicer, da zelo radikaj »pošimfatno«, vendar mlmo vsega, kar je storjenega So tak slepec ne more.
Doživljal sem praznik med vojno, tudi od 1943. leta da-JJe v zaporu. Zdaj pa je naj-lepše, ko doma moja mara* naredi potico. Za prazndlc.
0 Marija Golob, triinpet-desetletaa snažilka dama s Trške gore pri Novem mes-tu, je bila 'sila slcromna:
Saj veste, kateo Je bllo m©d vojno. Ne bom poeabl-la: prav na prazmk sem ku-hala žgance za sto partiaanov. To je bil naS največji praa-nik...Zdaj pa še bolj, saj živimo bolje kot bl si lahlko takrat samo v sanjah zaml-slila.
Med prassniki bam doma, saj grem k mami. Jedli in budl kaj popili bomo. LuS-tiK>   bo!«
Spraševal:
IZOK  AUSEC
PotO: S. DROLJC