Obrambeno delo, vzgojno delo. (Poročal na pokrajinski skupščini UJU na Bledu tpv. Fr. Skulj.) Ko smo izgubili plebiscit na Koroškem. sp iskali krivde vsepovsod. na pravp pa ni prišel nihče. — In nai bi uved'i dames plebiscit v Slpveniji, pa stavim glavo. da bi doživeli neuspeh. Mnogi bo morebiti v svojem optimizmu majal z glavo, toda ne srnemo se bati resničnemu deistvu p.ogledati v obraz. Pravi vzrok ne- sreče tiči glotookp v narpdovi duši. ki je hlapčevske naravi radi svojega dolgptrajnega suženstva. Narod se ie vzgajal sto in stoletja v narodni indiferentnosti, nezavednosti, brez ponosa v svpj lastni narodni jaz. Narod samega sebe ne ppzna niti svoje bitnosti ne pripisuje bogzna kakšnega pomena. pn pozna v svpji psihi samo eno globoko vkoreninjenp čustvo in to je versko — vse drugp je blagp brez javnega pomena.._ki ni vzbujalp. niti še danes v svobodnj državi ne vzbuja v narodu one odmeve v njegovem vnanjem življenju, ki dvigajp druge narpde taiko karakteristično v svetovnem koncertu narodov. Narodne zavesti ni v masi. dostikrat tudi v inteligenciji ni! Vprašajmo našega seljaka. obrtnika pp njegovih narodnih čutstvih, do njegovi zavednosti, po njeeovem Donosu. dobili bomo čudne. dpstikrat smešne odgovore. če morebiti ne celo po nosu. Pred nedavnim časom sem imel priliko govoriti z nekim višjim srbskim častnikom. ki rni je glede tega rekel: Sbvenci ste lepo jugoslovansko pleme, a enega ni v vas. narod ste brez naci.ionalne zavesti. kai li še ponosa. Pri nas ie drugače. Naš najpriprostejši seljak zna, da je Srbin. v srcu nosi ljubav do naroda kakor dragpcen biser, a na zunaj kaže ponos svpje narodne zavesti kakor oraporščak svoj prapor v vojni. Vaša kultura ie simili m se kaže na vnan.ie, a naša je istinito naroidna in jp npsi naš človek v srcu. Gpspoda. težke so te besede. ali dokaj resnice je v njih! So sicer argumenti, ki bi pomagali znatno to obsodbp omiliti. ali enega ne moremo izbrisati in to je naša narodna nezavednost. Kakor sem že prei povdarjal je masa dp malih izjem popplnoma nezavedna brez ponosa. žal. da je tudi mnogo inteligence tudi brez tega čuta. Kolikp jih je, ki bi bili res narodni — po svojih močeh tudi požrtvovalni. Za njih me sram rudečice oblije. kadar se jih. spomnim. V njih srcih se :je naselil gol materijalizem, ki se nagiba že židovskim manijam. Sem t>a tja žrtvujejo kaj za narodne namene, toda vsikdar z ffodrnjanjem in pa le iz golega egoJzma. ker se boje posledic bojkota ali kaj Dodobnega. Bele vrane so, ki delujejo v tem izjemno. — Gospoda. tudi naše vrste imajo še mnocro rnlačnežev, zlasti med mlajšimi. kolegi in koleginjami. Tu treba kreniti na druga pota. Zavedati se mora danes vsak učitelj, da je njegova sveta dolžnost ne sarao kpt vzsojitelja, temveč kot svobodnega državljana. da vzgojuje mladino in narod v nacijonalnein duhu da y.a dovede do iste višine. ki jo dosegajo v tem drugi narodi. Smelo trdim. da je naš narod edini na Evropski celini. ki nima narodne zavesti in ponosa. — S čiin na bomo dvign li .narodno zavest? Več potov je in veliko sredstev, najvažnejše ba je šolsko delo in delo za narodno obrambo. Ker sem se namen':l podati nekai misli o narodni obrambi kot vzgpjnem sre'dstvu pust!m šolsko delo ob stran. ter nodam v kratkih potezah vzgojo mase v nacijonalnem čustvovanju po obrambenem delu. Kai je obrambeno delo? Obrambeno delo ie vse ono, ki ga podvzame narod v svojo obrambo ored tujcem bodisi v sospodarskem f nancijelnem ali duševneni oziru. Vsak napor ki meri na to. da se ohrani narodu. kar je njes:ovea_a je obrambeno delo. Ima Da lahko 'dvojno tendenco. defcnzivno in ofenzivno. Narod, ki hoče biti v svetovnem koncertu narodov pošten in pravičen, se bo posluževal le defenzivne tendence, grabežljivi narodi, ki si prilastujeic) ekspanzivno silo. se poslužujeio ofenzivne tendence. Slednja raora imeti v narodu krepko razvito nacijonalno zavest in neDremagljiv ponos. ker mora vedno računati s protiofenzivo. Tak narod je bil in ie še nemški narod. Slovani so bili v svoiem obrambenem delu skoro vedno v defenzivi. in sp izgubljali od leta do leta teren. ker jim ie nedostaialo glo>bo>ke narodne zavesti. Zlasti mi Slovenci smo plačali zelo drasro svojo nezavednost v defenzivi. Ko bi bilo naše Pbrambeno delo izdatnejše. ne bili bi izgubili Koroške :n ne tičalo bi v sužnosti pol miljona našesa naroda. Toda po toči zvoniti ie zaman! Naše obrambeno delo vrši danes več društev kakor: Družba C. M.. J. M.. G. Z. in Straža. Zadnji dve ne stopati posebno v osoredje. pač pa hočem posvetiti nekaj misli prvirna. Prva CMD. ie bila ustanovljena 1886 leta ter deluje že nad 36 let. Družba je nepojitična in ima na Drofframu kulturno delo v Drvi vrsti vzgoio potom šolstva. V teku svojega pbstanka ie rešila nad 200.000 otrok, ki bi bili sicer propadli ootujčenju. Ogromno delo ie to in še ogromnejše so biie žrtve. če pomislimo da ie to delo slonelo na ramah sarno zavednih ljudi. ki štejejp komaj 41/_% skuonega naroda. Družba ie lepo organizirana po svojih podružnicah. kl so pa žal med vojno mnoge razpale in prenehale s svo'im delom. dasi ie družbino obrambeno delo danes stokrat potrebnejše kakpr kdaj pPDrej. Koliko učiteljev in učiteljic je do naši pokrajini. ki ne poznajo tea;a dela. ki ne poznaio ustroja Družbe, ki ne poznaio pomena Družbe za vzgojo narodnega čustvovanja in zavednosti rnase. In vendar je učiteljstvp ppleg druge inteligence poklicano pred vsemi drutrimi. da se zanima 'n deluje za Družbp, ker vrši ona skerai enako. a važnejše in pomembnejše delp za skupnost naroda. — Po mnogih krajih so se raznesle vesti. da Družbe več treba ni. ker imamo lastnp državp; dalje, da nima sedaj pravega dela in da ie splph postala nepotrebna. Gpspoda. tp je zmota in sicer usodna zmota, če se to kvarljivo naziranje ne zatre. Družba vrši še danes ogromno delo.... in Dotrebuje mesečno nad pol miljona krpn. — Iz navedenega sledi. da ie naša dolžnost. da po svojih močeh delujemo za družbine namene. za njeno visoko mis;jo. — Delovanje za obrambenp delo ima ppsledicp vzgojevanja narodove mase v narodni zavesti in ponosu. Vsak član Družbe goji v svojem srcu ljubezen do naroda svoicev in ta ljubezen ga dviga do nesebične požrtvovalnosti. V pregovor je že prišlo: Kjer Cirilmetpdar. tam narpdna zavest. tam Sokol, tam plemenit člo- vek. Pozivam vas zlasti zx. oredsednike in zastoDirke okrajnih učitcljskih društev,da pri svojih zbprovanjih obdelate snov o obrambenemu delu ter greste s točnlm programom na delo med ljudske mase. Ce pridobite ljudstvo za obrambeno delo ste ga vztrojili v narodni zavesti in v olemeniti oožrtvovalnosti s katero bo Družba ohranila svoiernu narodu i pne brate. ki bi s:cer utonili v tujčevih valovih. Drugo društvo obrambeneRa znača.a je J. M. Ona ima gospodarsko politični obrambeni značaj. — Družba CM. vršisvotie delp pp vzorcu nem. »Schulvereina«. dočim si je navzela J. M. težnje nem. »Siidmarke«. Želeti pa je. da bi pričela J. M. velikoootezne akcije, kakpr »Siidmarka«. da bi zainteresirala za svoie namene velekapital in velepodjetja vsepovsod tam, kjer je naš živelj oirrožen, ter da bi postala nekaka avantgarda CM, ki vrši S. Dodrobnimi doneski drobno delo kulture in prosvete vsenovsod. kier je potreba nastala. — Dolžnost bodi učiteljstvu. da se za to obrambeno društvo zanima. ter Droučava niet.ovo delo. — Delo dr. sv. CM. je vzgojno! V narodnetn duhu vzgovena mladina ne pa.de in ,ne zagreši izdaistva nad svojim narodom. ker nosi globoko v srcu ljubezen do svojega roda, do rodne zemlje. 'do rpdnih bratpv. Zakaj je na Goriškem. v Trstu in PrimoT.iu naše liudstvo tako iekleno tako narodno čuteče. — Ker ie vzgojeno v narodnem duhu. Zakai ie padla Koroška. zaikaj so severne meiie nacijonalnp tako šibke, zakaj je Prekmurje nezavedno? Zakaj so po vseh večjih mestih Štajerske tako trdne nemške oostojanke? Odgovor je na dlani. Na zapadni meii je učvrstlo naše Dostojanke narodno šolstvo in zlasti delo CM. družbe. Na severu pa je zasa'ala svoje kremplje v naše meso Siidmarka — Schulverein va je nadaljeval vzirojno svpje delo ter potuičil in privezal vso našo rajo z dušo in telesom na te postojanke, s tem,da ie vzgoiil cele garniz:je v nemško naciionalnem duhu. — Vse tP da misliti! Če hočemo- da se udejstvimo kedai kpt svobodna liudstvo v svobodn: državi, ie naša sveta doižnost — in to smo dolžni tudi napram svojhn bratom osvobod.itel.iem Srboim — da vzdržimo pozicije v našem obrambenem delu tam preko do ure. ko pride ter da očistimo nečednp zalego »Schulvere-na« in »Siidmarke« z našega narodnega telesa na severu. To se pa more zproditi le če vzgojimo narod v nacrionalni zavesti. Pot do tesra cilja pa gre skozi delo obrambe. ki odseva v idealni požrtvovalnosti. Gospoda. krenimo na to pot, težka ie, toda hvaležna ne toliko za posameznika. temveč. za našo Sikupnost za bodočnost in veličino naše države. S tem delom vrsimo podrobno !delo pravesra ujedinjenja. S tem nesebičnim delom za blagor celoku,pnosti ohlažujemo one nesrečne kali in zelišča naše politične raz.dvojenosti in podedovane slovanske nesloge. Tpvariš pravi: Kdpr Jugoslovan — ta Sokol. a jaz pravim: Kdor učitelj, ta obratnbeni delavec — iz njega izhaja Jugoslovan — Sokol.