Listek.
123
Komaj smo si v bukvah nekoljko pomogli, spet se je Ilirski pravopis na Krajn-skim vnel, ino po Koroškim kakor Štajarskim prijatlov toljko nabral, de bi abotno bilo se mu vstavljati. —
Dolgo dolgo sim se ga branil; — Devištvo je bilo brez mojiga vedenja v novim pravopisi natisneno, tudi Sveto opravilo tako, ker ni natiskar dolgih f imel. Ino, ker sim mislil, de sovražnikov močnih ni, prijatlov pa vse živo, sim tudi jaz z novim potegnil, ker ima svoje dobrote, ino pa veči, kakor stara Bohoričica — recite kar hočete. — Zdaj bi pa radi — posebno g. Metelko, de bi zopet v štertič svoj pravopis zavernil; kar pa nisim pri volji, naj mi ravno zamerite. Pisal bom v tim pravopisi, dokler bom kaj mogel; ako bravcov ne bo, pa tudi ne bo pisavcov. Kar ljudi zadeva, le tisto hvalijo, kar svoje učenike hvaliti slišijo. Ljud ino dnar me v pisanji vodila ne bota. Panslavisma jaz ne poznam — čutim pa močno sovražniga duha razkolnosti, ki med Slovencami gospodari ino ljubo edinost mori, braterno ljubezen rani ino dobro zatira.
Bil sim Krajncam prijatel ino bi še rad ostal, ter sim Vam za mnogo dobriga hvaležen; alj de nov pravopis čertite, v tim niste hvale vredni. Ino če me zavolj noviga pravopisa iz Vaše ljubezni veržete, mi bo močno žal; jaz Vas bom pa tudi z Vašim starim pravopisam ljubil:  Amicus personae,  inimicus causae.
V  znaminje serčne prijaznosti Vam pošlem dvoje bukvice v novim pravopisi; pa Vas tudi prosim, de ne zamerite
Vašimu
odkritosrčnimu prijatlu
Am 29. Juli  1847.                                                                Slomšek Antonu.*.
Hrvaška književnost je v drugi polovici ravno mirulega leta pognala nekoliko prav lepih cvetek. Stari pesnik Ognjeslav Utjesenovič Ostrožinski na Dunaji je predelal in znova izdal ep.sko pesem svojo -»Nedeljko«., katero je občinstvo že pred dvajsetimi leti rado čitalo. Ljubic Josip Dinkov v Zagrebu je prvence svoje priobčil pod imenom »Juvenalia*.. Dvorovič Njegoslav je nabral narodnega blaga ter je v Senji izdal prvi zvezek, v katerem nam podaje pesme in pripovedke iz Bosne in Hercegovine. Znani bo-senski pesnik, frančiškan Grga Matic-je zbral pesniška svoja dela, katera zdaj izdaje gosp. Milena Mrazoviceva v Sarajevu. Zadnjega pol leta so prišli na svetlo 4., 5., 6. in 7. zvezek. V 6. zvezku nam v pesmi »Kiko i Zelič« opisuje resnično dogodbo z 1. 1832 ; v 7. zvezku pa opeva najnovejše dogodbe, bosenski in hercegovski upor od leta 1876.— 1878. ter boje srbske in črnogorske.
V  Zagrebu je neimenovan pesnik dal na svetlo »Stikove jednoga smrtnika«, in v ,,Zvonu" že omenjeni nddepolni Stjepan pl. Miletič je spisal novo igro v jednem dejanji ter jo okrstil „Zabašurene kariere". Zanimiva je knjiga ,,Sjaj Danice ilirske"", v kateri nam M. S. Trazimir podaje 630 jako pomembnih citatov, nabranih v nekdanji ilirski ,,Danici". Na spomin vpeljevanja novega kotorskega vladike dra. Tripe Radoničiča je Srečko Vulovic v Zagrebu izdal knjigo, v kateri je med drugim dal tiskati stari rokopis hrvaški iz XVII. stoletja: „pesme" na čast Andriji Zmajevicu. Znani pesnik Avgust Ha-rambasič je pohrvatil zanimivo delo Aleksandra Dumasa, ,,Put po Kavkazu 1S58—/859". N. M. Simeonovic je spisal in zagrebškemu krasnemu spolu posvetil novelo „KatinW' Neimenovan pisatelj je v Karlovci izdal ,,Koprive11, pesmi svoje, v katerih je pokazal dosti pesniškega dani. S posebnim veseljem pa naznanjamo, da je profesor Hugo Badalic v Zagrebu prav lepo pohrvatil Shakespearovo tragedijo ^Koriolan". Gospod Badalič, dasi odličen hrvašk pisatelj in pesnik, delal in pilil je dve leti ta prevod, ki ga je zlasti namenil mladini srednjih šol.   Veščaki hvalijo prevod,  a hrvaška vlada je obljubila
124
Listek.
pomoči, da pride prej na svetlo. Priporočamo ga tudi mladini slovenski. Zajeduo je v drobnih snopičih jel v hrvaškem prevodu izhajati prekrasni ruski roman „Vojna i mir". od slavnega pisatelja grofa Leva Tolstega. Od istega preimenitnega ruskega pisatelja sta Ivan Gojtan in Stjepan Lukic pohrvatila dvanajst pripovedek in pravljic za preprosto ljudstvo, katere je izdala družba sv. Jeronima med knjigami za leto 1888. Razven tega je ta družba družabnikom svojim podarila koledar ,, Danico'1 s prav izborno vsebino, ter ,,življenje svetnikov'1 za mesec december v prekrasnem prevodu od dra. Ivekovica in ,,Ptice" od Davorina Trstenjaka. — Nič menj zabavnega kakor poučnega berila nahajamo v knjigi ,,Poviest Venecije u životu privatnom", ki jo je italijanski napisal Benečan profesor vitez Molmenti, a na hrvaški jezik preložil profesor Rabar. Beneška je že sama po sebi zanimiva po svoji prošlosti za vsakega omikanega človeka, nikar za sosednega Slovenca; če pa dodamo še to, da je prelepo delo Molmentijevo nagradila akademija beneška, francoska pa je je pohvalila, bode marsikak Slovenec segel po nji, zlasti ker se tudi hrvaška prestava prav dobro čita. Knjiga šteje 25 tiskanih pol, a velja 2 forinta. Ob jednem je Marko Car pod naslovom ,,Venecija" izdal potopisne svoje spomine na Italijo. Drugo, izvirno zgodovinsko delo ima naslov: ,,Franovci države presv. odkupitelja i hrvatski puk u Dalmaciji". V tej knjigi nam dalmatinski frančiškan, oče Stipan Zlatovič, pripoveduje zgodbe svojega reda in Hrvatov dalmatinskih od leta 1212. do leta 1880. Velike so zasluge frančiškanov za ndrod in narodnost hrvaško v Dalmaciji, zato je ta knjiga velike vrednosti za poznavanje kulturne zgodovine dalmatinskih Hrvatov. Zgodovinske vrednosti je tudi Brličeva knjiga: „Uspomena na stari Brod", katere je četrti zvezek prišel na svetlo. Jezikoslovcem ne smemo zamolčati knjižice, v kateri jim mladi učenjak, prof. dr. Milivoj Srepel podaje dve razpravi: ,,0 cilju i metodi latinske sintakse" in ,,0 pomjeslanju načina i vremena u glavnim rečenicama latinskog jezika11. — Neutrudni pedagogijski pisatelj Stjepan Basariček je v drugem izdanji čisto predelal svojo pedagogijo, katere je prišel na svetlo II. del: uObče obukoslovje". Neimenovan pisatelj je v posebni knjižici dal tiskati razprav> vFilosof Epiktet i njegov nauk", ki se odlikuje po svoji vsebini in po jasni in gladki pisavi. Juraj Caric je spisal ter v Reki izdal „Elemente matematične geografije" kot uvod v navtično astronomijo. Že večkrat omenjenega Biankinijevega dela ,,0 uzgoju i njegovanju cvieča" je že 17. zvezek prišel na svetlo. Marni higijeniški pisatelj prof. dr. Lobmajer je spisal novo knjižico: „Pogibelji od žive prirodeu, v kateri nas opozarja na nevarnosti, ki nam prete" od rastlin in živalij. Ker lia Hrvaškem ne hodi na dan toliko molitvenikov in drugih pobožnih knjig, kakor na Slovenskem, dobro je, da omenimo tudi takšnih. Hrisogon Majar je za nežno mladino spisal „Zivot Isusov", a Krsto Milas je izdal prevod Laserjeve knjige ,,Lurdske čudesne epizode". Zbirke „Spisi za mladez1"', ki jo ureja že omenjeni prof. Basariček, prišla sta dva nova zvezka na svetlo; v prvem je sam urednik po vzgojnih načelih zbral ,,narodnepripoviedke za mladezu, za drugi pa je Josip Klobučar na spomin cesarjeve štiridesetletnice priredil spis „Nas kralj i car 1848—7888". Mladini je tudi E. Kramberger namenil svojo povest „Uznik čaklovački", za katero je gradivo vzel iz dobe turškega gospodstva. V svoji brošuri „Nase realkeu, govori prof. Krbek o preosnovi srednjih šol. Predstojnik statistiškega urada v Zagrebu g. M. Zoričič sestavil je novo knjigo: „Miena ziteljstva godine 1881., 1882. i iS8ju. R, Severinski je spisal knjigo ,,Uputa u jednostavno knjigovodstvo za mlade trgovce",  učitelj   Vinko Bek pa brošuro  „Bečki zavodi za slijepce i naše potrebe".
Jugoslovenska akademija je zadnjega pol leta dala na svetlo sedmero novih zvezkov glasila svojega „Rada". Zvezki 87., 88. in 90. tiskani so skupaj kot jedna knjiga, ki je vsa posvečena spominu slavnega hrvaškega filozofa in prirodoslovca Rugjera Josipa Boškoviča.   Knjiga šteje 716 stranij ter ima te-le razprave:   Rugjer Josip Boškovic, živo-