Dopisi. Iz Gradca. (Domoljubi, držite banko nSlovenij o!") Naši politikarji so že zdavno spoznali, da nam je, ako hočemo kedaj politično neodvisen, prost in veljaven narod postati, denarnih zavodov silno potrebno. Naše politično  stanje, narodna zavest se bode in se more le po boljšem gmotnem stanju vsacega poedinega in celote zboljšati; naš narod dobi se le potem veljavo,  kedar bomo primernega kapitala imeli. Kapitalne moči se pa dau danes ne spravljajo več po poljedelstvu, treba je za to drugih sredstev; poedini ne zamorejo veliko, le v združenji je sila in moČ! Naše prizadevanje mora tedaj biti, da si združenimi močmi pomagamo ter si tako vstvarimo printerno število bank, hianilnic in drugih denarnih zavodov. Iz tega pa sledi, da mora naša prva in sveta dolžnost biti, da si zavode, katere že imamo, vzdržimo in ohranimo. Najve6i denarni zavod Slovencev do sedaj je pa banka ,,Slovenija;" ta se mora vzdržati na vsak način. Obstanek prve naše banke je zlo važen za bodočnost. Ne sme se nikakor misliti, da bi se mogel v kratkem zopet vstanoviti kaki drug in tolik denaini zavod, ako bi prva banka propala. Ne bilo bi dobiti več denarja, ker bi občinstvo zgubilo vse zaupanje v domače takošnje inštitute. Domoljubu torej skoro ni verjetno, da bi med našimi domačini zares bivala kaka izdajalska duša, ka|eri bi pogin ,,Slovenije" mogel všeč biti. Mislim, da politika pri takih stvareh nima nic opraviti. Izgovor z različnim pol. prepričanjem bil bi tukaj prava neumnost in bi kazal duševno nezrelost in grdo popačenost vsega mišljenja. Bankine koristi in pravice se ne delijo po pol. izpovedi, nego po vplačanih denarjih. Banka ne sme in tudi ne služi strankarstvu, ona hoče koristiti liberalcem ravno kakor klerikalcem, ker ni političen, nego 1 j u d s k denarni zavod. Da doplačevanje na akcije dobro napreduje, more nas le srčno veseliti. Iz Celja. (Obsodba). Andrej Kunač, 23leten budodelnik in prav izvržek človeštva, je po noČi od 6.—7. sušca t. 1. v Cigelnicah fare sv. Martina pri Vurbergu svojo žeiio Ano, svojo tašo Mico Polič in njeno vnukinjo, Ano Kolarič, zavratno v postelji napadel in vse tri grozovito usmrtil. Po 3dnevni končni obravnavi pred celjsko okrožno sodnijo je bil 26. t. m. od porotnikov kriv spoznan liudodelstva trojnega umora, in od sodnije k smrti na vislicah obsojen. Želeti bi bilo, da bi se taki budodelniki brez usmiljeuja umorili, drugim v svarilen vzgled, ker je naša jetnišnica že dosta premajhna, toliko je hudodelnikov! — Od sv. Lenarta v slov. gor. (Kaki n arodni gospodarji alj nacional-ekonomi da so Šent-Lenarčani!) Leuarški tržani so okr. cestnarja prisili, da je moral pri ,,črnem križu" ali pri ^črnem lesu" ob veliki cesti šurno blizo 4 sežnje daleč posekati, češ, da je šuma zakotje tatov, ki v lesu na ljudi prežijo in jih napadajo. Ker je pa pri vsej storjeni krivici vendar še precej lesa ostalo, bodo npurgarji" menda še to dali posekati, ker se zamorejo paglavci tudi tukaj poskrivati. — Ko bi ljudje tudi po drugod začeli izsekavati vse šuine, po kterih se tatovi in razbojniki skrivajo, bi postala lepa ,,zelena" Štajerska_ v malo letih ogoljena pustota. če pa že Šentlenai čani tako radi — seveda iz ozira na javno varnost in občno blagostanje — goščave izsekavajo, jih zavrnem na stezo v lormanskem Kamenščaku in tudi indi, da pogledajo košato grmovje ob cesti, ki ubogim kmetom veliko . sena z vozov populi, kadar ga domu vozijo. Tu posekajte, če ste za obSni blagor tako vneti, na vsaki strani, če hočete za seženj grmovja, les pa pustite pri miru! (Kdo bo pa kmetom škodo na lesu povrnil? Vredn.) Iz Radgone, 28. sept. Čudom se čudim, da Be ni hitro naznanila ,,Gospodarju" žalostna zguba, ki je zadela okraj gornje-radgonski že pred četerimi tjedni. Umrl nam je namreč 1. sept. vrl, mnogozashižen narodnjak Jožef Žitek, nad 40 let župan v Turjaucib, in precej let tudi okrajni odbornik. Kot izrednemu poštenjaku, vernemu kristjanu, vzgleduemn gospodarju, bodi mu s temi vrsticami postavljeu časten spominek. Od sv. Lovrenca pri Ptuju. (Zdivjano pobalinstvo.) Svetejši ko je den, zlobnejše hudobije se ob njem navadno godijo. Pravim: navadno, ker zares že težko prejde praznik v letu, kteri bi bil brez hudobije — ne v okrogu dežele, nego v okrogu tudi male farice, večkrat tudi srenje! Žalibog se nam ta skušnja kaže tudi v lovrenčki fari. Ne bom našteval ničvrednih činov, ki so se v preteklosti obilno godili, pa se z dobrobotnim molčanjem zakrivali. A preteklo nedeljo 20. sept. doprinesene hudobije zamolčati več ne smem. Naj svet zve živinsko surovobt nekterih naših dečkov njim v sramoto; moiebiti njim to osramotenje eluži v poboljšanje, kar pomozi Bog! — Neki blapec iz Grlinec imel je znanje z neko deklino na Kukavi. To je jezilo ondotne dečke; ker je omenjeni, precej močni hlapec nektere izmed onih parkrati že poprej bil nadrl, so ga s tim večo pazljivostjo in jezo zalezovali. Ko preteklo nedeljo po dnevi še k svoji vlačugi pride, najde ondi dva dečka. Po kratki vojski sta bila premagana, a  ne užugaua, ter hitita po pomoč. Vrneta se s peterimi drugovi. Vsein ni bil omenjeni hlapec kos, ter je bil od dečkov grozno pobit in polomljen. Pustijo sicer še živega na cesti ležati; ob 9. uri zvečer se pa zopet vrnejo, in ko ga še vidijo ondi na polj živega ležati, začnejo v svoji živinski si- rovosti in besnosti po njem hoditi, da so mu ves drob pretrgali. Vendar je še do drugega jutra živel in prejel zakrament sv. poslednjega olja. Vemo uzroke tej divjosti, a rajše molčimo! Bog daj, da vsaj zločinstva ljudem o5i odprejo!