OB PRIPRAVAH NA VOLITVE
Demokratičnost vsebine in metode političnega dela v ospredju
Pred nami so aktivnosti v zvezi z obravnavo zakljuinih računov, nahajamo se v letu, ko na vseh nivojih in v vseh okoljib prtatopamo k zahtevnim in zapletenim opraviloin in pripravam na oblikovanje srednjeročnih planskih do-kumentov, pred nami je razprava o osnutku dolgoro&iega plana Ljubljana 2000, v občinah in mestu bodo kmaJu stekle razprave o spremembah in dopolnitvah statutov, uresniievanje programov ekonomske stabilizacije se ob vsem tem kot rdeča nit prepleta z vsem naštetim, saj sedanja družbenoekoHomska situacija od vseh nas še ve-dno zabteva dodatnih naporov, trezne presoje in akci-je! Ob vsem lem smo na straneh našega glasila že precej brali in najbrže bomo tem, nam vsem skupnim prizadeva-njem, namenjali še precej prostora. Ne smemo pa poza-biti, o tem nas sicer že spodbujajo aktivnosti socialistične zveze na naloge v pripravah na volitve leta 1986. Prav tem namenjamo tokrat nekaj več besedi.
Vemo, da mora socialistična zveza kot fronta ustvariti pogoje za demokratično sodelovanje delovnib ljudi in občanov v vseh predkandidacijskih, kandidacijskih in volilnih opozorilih, pri čemer mora biti evidentiranje konlinuirana dejavnost v pripravah na volitve.
K odgovomi uresn'ii!vi te ttuloge nas opozarjajo stda-nje dnižbene razmere, v katerih delovni ljudje in ob&tni v š« večji meri zahtevajo odgovomost za uresničevanjc sa-moupravne kadrovske politike, postavljajo zahteve po večjem vplivu na kadrovske rešitre na vseh dražbenib dolžnostih ter uspešnosi uresničevanja dolgoročnega pro-grama ekonomske stabilizacije pogojujejo z ustreznimi kadrovskimi rešitrami na najodgovornejših delegatskih in drugih dolžnostih.
Prav slednje je zapisano v delovnih gradivih Republiš-ke konference SZDL, ki kot osnova pogojujejo aktivno-sti predvolilnih priprav tako v krajevnih skupnostih kot tudi v delovnih organizacijah. Tako kot gradivo samo, velja tudi sicer v vsakdanjem utripu delovnika, izhajati iz pozitivnih izkušenj priprav na volitve in zadnjih volitev iz leta 1982 kot tudi iz ocen in izkušenj pri volitvah nosilcev delegatskih dolžnosti iz lanskega leta.
Ob vprašanjih o takoimenovanih odprtih listah velja poudariti, da so le-te v skladu z našim ustavnim sistemom in da njihovo uveljavljanje v praksi socialistična zveza
spodbuja. Seveda pa je to obliko potrebno od okolja do okolja preučiti, marsikje pa so za njihovo uveljavitev ovira še vedno veljavni normativni akti (v KS in OZD), ki le-teh ne dopuSiajo. Odločitvam v prid odprtih kandi-datnih list bo torej marsikje potrebno dopolniti oziroma spremeniti tudi te akte.
Vemo, da ustava daje delegacijam pravico in dolžnost delegiranja delegatov v delegatske skupščine, ne glede na to, ali gre za stalne ali za zamenljive delegate. To smo zapisali vsled tega, ker so razmišljanja o vprašanjih vloge neposrednih volitev v našem sistemu prisotne. Ob tem pa ne gre prezreti ali celo zanemariti dejstva, da je delegat-ski sistem zamišljen kot oblika najbolj neposrednega
lzražanja, soočanja in povezovanja ter usklajevanja plu-ralizma samoupravnih interesov.
Marsikje pa nekateri zaradi pomanjkljivosti in nedosle-dnosti prakse izkoriščajo le-to za napad na volilni sistem oziroma celo na politični sistem socialističnega samo-upravljanja. Zatorej je v pripravah na volitve v vseh družbenopolitičnih organizacijah posebno pozornost po-svetiti demokratizaciji vsebine in metod politiinega dela, kar je osnovni pogoj za razčiščevanje s ustimi, ki slabosti »izkorišiajo«.
-  Predkandidacijsktai, IdandMac^Ata opravilom in nalogam SZDL
-  možnostim ustvaija^ia pogojcv za odprte liste in kandidiranje več kandidatov za poramezne dolžnosti
-  možnoslim sprememb volitvam v SIS, ki so del skup-Sčinskega sistema
-  dograjevanju o doloiitvi okolišev in delegatskib mest
-  možnostim nvedbe zamenljive sestave družbenopoli-tičnih zborov
-  spremembamvolilDezakoaodajeterzmanjšanjušte-vila raznih obrazcev - bo potrebno nameniti prednostno pozornost, kot vprašanjem, ki jih bodo v največji meri zadevale volilne priprave.
Evidentiranju - kot trajni akciji in oceni delovanja
delegatskega sistema kot preverjanju naše utinkovitosti
sistema socialističnega samoupravljanja pa veljajo v vseh
okoljih poglohljena prizadevanja in dosledna razprava.
JANJA DOMTTROVIČ