OO ZK POZABLJAJO NA GOSPODARJENJE?
Skupno stičišče pri kmetu
Prvo četrletje letošnjega gospodarskega leta se ponaša z nevsakdanjimi podatki. Med vsemi je najbolj vznemirljiv ta, da proizvodnja po količini pada, dosegamo pa močan porast prihodka. Očitno je, da je tako razmerje predvsem posledica višjih cen, prav nebogljen pa je pri tem vpliv stabilizacijskih teženj, ki so izražene v več-ji produktivnosti, izvozu, uporabi znanja v proizvodnji.
Izvršni svet je sprejel naloge, s katerimi bo skušal spremeniti ta položaj. Pri tem bo imel po sklepu konference zveze komuni-stov naše občine vso pomoč komunistov. Uspehi pa bftdo v proizvodnih sredinah smelejši, če se bo končno spremenilo tudi razmerje članov OO ZK do gospodarske problematike v OZD. Na konferenci je bila izrečena ugotovitev, da sta komite in konferenca na vsaki seji obravnavala ure-sničevanje stabilizacije v gospodarstvu in družbenih dejavnostih in, da bi bil že skrajni čas, da bi temu sledile tudi OO ZK.
Ob tetn splošnemu zaključku pa še misli razpravljalcev.
»Gospodarsko ustalitev še vedno vodi-mo s stiskanjem osebnih dohodkov in zmanjševanjem sklada skupne porabe«, je menil Darko Perovšek in pokaral težnjo po zoževanju zaposlovanja. Menil je, da so osnovna sredstva proizvodnih OZD zaradi prevladujoče ene delovne izmene neizko-riščena. Zato bi se morali odločiti za boljšo izkoriščenost teh sredstev, za večji doho-dek in nove možnosti zaposlovanja.
»Akcija zaključni računi 80 je bila letos znatno slabše izpeljana kot pretekla leta«, je seznanil člane konference predsednik
občinskega sindikalnega sveta Jahez Če-bulj.
Še vedno je bila znatno močnejša raz-prava o dosežkih gospodarstva in prav za-nemarljiva o pojavih v družbenih dejavno-stih. Ob nekompletirani obravnavi zak-ljučnih računov (manjkala so poslovna po-ročila), v večini niso ocenili gospodarjenja v začetku letošnjega leta in možnosti ure-sničitve gospodarskega plana 1981.
Oceniti uresničevanje stališč in sklepov
V treh kmetijskih delovnih organizacijah ima-jo OO ZK, med kmeti pa je deset članov zveze komunistov. Konferenca je zadolžila komuni-ste, da pripravijo problemsko konferenco ko-munistov v SOZD KIT o uveljavljanju dohod-kovnih odnosov med pridelovalci, rejci, prede-lovalci in prodajalci kmetijskih pridelkov, predvsem pa mleka in mesa. Po sedanjih oce-nah imajo poljedelci in živinorejci izgube, pre-delava in trgovina pa razpolagata s precejšnji-mi dobički.
.zveze komunistov o usmerjanju kmetijske politike v naši izrazito kmetijski občini je obsežna naloga. Tega niso spregledali tudi člani posebne delovne skupine, ki je jedr-nato predstavila položaj v Kmetijskih za-drugah Ljubljana in Velike Lašče ter DO Ljubljanske mlekarne - TOZD Posestvo.
Izhajajoč iz njihovih zaznamb, ta ni rož-nat, saj še vedno (meso, mleko) vladajo kupo-prodajni odnosi, o dohodkovnih pa predelovalci in trgovci nočejo slišati. Re-sne so zagate pri naložbah v kmetijstvo, pa
tudi pri zemljiški politiki še vedno preradi segamo po kakovostnih obdelovalnih po* vršinah.
Gozdarji so zaskrbljeni predvsem zaradi varčevalnega razmerja zasebnih Iastnikov gozdov do svojega lesnega imetja. Kmetje ne sekajo in s tem podirajo plane, ki jih je sprejelo gozdno gospodarstvo. Ob ostare-lih kmetih je takemu razmerju menda močna kriva tudi prevelika razlika med odkupno ceno hlodovine pri gozdnih go-spodarstvih in na zasebnih žagah.
Ob vseh teh resnih ugotovitvah pa je razprava izvenela predvsem v zadolžitev komunistom v kmetijstvu in gozdarstvu ter v sredinah, kjer se srečujejo s krrietijsko problematiko, k gospodarnemu ravnanju z zemljo, k vzpostavitvi dohodkovnih ra-zmerij, k povečanju poljedeljske in živino-rejske proizvodnje ter k boljšemu organi-zacijskemu, strokovnemu in samouprav-nemu pristopu do kmetov. Ob tem bo treba spregovoriti tudi o možnostih pride-lovanja živil in reje živine na hribovitetn območju za potrebe SLO in pri tem uskla-diti dela s KZ Škofja Loka. Ob sedanji ugodni politični osnovi, pa bo z zagotovlje-no socialno varnostjo pri normalnih delov-nih rezultatih, potrebno spodbuditi mlade za kmetovanje. Nujno bo prav kmalu pre-stopiti jarek med kmetijci in gozdarji. Ne le zato, ker je njihovo stičišče pri kmetu (poljedeljcu, živinorejcu, gozdarju), am-pak, ker bodo skupni programi razvoja ktnetij in vasi tako hitreje uresničeni.
S. J.