Ne spomnim se vee podrobnosti " uhnji gla,'i llinke, ker so žlebovi zelo podobni drug drugemu. Zadnji žleb je globok in koritast, po njem sva priplezala ob dveh popoldne na soncni nh. Zavedal sem se, da je za menoj plezarija, ki je tedaj pomenila enega od vrhuncev plezalskega udejstvovanja pri nas. Zmogel sem jo s tovarišem, ki je znal dosti več kakor jaz in bil sem mu hvaležen iz vsega srca. Tiho sva se pogovarjala o tem, kar tako radi govore mladi ljudje v gorah: o ..,Thovih in o stenah. Se nekaj sem tedaj občutil: da sem se šele s takim plezantcm približal tistemu težkemu, mračnemu življenju, ki so ~a živeli molceči in odljudni gorjanci v ozkih dolinah pod planinami, Grnjani, Stahov­ čani in Stranjani, drvarji, lovci, kmetje in pastirji. Ob hladni resnično­ sti v težki steni sem se zavedel resničnosti živ"enja, ki .ga je živelo Jo trdno, neupogljivo in uporno ljudstvo. Za mesčane so imeli ti ljudje v srcu le zaničevru1je - in to po pravici. Kaj pa so vedeli ljudje iz mesta o njihovem trpljenju? Kako po krivici so presojali njihove obi­ čaje, brez verig in spon, z divjo svobodo in samovoljo, ki ji je le težka tlaka revščine omejevala prosto pot. - In k temu preprostemu ljudstvu -se je spletala prva tenka vez. Cutil sem se vsaj malo vrednt?ga, snežiščih in grapah, je zadostoval cepin. Danes je drugače. Po,·ojna alpinistična generacija je vse pogosteje zač.e1a obiskovali tudi stene, raze in grebene. Tu pa seveda zaradi naklonine skalovja ni mnogo snežišč. Kratke, snežne vesine po navadi prehajajo v kopno ali poledenelo pečino. Na takih mestih je cepin kvečjemu le za trenutno rabo, ko pa preide plezalec v skalovje, mu je odveč in ga ovira pri plezanju. Navezovanje cepina preko ramen oziroma spravljanje v nahrbtnik pa je tudi dokaj zamudno. 283 Zahodnoalpski plezalci so kmalu re;m ta problem. Trajni kontakt z ledom jim je kmalu prinesel to važno orodje. Pri reševanju najtežjih problemov v Zahodnih Alpah so plezalci s pridom uporabljali ledno kladivo. Znatno hitreje in lažie so zmagovali z njim strmino ledu in čistili stope na poledeneli pecini. Kogar stvar zanima, naj vzame v roke ,,Bergsteiger·< ali „Uivista mensile del Ciuh alpino italiano" ozi­ roma druge planinske revije in knjige zahodnih narodov. .. .. - --- - ----,1• ----------- - Ledno kladivo (številke pomenijo centimetre) • GlaYni namen ledne~a kladiva je, kakor rečeno, da služi kot cepin in kladivo za zabijanje klinov obenem. Pogoji za kladivo bi bili razme­ roma kratek roč, ki pa je precej daljsi od običajnega kladiva, in glava za zabijanje klinov, ki se v bistvu ne loči od letne. Pogoji za cepin pa precej dolgo oklo, ki je nekoliko debelejše od navaclneqa okla, to pa zaradi tega, ker ledno kladivo prihaja pogosteje v stik s skalo kot cepin, lalogo ni bilo težko izvesti. Le kovaču je bilo trcha narisati tocne mere. J a priloženi skici lednega kladiva so točno označene dimenzije. Pripomnil hi le. da so ročaji kladiva lahko za kak centimeter različni. 284 Ravno tako oklo. \'až:no je, da je material prvovrsten. Posebno je treba paziti pri nasajanju. Zelezne zakovioe morajo biti postavljene v glavo in ne zakrivljene. 'ajboljši je suh, jeseno,· les. Ker pride pogostoma v dotiko s snegom, je dobro, če je impregniran, najbolje s firnežem ali vos.kom. Pri impregnaciji s parafinom pa se postopa kakor pri im­ pregnaciji vrvi. Ker je ledno klaclho precej dolgo, posebno njega oklo. ga je težko spraviti v žep. Zato je treba na ročaju napraviti poseben kavelj, s katerim se lahko pripne na n, ico ob pasu. S priporočanjem lednega kladiva nikakor nočem zmanjšati pomcua cepina, ki je ,. zimski plezalni tehniki neobhoO"scm na jasnem. Dcjst\'O pn je, da v nobeni ledeni dohi ledeniki niso segali tod do morja. Prečni pr <'rczi dolin, predvsem pa naše značilne Clin;čicc, ki imajo obliko ostro zasc­ koncga ,,\'", kažejo, da tod ledeniki 11.i•o brusili in gladili dolin in pobočij. Pač pn so h·