abcčd
Učimo se slovensko 2. del
Let's Learn Slovenian
Part 2
D. Gelt, M. Pišotek, M. Penca
abcčd
ISBN 0-646-36818-8
Copyright: Draga Gelt, Magda PiSotek, Marija Peuca
First Edition 1999 Second edition 2004
Desktop publishing, layout and graphics: Draga Gelt
Clipmtwithpermission by Corel:	54, 85, 89,105 - 106,112,113
Preparation of pages:
Draga:	23, 25 - 37, 40 - 42, 50 - 53, 55 - 59, 62 - 66, 70, 71, 79, 90 - 118, 120,
121, 124- 133,138. Magda:	15,16 - 21, 38 - 41, 54, 72 - 78, 80 - 82, 84.
Marija:	13,14, 22, 24, 45 - 49, 54, 58, 60, 61, 64, 67 - 69, 83 - 89,119,122,123.
Cover design:	Marie Pisotek, 1998, being selected recepient of the VCE Top CATS,
Family Day CATwalk, presented for the Exhibition of artwork, displayed in the Great Hail of the National Gallery of Victoria, on 21st March 1999
Copied and bound by: Snap Printing, 346 Ferntree Gully Road, Notting Hill, Victoria 3168
Sponsors: Ministry for Foreign Affairs of Republic of Slovenia
Slovenian Religious and Cultural Centre of Ss. Cyril and Methodius, Kew, Victoria
POSVETILO
Priročnik posvečamo slovenskim otrokom in mladini, ki se želi učiti slovenski jezik
in spoznati slovensko kulturo.
Priročnik je pripravljen za razrede slovenske šole, kjer pomaga in vodi učitelj, pa tudi za posameznike, ki se opogumijo in se želijo učiti doma s pomočjo sorodnika,
ali osebe, ki jezik bolje obvlada. Zajeti smo želele širše otrokovo okolje, obogatitev besednega zaklada in uporabo
novih besed v pogovoru.
Zahvala
Želimo se zahvaliti Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije za sponzorstvo, posebno še gospe Mihaeli Logar, državni sekretarki in Petri Nadižar - Štirn, svetovalki;
Slovenskemu verskemu in kulturnemu središču sv Cirila in Metoda, Ke\v, za sponzorstvo, za
uradno predstavitev priročnikov in patru Metodu Ogorevcu OFM za pripombe; gospe Andreji Trtnik-Herlec za pregled, recenzijo in koristne pripombe; učiteljicam: Veroniki Smrdel, Lidiji Lapuh in Stanki Sintič za pripombe k priročniku
Učimo se slovensko prvi de 1; učiteljicama Veroniki Smrdel in Lidiji Lapuh za pripombe k drugemu in tretjemu delu priročnika;
Frances Gelt za naslovno stran Učimo se slovensko tretji del in tipkanje mnogih
slovenskih pesmi; Marie Pišotek za naslovno stran Učimo se slovensko drugi del, * uredništvu Misli, Slovenskega Pisma in Glasa Slovenije za reklame in
vsem posameznikom, ki so nas vzpodbujali.

Učimo se slovensko 2. del
Let's Learn Slovenian Part 2
Draga Gelt, Magda Pišotek, Marija Penca
SECOND EDITION
Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije Slovensko versko in kulturno središče sv. Cirila in Metoda, Kew
Melbourne, April 2004
Učitelji! Razširite in obogatite vaje s svojimi idejami. Razložite snov, še posebno slovnična pravila in delajte še več vaj; vsaka stran v priročniku je lahko osnova za vsaj deset novih strani s podobnimi ali drugačnimi vajami.
Lotite se tudi skupinskih projektov, v manjših skupinah, ali pa ves razred skupaj. Ne pozabite uporabljati slovenskih knjižnic in interneta, kjer lahko dobite mnogo slik in drugih informacij.
Skušale smo ugoditi željam in upoštevale smo pripombe in nasvete učiteljic, ki so priročnik uporabljale v zadnjih letih.
Avtorice
RECENZIJA:
ZA POPOTNICO
Avtorice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca so nas tokrat presenetile in razveselile s priročnikom Učimo se slovensko drugi in tretji del za učitelje osnov slovenskega jezika, ki zapolnjujeta vrzel med najosnovnejšimi vajami za popolne začetnike ter prezahtevnimi učbeniki, ki prihajajo iz Slovenije, vendar vzbujajo nekakšno strahospoštovanje, če že ne odpor, saj jim po izkušnjah učiteljic slovenščine v Avstraliji tamkajšnji učenci niso kos.
V pripravo zajetnega gradiva, polnega pesmic, slik, vaj in zanimivih domislic, je bilo vložene veliko energije, skrbnih priprav, bogatih praktičnih izkušenj ter ljubezni do naših otrok in slovenstva nasploh. In uspeh ni izostal: dobili smo obsežno in vizualno bogato zbirko vaj, ki ne bo koristila le učencem in učiteljem slovenščine »Down Under«, temveč bo primerna tudi kot dodatno gradivo za utrjevanje jezika v Sloveniji, npr. za učence z bralno-napisovalnimi težavami, za gluhe in naglušne otroke in druge, s pridom pa ga bodo lahko uporabljali tudi starši za vaje doma ter učitelji.
Ne gre tudi pozabiti, da si avtorice zaslužijo posebno pohvalo, da so delo zmogle in bile pripravljene opraviti ob službi, brezplačno in z minimalnimi stroški, saj so vse, od tipkanja, risanja, oblikovanja in priprave za tisk, opravile same.
Priročnika bosta dobrodošla spodbuda in pomoč vsem, ki poučujejo začetnike in ki poleg zbirke vaj potrebujejo tudi metodična navodila za njihovo učinkovito uporabo ter popestritev pouka. Srečno!
Andreja Trtnik Herlec, MSc, profesorica angleškega in slovenskega jezika V Ljubljani, septembra 1998
VSEBINA
Stran
Posvetilo	5
Zahvala	6
Navodilo avtoric	8
Recenzija	9
Šola	13
Moj razred	15
Glagol biti	22
Vaje	24
Čigava? Moja.	29
Kaj dela učiteljica?	34
Šolski računalnik	35
Okolica naše šole	38
Čas	45
Ura	45
Vaje	47
Dnevi v tednu	49
Meseci v letu	54
Vrstilni števniki	56
Pomlad	62
Poletje	65
Jesen	67
Zima	72
Zimski šport	56
Okolje	85
Zelenjava	85
V trgovini	87
Velika, večja, največja	103
Živali po svetu	105
Mesto	117
Pri zdravniku	122
Države	126
Voda	130
Skrbimo za okolje	132
Odmevi na Učimo se slovensko prvi del	135
Naslovi slovenskih šol v Avstraliji	138
Naslovi slovenskih knjižnic v Avstraliji	138
O avtoricah	139
Ime mi je......................................... Pišem se
Star(a) sem.............................let.
Hodim v slovensko šolo..........................................
Moj naslov je...........................................................
Prilepi svojo sliko.
Kako je ime tvojemu očetu? Kako je ime tvoji mami? ....
Imaš (morda) brata?...........
Kako mu je ime?................
Koliko je star?....................
Imaš (morda) več bratov? .. Napiši imena........................
Imaš (morda) sestro? .....
Kako ji je ime?...............
Koliko je stara?..............
Imaš (morda) več sester? Napiši imena..................
MOJA ROKA
Ali veš imena prstov?
M
SREDINEC
PALEC
PRSTANEC
KAZALEC
MEZINEC

MOJ RAZRED
Nariši in poveži sliko z besedo.
tabla miza
pero kreda stol knjiga zvezek svinčnik šilček torba klop barvice papir slika


Nariši in poveži sliko z besedo.
radirka
učiteljica
luč
ravnilo
ura
zemljevid
kazalo
otroci
vrata
koš za smeti
papir
slika
škarje
m
čopič 16
Napiši v angleščini kaj pomenijo besede.
tabla
miza
pero
kreda
stol
knjiga
zvezek
svinčnik
šilček
torba
klop
barvice
radirka
učiteljica
luč
ravnilo ura
zemljevid kazalo otroci _ vrata
koš za smeti
slika
papir
Kdo in kaj je v razredu ?
kreda	učitelj	tabla
zvezek	miza	pero
svinčnik	stol	knjiga
klop	torba	šilček
barvice	papir	slika
radirka	luč	ravnilo
ura	zemljevid	učenci
kazalo	otroci	učiteljica
Napiši in nariši pet stvari, ki so v razredu.

f. •( .f \ u A
Kaj je razred?
Razred je soba in stoli, klopi, tabla, in kreda, in koš za smeti, okna velika in strop in luči.
Razred je mnogo živahnih oči, dober učitelj, ki mlade uči, graje, pohvale, ocene deli.
po Vojanu Tihomirju Arharja
Nariši osebe in predmete iz pesmice.

"i ~iT t
Kaj dela Anita v razredu ?
Anita stoji, sedi, govori, se uči, bere, piše, riše, posluša, se smeji, gleda, klepeta,
poje,uboga in se igra. Kaj delaš v razredu ? Jaz stojim, se
gov
se u
be
pi-
li
se sm
po.
gl ki
POJ.
ub	in
se lg
'¡ti
Preberi pesem in odgovori na vprašanja.
V ŠOLO
Mama, kupi čeveljčke, naša Anka v šolo gre! Očka, kupi torbico, Anka se učila bo.
V torbico bo zvezke dala, v zvezke črke napisala. Ko bo črke vse poznala, bo debele knjige brala.
Neža Maurer
Kam gre Anka ?
Anka gre_
Kaj ji je kupila mama ? Mama _
Kaj ji je kupil očka ? Očka_
Kaj bo dala v torbico ? V torbico_
Kdaj bo brala debele knjige ? Debele knjige_
rrs
GLAGOL BITI - VERB TO BE
jaz ti
on, ona
midva
vidva
onadva
mi
vi
oni
I
You (singular)
He-She
The two of us
The two of you
The two of them
We
You (plural) They
Poveži s pravilnim odgovorom:
Kje sem jaz? Kje si ti? Kje je on? Kje je ona? Kje sva midva? Kje sta vidva? Kje sta onadva? Kje smo mi? Kje ste vi? Kje so oni?
Onadva sta v šoli. Ti si v šoli. Vi ste v šoli. Oni so v šoli. Ona je v šoli. Mi smo v šoli. Vidva sta v šoli. On je v šoli. Midva sva v šoli. Jaz sem v šoli.
m
<8 Oš
á
KAJ DELAM?
Jaz delam. Ti delaš. On dela. Ona dela.
Jaz berem Ti bereš. On bere. Ona bere.
Midva delava. Vidva delata. Onadva delata.
Midva bereva. Vidva bereta. Onadva bereta.
Mi delamo. Vi delate. Oni delajo.
Mi beremo. Ve berete. Oni berejo.
Dopolni besede.
Jaz se igra _ .	Jaz posluša _ .
Ti se igra _ .	Ti posluša _ .
On se igra.	On posluša.
Ona se igra.	Ona posluša.
Midva se igra__.	Midva posluša _
Vidva se igra__.	Vidva posluša _
Onadva se igra__.	Onadva posluša
Mi se igra__.	Mi posluša__
Vi se igra__.	Vi posluša__.
Oni se igra__.	Oni posluša__

VAJE
Jaz sem Luka. Ti si Katja, sva pridna. Vidva sta poredna, nami. Oni bodo ostali doma.
Kdo sem jaz? Jaz sem Laka.
Kdo si ti? Kaj dela on? Kakšna sva midva? Kakšna sta vidva? Kaj delata onadva? Kam gremo mi? Kam greste vi? Kje bodo oni?
On se igra z žogo. Ona se igra z medvedkom. Midva Onadva bereta knjigo. Mi gremo v kino. Vi greste z
Dodaj pravilne črke.
Jaz berem lepo knjigo. Ti bere _ lepo knjigo. On bere lepo knjigo.
Midva bere__lepo knjigo.
Vidva bere__lepo knjigo.
Onadva bere__lepo knjigo.
Mi bere__lepo knjigo.
Vi bere__lepo knjigo.
Oni bere__lepo knjigo.
laz danes ubogam. Ti danes uboga _ . Ona danes ubog _ .
Midva danes uboga__.
Vidva danes uboga__.
Onadva danes uboga__.
Mi danes uboga__.
Vi danes uboga__.
Oni danes uboga__.
Jaz se igram z žogo. Ti se igra _ z žogo. On se igra z žogo.
Midva se igra__z žogo.
Vidva se igra__z žogo.
Onadva se igra__z žogo.
Mi se igra__z žogo.
Vi se igra__z žogo.
Oni se igra__z žogo.
Jaz pojem pesmico. Ti poje _ pesmico. Ona poje pesmico.
Midva poje__pesmico.
Vidva poje__pesmico.
Onadva poje__pesmico.
Mi poje__pesmico.
Vi poje__pesmico.
Oni poje__pesmico.
Jaz danes klepetam. Ti danes klepeta _. Ona danes klepeta .
Midva danes klepeta__.
Vidva danes klepeta__.
Onadva danes klepeta__.
Mi danes klepeta__.
Vi danes klepeta__.
Oni danes klepeta__.
Igram se. Igraš se. Igra se. Igrava se. Igrata se. Igrata se. Igramo se. Igrate se. Igrajo se.
KAJ DANES DELAM?
Kaj delam (jaz) ?	Jaz poslušam učitelja.	Jaz gledam.
Kaj delaš (ti)?	Ti poslušaš učitelja.	Ti gledaš.
Kaj dela on (ona)?	On (ona) posluša učitelja.	On (ona) gleda.
Kaj delava (midva)?	Midva poslušava učitelja.	Midva gledava.
Kaj delata (vidva) ?	Vidva poslušata učitelja.	Vidva gledata.
Kaj delata (onadva)?	Onadva poslušata učitelja.	Onadva gledata.
Kaj delamo (mi) ?	Mi poslušamo učitelja.	Mi gledamo.
Kaj delate (vi) ?	Vi poslušate učitelja.	Vi gledate.
Kaj delajo (oni) ?	Oni poslušajo učitelja.	Oni gledajo.
Jaz pišem pismo.	Jaz rišem sliko.	
Ti pišeš pismo.	Ti rišeš sliko.	
On/ona piše pismo.	On/ona riše sliko.	
Midva piševa pismo.	Midva riševa sliko.	
Vidva pišeta pismo.	Vidva rišeta sliko.	
Onadva pišeta pismo.	Onadva rišeta sliko.	
Mi pišemo pismo.	Mi rišemo sliko.	
Vi pišete pismo.	Vi rišete sliko.	
Oni pišejo pismo.	Oni rišejo sliko.	
! Učimo se slovensko II	26	

kili k j/%.
KAJ SI VČERAJ DELAL(A)?
Včeraj sem (jaz) Včeraj si (ti) Včeraj je (on, ona) Danes sem (jaz) Danes si (ti) Danes je (on, ona) Jutri bom (jaz) Jutri boš (ti) Jutri bo (on/ona)
Yesterday I was Yesterday you were Yesterday he/she was Today I am Today you are Today he/she is Tomorrow I will Tomorrow you will Tomorrow he/she will
Deček Včeraj sem bil v šoli. Včeraj si bil v šoli. Včeraj je bil v šoli. Včeraj sem risal. Včeraj si risal. Včeraj je risal. Včeraj sem bral. Včeraj si bral. Včeraj je bral. Včeraj sem pisal. Včeraj si pisal. Včeraj je pisal.
Deklica Včeraj sem bila v šoli. Včeraj si bila v Šoli. Včeraj je bila v šoli. Včeraj sem risala. Včeraj si risala. Včeraj je risala. Včeraj sem brala. Včeraj si brala. Včeraj je brala. Včeraj sem pisala. Včeraj si pisala. Včeraj je pisala.
t
KAJDANESDELAM?
Deček	Deklica
Danes sem v Šoli.	Danes sem v šoli.
Danes si (ti) v šoli.	Danes si (ti) v šoli.
Danes je (on) v šoli.	Danes je (ona) v šoli.
Danes pišem.	Danes pišem.
Danes (ti) pišeš.	Danes (ti) pišeš.
Danes (on) piše.	Danes (ona) piše.
Danes berem.	Danes berem.
Danes (ti) bereš.	Danes (ti) bereš.
Danes (on) bere.	Danes (ona) bere.
Danes rišem.	Danes rišem.
Danes (ti) rišeš.	Danes (ti) rišeš.
Danes (on) riše.	Danes (ona) riše.
KAJ BOŠ JUTRI DELAL(A)?
Jutri bom v šoli. Jutri boš (ti) v šoli. Jutri bo (on) v šoli. Jutri bom pisal. Jutri boš (ti) pisal. Jutri bo (on) pisal. Jutri bom risal. Jutri boŠ (ti) risal. Jutri bo (on) risal. Jutri bom bral. Jutri boš (ti) bral. Jutri bo (on) bral.
Jutri bom v šoli. Jutri boš (ti) v šoli. Jutri bo (ona) v šoli. Jutri bom pisala. Jutri boš (ti) pisala. Jutri bo (ona) pisala Jutri bom risala. Jutri boš (ti) risala. Jutri bo (ona) risala. Jutri bom brala. Jutri boš (ti )brala. Jutri bo (ona) brala.
ČIGAVA? MOJA
Napiši slovensko.
Čigava torba je na mizi?
(bag)
Moja
je na mizi.
Čigava
je v sobi?
(table)
Moja
Čigava
je doma?
(mother)
Moja
Čigava
je v šoli?
(sister)
Moja
Čigava
je na mizi?
(folder)
Moja
Čigava
je v torbi?
(book)
Moja
Čigava
je na klopi?
(eraser)
Moja
v
Qif\
ČIGAV? MOJ
Napiši slovensko.
Čigav
je v torbi?
(pencil)
Moj
Čig
av
je v torbi?
(exercise book)
Moj
Čigav
je v šoli?
(brother)
Moj
Čig
av
je doma?
(father)
Moj
Čigav
je v razredu?
(chair)
Moj
m
ČIGAVA? TVOJA
Napiši slovensko.
Čigava torba	je na mizi?
(bag)
Tvoja
Čigava
Tvoja
Čigava
Tvoja
Čigava
Tvoja
je na mizi.
je v sobi?
je doma?
je v šoli?
(table)
(mother)
(sister)
Čig
ava
je na mizi?
(folder)
Tvoja
Čigava
je v torbi?
(book)
Tvoja
Čig
ava
je na klopi?
(eraser)
Tvoja
mj Í.j1:
ČIGAV? TVOJ
Napiši slovensko.
Čigav
je v torbi?
(pencil)
Tvoj
Čig
av
je v torbi?
(exercise book)
Tvoj
Čigav
je v šoli?
(brother)
Tvoj
Čig
av
je doma?
(father)
Tvoj
Čigav
je v razredu?
(chair)
Tvoj
To je kreda.	Imam kredo.
To je torba.	Imam torbo.
To je stol.	Imam stol.
To je zemljevid.	Imam zemljevid.
To je papir.	Imam papir.
To je zvezek.	Imam zvezek.
To je otrok.	Rad imam otroka.
To je pero.	Imam pero.
To je ravnilo.	Imam ravnilo.
To je kazalo.	Imam kazalo.
To so vrata.	Imam vrata.
To je luč	Imam luč.
To je klop.	Imam klop.
To je učitelj.	Vidim učitelja.
Dodaj pravilno črko.
To je barvica. To je radirka. To je tabla. To je pesmica. To je knjiga. To je učiteljica. To je slika. To je ura. To je mapa. To je šola.
Imam barvic _ Imam radirk _ Imam tabl _ . Pojem pesmic _ Imam knjig _ . Vidim učiteljic Imam slik _ . Imam ur _ . Imam map _ . Vidim šol

KAJ DELA UČITELJICA ?
Napiši čim več besed - glagolov in nariši slike.
Učiteljica piše.

Mil
SOLSKI RAČUNALNIK
V naši šoli imamo računalnike. Nove besede.
ekran
miška
program
računam
iščem
poslušam
gledam
rišem
pišem
tiskam
pošiljam
odprem
zaprem
monitor
mouse
software, program I am calculating. I am searching. I am listening. I am watching. I am drawing. I am writing. I am printing. I am sending. I open I close
r
MOJ RAČUNALNIK
Nariši računalnik.
Napiši, kaj znaš delati s pomočjo računalnika.
m iU
MOJA STRAN NA RAČUNALNIKU
Ustvarjaš domačo stran (home page) na internetu.
Nariši in napiši, kaj želiš povedati vsem, ki si bodo stran ogledali.
Ne pozabi na slike.
rv*
kV
OKOLICA NAŠE ŠOLE
Opišimo pot v šolo. Kje je tvoja šola?
Moja šola je v_
Ali se voziš ali hodiš v šolo ?
Koga srečuješ na poti v šolo ?
Na poti v šolo_
S kom hodiš ali se voziš v šolo ? V šolo
Kaj rečeš, ko se srečaš s sošolcem ? Rečem_
Kako daleč imaš do šole?
Koliko časa potrebuješ do šole?
Kaj vidiš na poti v šolo?
Kaj vidiš skozi okno v šoli?

SO L A
Mladi smo in radi se imamo. Včasih pojemo, včasih se učimo, včasih pa med poukom spimo. Beremo, ponavljamo, rišemo, računamo, včasih telovadimo, včasih se igramo.
Mladi smo in radi se imamo.
V	ŠOLO
V	šolo, v našo šolo, radi pohitimo,
v šoli, v naši šoli, pridno se učimo.
Kdor rad v šolo hodi, mnogo ve in zna, znanje pa je boljše kakor kup zlata.
Stane Vinšek
crs
SO L A
HEJ, V ŠOLO!
Šola vabi vse otroke: Knjige, zvezke zdaj v roke! Z učenjem spet začnimo, svojega dela se veselimo!
M. Hrobath
ŠOLARČEK
Moj ataje v službi, a mama doma. Vmes se napiše
vejica. Jaz hodim v šolo in znam že veliko. Na koncu stavka napišem piko.
Slavko Jug
ANKA PISE
Anka piše, streho riše Pa jo zna!
Saj ne riše! Anka piše črko A. Jože Šmit

V ŠOLI
" Ti tam drugi v šesti klopi
Koliko je šestkrat pet? Majhen mož na prste stopi:
v
Šestkrat petje trideset!! Vrane družijo se rade, pet na smreki jih čepi. Puška poči, ena pade, Koliko jih še sedi? Kaj se tebi zdi? Nobena! Kaj? To v glavo mi ne gre! Ena pade ustreljena, druge štiri odlete. Glej ga, glej, glavica bistra! Majhen deček - velik mož Sčasom boš še za ministra, ako vedno priden boš!
Josip Stritar
Nariši pet črnih vran.

Odgovori.
Kaj je šola? Kaj ima šola? Kdo je to slišal? Kdo je dober?
SOLA
Šola je huda pošast. Ima stroge oči in roke in ji je dana oblast, da muči otroke.
To je slišal moj frend
od nekega Pavla, ki mu pravijo repetent, zato, ker razred ponavlja.
A meni šolska resnica drugače je znana: Dobra je učiteljica, skoraj kot moja mama.
In od sošolcev v razredu
je vsak moj prijatelj. Tako je s šolo vse v redu. Strog je edino ravnatelj.
Tone Pavček
Kdo j e moj prij atelj ? Kdo je strog? _
KOŠ ZA SMETI
Najlepše mi je bilo v prvi službi, v vrtcu. Otroci so se igrali z menoj in vedno sem imel dovolj najljubše hrane: papirčkov od bonbonov in ostankov papirja, kadar so risali ali lepili. Nikoli mi ni bilo težko, papirji so bili pomeckani in lahki. Včasih so me otroci okopali. Igrali so se z menoj. Bil sem hiša, kuža, avto. Imenitna služba, vam rečem!
Drugo službo sem imel v šoli. Bil sem ves oblepljen z žvečilnim gumijem, včasih tudi obrcan, vedno preobložen s smetmi. Nekega dne meje šolska snažilka vrgla s smetmi vred v smetnjak. Tam me je pobral star učitelj.
V tretji službi, pri učitelju, mi je bilo spet lepo. Učitelj je veliko bral in pisal in le včasih vrgel vame popisan, pomečkan list papirja. Potem seje učitelj odselil. Novi stanovalci so me vrgli na podstrešje. To je konec prve zgodbe - zgodbe o košu za smeti. Spet dolgčas na podstrešju!
Zmaga Glogovec
Napišimo zgodbo o košu za smeti.
Kje je moj koš?
Kakšne barve je moj koš?
Alije moj koš plastičen?
Kaj vržem v koš?
rts
Poišči in napiši besede.
Z	V	O	L	T	O	R	B	A	Z	O	B	C
E	D	E	R	A	D	I	R	K	A	R	F	v S
M	G	H	I	B	A	R	V	I	C	E	J	I
L	S	T	O	L	L	U	v C	K	L	P	K	L
J	M	I	Z	A	N	O	P	R	S	T	A	Č
E	C	D	T	K	L	o	P	F	G	J	Z	E
V	L	M	N	O	C	v	R	A	T	A	A	K
I	Č	T	Z	v Z	U	B	C	v C	P	D	L	J
D	E	L	O	T	R	O	C	I	F	I	O	G
M	S	L	I	K	A	T	J	L	M	N	R	v Z
v
.f-1 A fi
URA
Ure so vseh velikosti, oblik in barv.
ura budilka
ročna ura
žepna ura
stenska ura
starinska ura
cerkvena ura
stoparica
Brez ure bi danes težko živeli. Ali imaš tudi ti uro? Kdaj si jo dobil(a)? Kdo ti jo je kupil? Nariši svojo uro in jo na kratko opiši.
iT1 A ° l'\
URA
Poglej in napiši, koliko je ura.
Ura je ena.

DOPOLDNE
POPOLDNE
Ura je deset. To je zjutraj ali DOPOLDNE.
Ura je štiri. Lahko tudi rečemo, daje ura šestnajst. To je POPOLDNE.
Napiši, koliko je ura in kateri čas dneva je to.
Ura je..............................................................
To je.................................................................
Ura je..............................................................
To je.................................................................
Nariši, kje sta kazalca.
a o
VAJE
Ura je šestnajst.
Ura je enajst.
Ura je sedem.
Ura je trinajst.
Ura je enaindvajset.
Ura je pet.

DNEVI V TEDNU
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
sobota
nedelja
Dopolni in pravilno poveži z angleškimi besedami:
ljek
Monday
ek
Thursday
da
Tuesday
ek
Friday
ek
Saturday
ota
Sunday
Ija
Wednesday
DNEVI V TEDNU
Napiši dneve v tednu. 5. = peti dan v tednih
5.
6.
3.
2.
7.
4.
1.
Črke v temnejših pravokotnikih dajo novo besedo. Obkroži dneve v tednu.
P	O	N	E	DEL	J	E IC
E	v	E	T	SOB	0	T A
T	D	DG		RUM	0	L P
E	F	E	C	E T R	T	E K
IC	C	L	B	D A 0	T	M N
L	0	J	A	A T Z	U	R E
J	N	A	T	Z L P	0	I T
E	D	C	T	0 R E	K A B	
MOJ URNIK
Napiši urnik.
							
							
							
							
TOREK						trening košarke	
							
							
MOJ JEDILNI LIST
Povej, kaj ješ.
ZAJTRK	KOSILO	VEČERJA
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
sobota
nedelja
Za tvoj rojstni dan
Za družinski praznik
m
¿"i k f'"« LA3
MOJ DNEVNI RED
Povej, kaj delaš.
Ob sedmih zjutraj	Ob sedmih se zbudim.
Ob osmih zjutraj	_L
Ob devetih dopoldne Ob desetih dopoldne Ob enajstih dopoldne Ob dvanajsti uri (opoldne) Ob enih popoldne Ob dveh popoldne Ob treh popoldne Ob štirih popoldne Ob šestih popoldne Ob sedmih zvečer Ob osmih zvečer Ob desetih zvečer
Beri.
Ob sobotah in nedeljah lahko dalje spim. Včasih gremo na izlet. Igram se z žogo. Včasih gledam televizijo. Igrani se s prijatelji. Naredim domačo nalogo. Zelo rad imam tudi počitnice.
rv->
1 a ft
r-h.i}
MESECI V LETU
januar	maj	september
februar	junij	oktober
marec	julij	november
april	avgust	december
APRIL

MLINČEK MELJE TEDEN
Mlinček melje, melje teden,
a ta mlinček je poreden in povzroča stalno zmedo.
Mlinček melje ponedeljek, zmelje torek, zmelje sredo, drobno zmelje še četrtek, zmelje dneve vse do petka, preden pride na kraj pota, pa začne spet od začetka. Ah, sobota je sirota: mlinček melje, melje, melje, ne primelje do nedelje.
Miroslav Košuta
Odgovori.
Kaj melje mlinček?	-
Kakšen je mlinček?	-
Kaj povzroča mlinček?	-
Katere dneve zmelje?	__
Kam ne pripelje?	--
Kako bi ti prosil mlinček? ---
Zakaj misliš, da mlinček ne zmelje nedelje? --
Nariši mlinček.
rv>
VRSTILNI ŠTEVNIKI
Prvi, drugi, tretji, četrti, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti, trinajsti, štirinajsti, petnajsti, šestnajsti, sedemnajsti, osemnajsti, devetnajsti, dvajseti, enaindvajseti, dvaindvajseti, triindvajseti, štiriindvajseti, petindvajseti, šestindvajseti, sedemindvajseti, osemindvajseti, devetindvajseti, trideseti, štirideseti, petdeseti, šestdeseti, sedemdeseti, osemdeseti, devetdeseti, stoti.
Prva, druga, tretja, četrta, peta, šesta, sedma, osma, deveta, deseta... Napiši z besedami.
I.	prvi	2.
3.	4. _
5. __6. ___
7. __8. _
9. ______10. _
II.	______15. _
20. ___25.
30. __50. _
Na tekmovanju. Napiši v stavkih.
Miha je __(1.)
Tomaž je __(3.)
Anka je __(2.)
Ivan je ___(4.)
Tina je _______(6.)
Ana je __(5.)
MESECI V LETU
Uporabi naslednje besede. Napiši stavke in dopolni.
Januarje prvi mesec v letu.
Februar -
Marec _
April je četrti _
Maj	_-
Junij _
Julij -
Avgust
September _
Oktober
November ._
December -
Teden ima sedem dni.
Dan je ._
Noč je _
Jutro _
Večer __
Pozimi je dan _
Poleti je dan -
(hot), (cold), (warm), (cool).
_ (cold and foggy).
——(hot and humid).
CVETOČI MAJ
Ko vas jesensko sonce greje, venca nas cvetoči maj, na tisoče cvetic se smeje in v ptičjem petju ves je gaj.
Najlepša pa cvetic cvetica se v maju zopet razcveti: Marija, majniška Kraljica. Vsa zemlja se je veseli.
Ivo Kobal
Odgovori in dopolni.
Kadar je v Sloveniji pomlad, je v Avstraliji
Kadar je v Sloveniji jesen, je v Avstraliji
Kadar je v Sloveniji zima, je v Avstraliji
Kadar je v Sloveniji poletje, je v Avstraliji
Kadar je v Sloveniji noč, je v Avstraliji
Kadar je v Sloveniji dan, je v Avstraliji
m ¡ti
KDAJ?
Poveži s pravilnimi besedami.
spomladi	immediately
poleti	late
jeseni	punctual
pozimi	early
podnevi	now
ponoči	often
danes	never
jutri	once upon a time
včeraj	in Spring
letos	in Summer
lani	in Autumn
drugo leto	in Winter
potem	today
kmalu	sometimes
včasih	too early
takoj	during the day
pozno	during the night
prepozno	tomorrow
točno	yesterday
zgodaj	this year
prezgodaj	again
večkrat	last year
zdaj	next year
nekoč	later
nikoli	soon
spet (zopet)	too late
FfS i*
LETNI ČASI
POMLAD je dekle rožnih lic, smeje natrosi nam cvetic, izvabi v bujno nas brstenje med mlado popje in zelenje.
Je krepka delavka POLETJE, ki v sad spreminja vsako cvetje, bogate njive obdeluje in žito v snope povezuje.
JESEN je zgarana kmetica,
v obleki pisani stopica, pridelke urno z njiv pobira, na zimo v strahu se ozira.
Je ZIMA starka v halji beli, je sneg prinesla vsej deželi, in ko zakihne zdaj: ha-či!, jesen odpihne, da zbeži.
Danilo Gorinšek
MESECI V LETU
JANUARJA si želimo, dobro srečo, kratko zimo.
FEBRUAR pripelje pusta, s krofi si mašimo usta.
V	MARCU sonce dobre volje vabi nas na vrt in polje.
Zemljo moči dež APRILA, da bogato bo rodila.
Praznik dela, veselje MAJA, moč in voljo nam poraja.
JUNIJ nam zakuri vroče, v potok, moije se nam hoče.
Šole JULIJA zaprimo, da si glave ohladimo!
Še AVGUSTA se potimo, bliska, toče se bojimo.
V	šolo že SEPTEMBER kliče
bistre fante in deklice.
Grozdje je OKTOBRA sladko, sonce meri pot si kratko.
Hlad NOVEMBER nam prinaša, mrtve objema misel naša.
Sneg DECEMBER nam obeta, za veseli konec leta.
Fran Ros

Deklica ima na glavi venček iz belih marjetic.
Pobarvaj sliko. Preštej liste merjetice in napiši, koliko listov ima
marjetica. Napiši tudi, koliko metuljev leta okoli deklice.
Marjetica ima
Na sliki je
metuljev

POMLAD NA TRAVNIKU
Nariši sliko travnika. Pobarvaj.
Napiši, kaj je na travniku. Kakšne barve so rože in metulji?

In
POMLADNI DEZ
Tiho pomladni dežek rosi, kapljice žemljici žejni deli.
Tole za travico, hitro naj zrase, da se vam kravica sivka napase.
Tole za rožico, da bo vzcvetela, da se napije medice čebela.
Tole za žito, da bo vzkalilo, dalo jeseni kruha obilo.
Tatjana Kokelj
PRIŠLA BO POMLAD
Prišla bo pomlad, učakal bi jo rad, da bi zdrav vesel, lepe pesmi pel, to me veseli, trav'ca zeleni, drobna ptičica pa žvrgoli.
Prišla kukav'ca, moja ljubica, in bo kukala in prepevala. Kukala ku-ku, kukala ku-ku, da bi vedno nam tak' luštno b'lo.
Narodna
trt U
v
CAS POLETJE
Poveži besede.
vroče
vročina
kopalke
plavanje
morje
dopust
planine
nahrbtnik
taborjenje
voda
pijača
bazen
senca
holiday
water
drink
camping
mountains
pool
shade
heat
swimming
bathers
hot
sea
bag pack
Poišči drugo polovico besede in poveži
ce
nik
sonc
šilo
pust
U

Poišči slike in jih nalepi.
gobe
hruška
listje
grozdje
hrana
drevesa
kača
srna
jabolka
medved
kmet
jelen
krompir
kostanj
vino
koruza
veverica
ptica
.m
lu ' *
Nalepi slike.
Jesen je letni čas. V jeseni večkrat dežuje.
V GOZDU Listje odpada.
Vsa drevesa ne zgubijo liste.
KMETJE
Kmetje kosijo in sušijo travo. Obirajo grozdje, hruške, jabolka, kostanj, kopljejo krompir in delajo vino. Kmetje obirajo koruzo.
ŽIVALI
Pripravljajo hrano za zimo.
PTICE
Ptice se selijo v južne kraje.
m
iá
To je drevo. Drevo raste v gozdu. Ker je listje že odpadlo je že jesen. V jeseni drevesom odpadejo listi. Odpadlo listje pokrije rastline, žuželke in manjše živalice. Obvaruje jih pred zimo. Nekatere živali in ptice prezimijo v deblih dreves. Drevesa so zelo pomembna, ker nam poleg lesa in sence dajejo tudi sveži zrak.
Nariši, kje naj bi bilo ptičje gnezdo. Nariši suho listje pod drevesom. Nariši ptico na veji.
Nariši in pobarvaj kostanj, javor in hrast.
Kostanj ima rumene liste v jeseni, javor ima oranžno-rdeče, hrast ima pisane: rumene, zelene in rjave liste.
kostanj chestnut
>'C4
javor maple
hrast oak
KO PRIDE JESEN
Shrambe so polne, Polja pobrana, Vej v sadovnjaku nič ne teži, Rože na vrtu požgala je slana, Ptički selivci Na jug so odšli.
Maruška Sedlak
Poišči in obkroži besede o jeseni.
J	E	SEN	T	ME	G	L	A	B	0
H	R	U Š K	A	N B	P	E	S	A	P
K	R	0 MP	I	R N	B	R	E	P	A
P	A	RAD	I	v Z N	I	K	C	T	R
P	A	P R I	K	A R	T	G	N	I	K
V	R	T K 0	S	T A	N	J	K	I	P
P	0	L J E	H	L A	D	N	0	T	0
R	U	ME N	0	L I	S	T	J	E	I
R	D	E Č E	L	I S	T	J	E	0 R	
R	J	A V 0	L	I S	T	J	E	L	0
S	U	HOL	I	S T	J	E	N	ML	
ZIMA
Sneženi mož
Postavili smo sneženega moža. Velik in lep je.
Iz korena smo mu naredili zelo dolg nos. Na glavo smo mu dali lonec in mu okrog vratu zavili rdeč šal. Metlo smo mu v roke dali in- tri kamenčke . za gumbe.
Odgovori.
1. Kaj so postavili?
2. Iz česa so mu naredili nos?
3. Kaj so mu dali na glavo?
4. Kakšne barve je šal?
5. Koliko gumbov ima sneženi mož?
Zima
Zima drobno moko seje. Nor je, kdor snežinke šteje.
Vojan T. Arhar
Zimski dnevi
Ponedeljek kliče veter, ta se v torek pripodi, v sredo se zbero oblaki,
njih četrtek počrni, petek dela že snežinke, da v soboto pade sneg, jaz v nedeljo pa zavriskam, sankam se vesel Čez breg.
Danilo Gorinšek
Snežinka
Drobna snežinka,
nežna belinka, proti zemlji plava,
za nas raja, pade na tvoj nosek in se staja.
Mili Hrobath

SNEG
Brez konca padaš, drobni sneg, na tihi gozd in na poljano, nekje kragulj čki, hitri beg, spet molk za mano in pred mano.
Kaj moč mi, čas, kaj si mi dan? Kar bilo - kot v sneg zakopano! Kar bode - kot ta tiha plan brez konca širi se pred mano.
Josip Mam
Poišči in obkroži besede povezane z zimo.
K	S	š	T	U	F	Z	I	M A	
L	N	K	O	K	Z	P	M A		B
O	V	O	S	A	L	T	N	S	P
B	v Z	R	S	K	O	P	J	C	B
U	I	N	N	P	A	L	I	C	A
K	N	J	G	A	R	A	H	z	S
A	K	I	S	R	A	v S	E	p	N
K	A	P	I	C	A	Č	G	F	E
N	O	G	A	V	I	C	E	D	G
R	O	K	A	V	I	C	E	N	T
ZGODBA V SLIKAH
Nariši.
1. Peter je Šel ob osmi 2. Močno je snežilo, uri od doma.
3. Šel je na avtobusno postajo.
v
4. Čakal je avtobus, pa 5. Nato seje peš napotil ga ni bilo.	v šolo.
6. Peter je zamudil pouk za pol ure.

Vaje
Peter je šel ob osmi uri od doma. Močno je snežilo. Šel je na avtobusno postajo. Čakal je avtobus, pa ga ni bilo. Nato seje peš napotil v šolo. Peter je zamudil pouk za pol ure.
Odgovori na vprašanja.
1. Kdaj je šel Peter od doma ? Peter je šel od doma ___
2. Kaj je Peter čakal ? Peter je čakal ___
3. Kako je šel Peter v šolo ? Peter je šel v šolo_
4. Je Peter zamudil pouk ? Peter je zamudil pouk za
ZIMSKI ŠPORTNIM
Preberi in nariši.
Peter je smučar. Peter se smuča.
Toni je sankač. Toni se sanka.
Ana je drsalka. Ana se drsa.
Jurij je drsalec. Jurij se drsa.
Primož je skakalec. Primož skače.
rrs
Poveži pike in pobarvaj sliko.



\9
1 2*

• •
• »
*
» »


I A
«-si í\.
PRVA SNEŽINKA
Snežinke padajo z neba. Pod snežinko napiši, katera bo padla prva na zemljo, katera druga ...
peta snežinka
štirinajsta snežinka

y
CAS
SNEŽI, SNEŽI
Mehke padajo snežinke, male drobne potepinke. Sedajo na nos, na glavo, nič ni važno, na čigavo. Bele sedajo sestrice, božajo roke in lice, tkejo nam preprogo belo, mi na njej pa vsi veselo bomo zaplesali, varno se peljali na saneh in na smučeh.
Jelka Balada
NA SMUČKE!
Zima je, hrib je bel, Janko naš bo smučke vzel.
Za vasjo, tam na bregu, se mladina smuča, sanka, kepa v snegu.
Še naš Janko z njo se bo pomeril Kdo bi zdaj doma se okoli cmeril?
Herman Germ
¡U
v
¿"'i A O
NA SNEGU
Snežilo je! Povsod leži sneg. Kako veselo je na bregu! Marija in Martin se sankata. Imata nove sanke. Jana in Branko se smučata. Nataša in Marinka se drsata na ledu.
Toni je padel v sneg.
"Glejte, sneženi mož se smuča!" zakliče Rozi. Damjan in Peter postavljata snežaka. Amanda in Meta se kepata.
Beri in odgovori.
Kdo se smuča?
Kdo se sanka?
Kdo se kepa?
Kdo postavlja snežaka?
Jana se smuča. Tudi Branko se _ Jana in Branko se smučata. Oba se smučata. Marija se sanka. Tudi Martin se
Marija in Martin se_
Oba se_.
Amanda se kepa. Tudi Meta se _
Amanda se kepa. Tudi Meta se _
Amanda in Meta se_
Obe se_.
Tone postavlja snežaka.
Tudi Peter_
Damjan in Peter postavljata_
Nataša se drsa. Tudi Marinka se
Nataša in Marinka se_
Obe se
RAD, RADA, RAJŠI, NAJRAJŠI
Beri.
Marija; "Rada se sankam". Rajši se drsam. Najrajši se smučam.
Branko: "Rad se smučam". Rajši se drsam. Najrajši se sankam.
M«
CAS
V katerem mesecu praznujemo:
novo leto	..............................
tvoj rojstni dan ................................
veliko noč	................................
pust	.............................
materinski dan ........................................
dan očetov	................................
t v ■ v
bozic	................................
Kdaj se prične?
pomlad poletje jesen zima
rv-*
. *: i","
tf	V.%,
"-i..s K.>"
T» i V V • i	1	* *1	i	V« •	«V •
Poisci besede, jih obrozi in napisi.
v S	v C	A	S	B	T	C	S	K	S	M
P	T	O	p	L	O	T	N	O	N	O
O	v C	C	o	U	R	A	E	P	E	R
R	z	I	M	A	E	S	G	A	v Z	J
T	D	E	L	O	K	A	Z	L	I	E
N	V	B	A	Z	E	N	T	K	N	v z
I	V	O	D	A	T	K	M	E	K	O
K	J	L	D	R	S	A	L	K	A	G
I	K	S	M	I	Z	L	E	T	O	A
¡U
ZELENJAVA
Imenuj zelenjavo in napisi pod slike.
ZELENJAVA
Delajmo skupno. Odgovorimo na vprašanja.
Napiši, kje raste zelenjava.
Katera zelenjava raste pod zemljo?
V katerih letnih časih zelenjava dozori?
Alije zelenjava zdrava hrana in zakaj?
Napiši, katero zelenjavo imaš najraje.
Kakšen okus ima korenje?
Kakšen okus imata čebula in česen?
Kakšne barve je solata?
Ali poznaš koga, ki ima zelenjavni vrt?
m
i?4
V TRGOVINI
Odgovori na vprašanja. Lahko tudi narišeš.
Mama je poslala Jelko v zelenjavno trgovino. Naročila ji je, naj kupi sadje in zelenjavo: tri banane, šest jabolk, tri limone, dve hruški, en ananas, pet korenčkov, dve pomaranči, sedem krompirjev, eno zelje, dve kumarici, bonbone, mleko, sladkor in jajca.
Kam je mama poslala Jelko?
Mama je poslala Jelko v trgovino.
Kaj je Jelki naročila?
Koliko banan je kupila?
Koliko pomaranč je kupila?
Koliko limon je kupila?
Koliko ananasov je kupila?
Koliko jabolk je kupila?
Koliko hrušk je kupila?
Kaj drugega je še kupila?
m
PONOVIMO ŠTEVILKE
Poišči in obkroži številke 1 - 20. Išči jih vodoravno in navpično. Številke napiši spodaj.
0	K	E	N	A	v	D	E	S	E	T	S	A	V
D	Z	G	G	L	T	M	O	P	N	O	E	R	E
V	R	P	v S	P	R	E	Š	C	I	L	D	U	D
A	P	L	T	O	I	P	E	T	A	T	E	P	E
Š	E	O	I	E	O	D	S	E	D	E	M	I	V
T	T	M	R	N	S	K	T	S	E	I	N	D	E
I	N	S	I	A	E	T	R	E	V	C	A	V	T
R	A	D	A	J	M	U	I	Z	E	B	J	A	N
I	J	P	B	S	C	Š	N	V	T	C	S	N	A
N	S	Z	D	T	F	V	A	F	E	C	T	A	J
A	T	F	S	D	V	A	J	S	E	T	O	J	S
J	R	G	O	L	O	S	S	M	V	R	J	S	T
S	V	E	R	v S	E	S	T	N	A	J	S	T	S
T	u	J	B	O	S	E	M	N	A	J	S	T	P
Mi
JE
Napiši, katero sadje in zelenjavo vidiš v košari.
kumarica
b h
P__
k__
r__
c__
f___
P__
ti
Napiši slovenske besede za beetroot, turnip, carrot, lettuce, tree, apricot, snail, lemon, radish, potato, parsley, pear, orange, peas, beans, apple and strawberry.
P
___A
R____
_____A
D____
_____I
v
___Z
N _
_____I
K
P A P R I
K A
m
•'4
KOLIKO KRUHA?
Uporabi besede v stavkih.
kruh	Kruh je na mizi.
toliko	Toliko kruha __________
nekaj	----
veliko	---—
več	—--—-——
največ	--—-——-—
preveč	-—---—-
malo	--—---——
samo malo	_____________
čisto malo	_______________
manj	_________
najmanj	__________
precej	—-—-—-—-
dovolj	—--—-—-——
dosti	—-—-—-—-
m
KUHAM JUHO Napiši v lonec, kaj daš v juho.
KAJ JE V TRGOVINI ?
Napiši čim več besed (samostalnikov) in nariši slike. V trgovini je čokolada.
KAJ? PAJAC IZ ZELENJAVE?
Poišči slike zelenjave. Izrezi in nalepi jih tako, da dobiš glavo, oči, usta, lase, klobuk, nos in drugo. Zamisli si bučo za glavo, fižol za usta in podobno.
m
H4
AP/AI s IP
EN DAN MOJEGA ŽIVLJENJA GOSENICA SEM
Delajmo skupno. Nariši slike. Napiši, kaj se dogaja.
Kaj ješ?
Kje živiš?
Kaj delaš?
Kakšne barve si?
Kaj se zgodi, ko greš spat?
Kaj postaneš, ko se prebudiš?
k*
k* \

Vaje
Ena solata je na vrtu. Dve solati sta na vrtu. Tri solate so na vrtu. Štiri solate so na vrtu. Pet solat je na vrtu. Šest solat je na vrtu. Deset solat je na vrtu.
Ena pikapolonica je na travniku. Dve pikapolonici sta na travniku. Tri pikapolonice so na travniku. Štiri pikapolonice so na travniku. Pet pikapolonic je na travniku. Šest pikapolonic je na travniku. Deset pikapolonic je na travniku.
En paradižnik je na vrtu. Dva paradižnika sta na vrtu. Trije paradižniki so na vrtu. Štirje paradižniki so na vrtu. Pet paradižnikov je na vrtu. Šest paradižnikov je na vrtu. Deset paradižnikov je na vrtu
En metulj je na travniku. Dva metulja sta na travniku. Trije metulji so na travniku. Štiije metulji so na travniku. ^	Pet metuljev je na travniku.
PRI MESARJU
Nove besede. K besedam prilepi slike.
goveje meso (govedina)
svinjsko meso (svinjina)
kokošje meso (perutnina)
telečje meso (teletina)
jetra
kost
stegno
rebra
klobasa
salama
V TRGOVINI Z OBLEKAMI
Beri in nalepi slike ali nariši.
velika
majhna
ozka
široka
dolga
pulover
hlače
kavbojke
majica
trenirka
kopalke
bunda
srajca
m
Tjfti
V TRGOVINI Z OBLEKAMI
Danes kupujem oblačila. Kaj kupim? Kakšne barve?
Kupim trenirko. Trenirka je
Kupim pulover.
fVS
ts&i
Nove besede
smreka
bor
hrast
jesen
kostanj
bukev
praprot
grmovje
korenine
breza
evkaliptus
jelen
srna
lisica
jež
medved
veverica
sova
brlog
potok
skale
steza
kenguru
wombat
gozdna cesta
štor
goba
deblo
veja
storž
iglice
koala
volk

Nariši drevo in napiši, kako se imenujejo deli drevesa.
Poišči besede o gozdu in jih spodaj napiši!
G	0	Z	D	Z	I	B
D	R	E	V	0	N	M
B	0	R	C	S	F	U
H	R	A	S	T	U	V
J	E	v Z	B	H	L	I
G	R	M	0	V	J	E
S	T	0	R	v z	V	S
K	0	R	E	N	I	N
K	R	0	Š	N	J	A
P	0	T	N	U	T	H
E	V	K	A	L	I	P
K	0	A	L	A	P	K
B	u	K	E	V	P	L
J	E	L	E	N	M	N
R	0	B	I	D	0	V
K	0	S	T	A	N	J
J	A	Z	B	E	C	B
I	G	L	I	C	A	M
v S	T	0	R	I	N	S
B	R	E	Z	A	W	0
L	P	G	R	M	P	K
S	M	R	E	K	A	M
J	E	S	E	N	J	N
E	V	E	R	I	C	A
S	I	C	A	0	P	L
B	D	A	S	T	0	T
D	E	B	L	0	M	C
A	C	S	V	E	J	A
N	V	S	K	A	L	A
R	A	S	T	0	U	T
T	U	s	K	G	C	A
E	N	G	U	R	U	J
H	R	A	S	T	L	I
S	R	N	A	K	I	T
J	E	I	H	B	S	I
S	0	V	A	C	E	A
C	P	0	L	H	N	I
v	G	0	B	A	M	C
T	0	R	v z	M	C	I
M	B	A	T	Z	D	L
m
VELIKA, VEČJA, NAJVEČJA
Smreka je največja.
VELIKA, VEČJA, NAJVEČJA VELIK, VEČJI, NAJVEČJI
velika	velik
visoka	visok
tanka	tanek
lepa	lep
majhna	majhen
nizka	nizek
večja	večji
višja	višji
tanjša	tanjši
lepša	lepši
manjša	manjši
nižja	nižji
največja	največji
najvišja	najvišji
najtanjša	najtanjši
najlepša	najlepši
najmanjša	najmanjši
najnižja	najnižji
u
ŽIVALI PO SVETU
Beri nove besede in nalepi slike. Poveži slike z besedami.
lev
tiger
slon
kamela
noj
medved povodni konj ris
opica
kenguru
koala
wombat
echidna
gazela
pav
labod



MS
SE VEC ŽIVALI PO SVETU
Beri besede in nalepi slike. Poveži slike z besedami.
krokodil
zebra
pelikan
dihur
škorpijon
kača
kookaburra
štorklja
pingvin
netopir
žirafa
volk
severni medved
metulj
nosorog
orel
kljunaš

it* ¿i
Poišči besede živali in jih spodaj napiši.
G	A	Z	E	L	A	N	0	N	0	J	T	Z	E	S
L	E	V	C	R	M	E	D	V	E	D	M	N	I	L
K	R	0	K	0	D	I	L	G	R	T	V	J	G	Z
T	I	G	E	R	N	S	L	0	N	M	C	R	T	S
T	J	U	L	E	N	J	C	F	D	K	I	T	F	R
M	0	R	S	K	I	P	E	S	B	J	H	G	F	D
P	A	V	G	0	R	E	L	G	T	F	K	A	Č	A
S	0	V	A	K	J	G	A	L	E	B	K	I	H	T
H	0	B	0	T	N	I	C	A	K	J	R	I	B	A
V	E	V	E	R	I	C	A	H	G	D	I	H	U	R
Z	E	B	R	A	H	F	G	v Z	E	L	V	A	K	I
S	E	V	E	R	N	I	M	E	D	V	E	D	K	I
0	P	I	C	A	N	N	0	S	0	R	0	G	H	A
0	R	E	L	M	J	P	E	L	I	K	A	N	J	U
J	E	L	E	N	M	J	K	0	A	L	A	J	T	R
K	E	N	G	U	R	U	J	N	L	I	S	I	C	A
K	A	M	E	L	A	H	U	N	E	T	0	P	I	R
Š	T	0	R	K	L	J	A	H	D	E	L	F	I	N
m
ti
LAČEN SEM, LAČNA SEM
Pomagaj živalim do hrane. Označi pot.
POSEBNE ŽIVALI V AVSTRALIJI
Napiši nekaj stavkov o vsaki živali. Nariši.
Kenguru
Kljunaš
Koala
KDO SEM?
Ugani, kdo sem. Napiši odgovore.
Živim v Avstraliji. Imam štiri noge. Imam dolg rep. Jem travo. Imam žep.
Sem	____
Živim v Avstraliji. Imam štiri noge. Imam kratek rep. Imam bodice.
Sem
Živim v Avstraliji. Imam štiri noge. Imam močan, dolg rep. Imam velike oči. Dobro plavam. Rad imam kalno vodo.
Sem
Živim v Avstraliji. Imam štiri noge. Imam velika ušesa. Imam črn nos. Rad sem na drevesu. Jem liste evkaliptusa.
Sem	_
trt
•!
Račka živi v mlaki. Labod živi v mlaki. Lokvanj raste v mlaki. Kačji pastirje pri mlaki. Rak je v mlaki. Ptičje pri mlaki.
____v
Zelene in rjave žabe so v mlaki. Želva je v mlaki. Pikapolonica je ob mlaki. Muha je ob mlaki.
Odgovori.
Kje živi račka? _________
Kje živi labod? _____________
Kje raste lokvanj? ____________
Kje je kačji pastir? ____________________
Kje je rak?
Kje je ptič?	________________
Kje so zelene in rjave žabe? ______________
Kje je želva?	_______________
Kje je pikapolonica?
Kje je muha?	_______________—
Napiši še sam!
__________ je v mlaki.
je pri mlaki, je ob mlaki.
rrs
ti
MORSKE ŽIVALI
Beri nove besede in nalepi slike. Poveži slike s pravilnimi besedami.
galeb
morski konjiček
hobotnica
morski pes
5
/ /
I /
kit
delfin
želva
morska zvezda
rak

riba
tjulenj
plankton
\\
'ti
Domine. Preslikaj, izreži in poišči drugo polovico vsake besede.
ze
ka
guruj
bra
kroko
me
käme
opi
v
ca
la
dil
tulj
del
noso
ca
fin
je
sever
med
le
rog
ved
len ni
medved
ti
vo
v
ger
on
t
li
ken
lk
sica
si
ki
EDNINA, DVOJINA, MNOŽINA
Kje je krava?	Krava je na travniku.
Kje je konj?	Konj je v travi.
Kje je ovca?	Ovca je pri ograji.
Kje je koza?	Koza je na njivi.
Kje je kokoš?	Kokoš je v kokošnjaku.
Kje je petelin?	Petelinje v kokošnjaku.
Kje je raca?	Raca je v mlaki.
Kje je goska?	Goska je pri ograji.
Kje je osel?	Osel je v hlevu.
Kje sta kravi?	Kravi sta na travniku.
Kje sta konja?	Konja sta v travi.
Kje sta ovci?	Ovci sta pri ograji.
Kje sta kozi?	Kozi sta na njivi.
Kje sta kokoši?	Kokoši sta v kokošnjaku.
Kje sta petelina?	Petelina sta v kokošnjaku,
Kje sta raci?	Raci sta v mlaki.
Kje sta goski?	Goski sta pri ograji.
Kje sta osla?	Osla sta v hlevu.
Kje so krave?	Krave so na travniku.
Kje so konji?	Konji so v travi.
Kje so ovce?	Ovce so pri ograji.
Kje so koze?	Koze so na njivi.
Kje so kokoši?	Kokoši so v kokošnjaku.
Kje so petelini?	Petelini so v kokošnjaku.
Kje so race?	Race so v mlaki.
Kje so goske?	Goske so pri ograji.
Kje so osli?	Osli so v hlevu.
čft
Ponovimo barve.
Galebje___
Morska zvezda je
Hobotnica je__
Tjulenj je___
Rak je____
Delfin je___
(white) Ima dolg kljun.
___. (pink) Ima pet krakov.
__ . (pink) Hobotnica ima dolge lovke.
. (grey) Dobro plava.
. (red) Ima ostre škarje.
in___. (grey, white). Delfin hitro plava.
Želva je_____ . (brown) Ima trd oklep.
Beri.
Kaj dela galeb?
Kaj dela rak?
Kaj dela tjulenj?
Kaj dela delfin?
Kaj dela hobotnica?
Kaj dela želva?
Kaj dela morska zvezda?
Galeb leta. Rak hodi. Tjulenj se sonči. Delfin hitro plava. Hobotnica plava.
v
Želva hodi počasi.
Morska zvezda tudi plava.
Obkroži živali.
M	0	R	S	K	A	Z	V	E	Z	D	A
U	F	A	A	G	A	L	E	B	S	U	L
H	D	K	M	K	D	U	H	Z	B	T	M
A	D	H	0	B	0	T	N	I	C	A	S
v C	E	B	E	L	A	J	G	F	D	E	R
N	L	v Z	E	L	V	A	H	T	F	A	P
D	E	L	F	I	N	0	K	U	T	G	B
R	A	K	T	J	U	L	E	N	J	0	M
I	H	T	G	A	L	E	B	C	D	M	A
Rak, rak je krojač, urezalmi je dvoje hlač.
Ker mi hlače niso prav, sem mu jih nazaj poslal.
Rak, rak je rdeč, her mi hlačke niso všeč. Niko Grafenaaer
SLONOVA USPAVANKA
Spančkaj, spančkaj!
Prej samo se nasloni na drevo!
Stoj in spančkaj, fantek slonček, saj dobil boš poln lonček mleka kokosovega in povrh dva dateljna in če boš še bolj zaspan, še ogromen šop banan, da postal boš takšna sila kot dva strašna krokodila!
Hi
Poišči slike in jih nalepi. Poveži besede s sliko.
stolpnica ntovarna avtobusna postaja železniška postaja tramvaj
1 • v • v v
knzisce
semafor prometni znak avto tovornjak
vlak avtobus kamion motor kolo pločnik prehod za pešce železniški prehod most vozovnica
MOJE MESTO
Nariši zemljevid mesta ali prilepi sliko. Označi ulice, ceste, cerkve, trgovine, križišča, knjižnico in park.


SEMAFOR
Pobarvaj luči v semaforju.
Napiši, kaj pomeni rdeča luč.
Napiši, kaj pomeni oranžna luč. _______
Napiši, kaj pomeni zelena luč.
PROMETNI ZNAKI
ustavi
Grem v trgovino. Greš domov.
Brat gre na nogometno tekmo. Sestra gre v šolo. Midva greva v park. Vidva gresta v gozd. Onadva gresta v kino. Mi gremo v planine. Vi greste na morje. Oni grejo na obisk.
jaz?	Jaz____k stricu.
ti?	Ti____v park.
ona?	Ona___v kino.
stric?	Stric___na dopust.
(we)? _ na moije.
__(you, plural) ?
___ v šolo.
(they)?
__v gozd.
Kam grem?
Kam greš? Kam gre brat? Kam gre sestra? Kam greva midva? Kam gresta vidva? Kam gresta onadva? Kam gremo mi? Kam greste vi? Kam grejo (gredo) oni?
Dodaj pravilne slovenske besede.
Kam Kam Kam Kam Kam Mi _ Kam
Kam Oni
Odgovori.
Kam rad greš?
PRI ZDRAVNIKU
rešilni avto
ambulanta
zdravnik
pregled
bolezen
toplomer
gripa
vročina
bolnišnica
prehlad
kašelj
medicinska sestra
injekcija
postelja
zdravila
počitek
recept
zdravje
ambulance
sickness
bed
injection
nurse
cough
prescription
doctor
clinic, surgery rest
hospital
tablets
chill
thermometer
influenza
health
examination temperature
PRI ZDRAVNIKU
V ambulanti čakamo na zdravnika. K zdravniku gremo na pregled, kadar smo bolni. Bolezni so različne: prehlad, kašelj, gripa, zlom ali kaj drugega. Nekatere bolezni povzročajo vročino. Za merjenje vročine uporabljamo toplomer. Zdravniku pomagajo medicinske sestre. Kadar smo zelo bolni, moramo v bolnišnico. Za bolezni so zdravila, injekcije, topli čaji in počitek v postelji. Bolje je biti zdrav, zato se moramo paziti.
Poišči nove besede in jih vstavi v razpredelnico. Napiši stavke.
i o
»i-
Zdravnik je v ordinaciji. Tudi medicinska sestra je v ordinaciji. V čakalnici je veliko ljudi. Tone ima glavobol. Tone je dobil zdravila. Meta je prehlajena. Meta kašlja. Meta ima vročino.
Rok ima rano na roki. Zdravnik mu je očistil rano in jo namazal z mazilom. Medicinska sestra mu je obvezala rano z gazo in povojem. Rok mora sedaj mirovati z roko.
Gospod Kolar je zelo bolan. Ima bolečine. Dobil je napotnico. Moral bo na operacijo. Dali ga bodo na operacijsko mizo in ga operirali.
Jana sije zlomila roko. Dobila je mavec.
Vsi zdravniki so v belih haljah.
V	bolnišnici je zelo čisto.
V	bolniških sobah je veliko šopkov rož. Bolniki so v posteljah.
Odgovori!
Kj e j e zdravnik? ____
Kje je medicinska sestra?
Kdo je v čakalnici? ___
Kaj ima Tone?	.______
Kaj je dobil Tone? _______
Kaj ima Meta?
Kaj ima Rok?	.______
Kaj je naredil zdravnik? _______
Kaj je naredila medicinska sestra? _
Kaj ima gospod Kolar? ___
Kaj je dobil?
Kaj je dobila Jana? _______
Kdo je v bolniških sobah? ___
Kje so bolniki? _____
' ¡*d
KAJ TE BOLI?
Uho me boli.
_.	(tooth)
__________(hand)
___. (leg)
____________	(head)
___(back)
(stomach)
_____________	(neck)
___(throat)
________„____	(knee)
______________(elbow)
.-—----(eye)
Noge me bolijo.	(legs)
________	(hands)
___________	(eyes)
__________(ears)
___________	(bones)
______ (knees)
^________	(elbows)
fVN
DRŽAVE
Poveži državo z mestom.
Slovenija	Rim
Italija	Bern
Avstrija	Budimpešta
Madžarska	Ljubljana
Amerika	Dunaj
Avstralija	New York
Grčija	Varšava
Poljska	Canberra
Švica	Atene
Poveži mesto z državo.
Praga	Slovaška
Dublin	Anglija
London	Albanija
Tirana	Finska
Stockholm	Nizozemska
Kijev	Ukrajina
Helsinki	Irska
Amsterdam	v Švedska
Kopenliagen	Španija
Lizbona	Francija
Madrid	Danska
Pariz	Portugalska
Moskva	v Češka
Bratislava	Rusija

Avstralija je velika. Tudi Evropa je velika. Slovenija je majhna.
Ali vidiš, kako velika je Avstralija?
Uporabi atlas in
a) z rdečo barvico označi državne meje držav v Evropi.
Glavna mesta držav so označena in napisana.
b) napiši ime reke v Sloveniji
c) napiši ime gore v Sloveniji ______
Poišči imena držav in mest in jih obkroži.
A	V	S	T	R	A	L	I
S	L	O	V	E	N	I	J
C	A	N	B	E	R	R	A
D	U	N	A	J	N	D	P
T	L	J	U	B	L	J	A
R	I	M	T	G	M	A	D
v S	P	A	N	I	J	A	I
N	I	Z	O	Z	E	M	S
R	U	S	I	J	A	M	O
M	A	D	v Z	A	R	S	K
R	O	M	U	N	I	J	A
A	T	E	N	E	H	K	G
A	L	B	A	N	I	J	A
B	O	L	G	A	R	I	J
L	I	S	B	O	N	A	A
L	O	N	D	O	N	M	I
D	U	B	L	I	N	N	O
D	A	N	S	K	A	K	V
P	O	L	S	K	A	T	I
K	O	P	E	N	G	A	H
N	E	M	Č	I	J	A	B
v C	E	Š	K	A	H	S	L
B	R	A	T	I	S	L	A
B	U	K	A	R	E	Š	T
B	U	D	I	M	P	E	v S
H	R	V	A	v S	K	A	C
v S	V	I	C	A	P	O	R
P	O	R	T	U	G	A	L
B	E	L	G	I	J	A	G
J	A	O	J	N	B	I	J
A	K	B	R	N	O	I	V
K	O	S	L	O	K	U	B
A	R	I	S	U	J	E	R
N	A	U	E	R	S	A	T
R	I	D	J	P	T	P	O
T	A	L	I	J	A	N	L
K	A	O	S	L	O	C	B
S	K	V	A	R	E	Z	E
A	P	R	A	G	A	T	E
H	E	D	T	O	N	E	R
R	v C	I	J	A	P	C	B
T	R	M	B	K	I	C	N
A	L	O	I	B	T	G	T
N	G	L	I	J	A	O	N
R	S	K	A	K	T	P	L
R	V	E	Š	K	A	E	A
A	R	v S	A	V	A	V	I
R	A	N	A	N	R	P	E
E	N	B	O	N	N	V	C
E	R	L	I	N	K	U	I
O	V	A	v S	K	A	C	Z
V	A	K	I	H	R	I	E
A	K	B	D	T	S	u	R
T	A	K	I	R	E	o	C
R	A	G	R	E	B	M	P
T	U	G	A	L	S	K	A
S	K	A	B	E	R	N	C
H	E	L	S	I	N	K	I

ZASTAVE DRŽAV V EVROPI
Poišči slike zastav, jih nalepi in pod vsako sliko napiši ime države.
VODA
voda
izvir
potok
reka
morje
slap
oblak
dež
sneg
toča
obala
jezero
luža
ZGODBA O VODI

SKRBIMO ZA OKOLJE
V šoli in doma pazimo, kaj vržemo v smeti. Veliko stvari se lahko uporabi in predela.
Odgovori.
Kam vržeš papir?	---——
Kaj narediš s steklenico? _____________
Kam daš karton? ________________
Kaj narediš s plastičnimi steklenicami? _________
Kaj narediš s časopisnim papiijem? ——---
Kam daš stare obleke? __—-—-—-
Kaj napraviš z ostanki jabolk in drugega sadja?	___
Kam da mama ostanke zelenjave? ___—_-—-——
Ali veš, kaj naredijo s starimi časopisi? -—-—-——
Ali veš, kaj naredijo s starimi steklenicami? .____-
Ali veš, kam odpeljejo stara zdravila? ________
Ali veš, kam da oče pokvarjene dele strojev? __________
Ali veš, kaj sosed napravi s starim papiijem? ___________
Ali sosed meče stare steklenice v smeti? ___—-__
Ali imaš v šoli poseben koš samo za papir? ______
Pomisli, kaj lahko uporabimo? Napiši.
en
''¡t*
KAM S SMETMI? KAJ V ZABOJNIK ZA SMETI?
Nariši odpadke za v koš in za zabojnik.
KOS
ZABOJNIK ZA SMETI
ČESTITAMO!
CONGRATULATIONS!
You have completed Part 2 of "Let's Learn Slovenian"
Take courage and now work on Part 3 of "Let's Learn Slovenian"
ENJOY AND GOOD LUCK!
POGUMNO NAPREJ!
ODMEVI NA UČIMO SE SLOVENSKO, Prvi del
Učimo se slovensko 1. del je dolgo pričakovan in nujen priročnik za otroke, ki se želijo učiti slovensko.
Priročnik je dober uvod v učenje jezika in upošteva potrebe tistih, katerim je slovenski jezik drugi jezik.
Vključene delovne strani so prijetne in zabavne in bogate v izkušnjah in delu, da se lahko obdrži otrokovo zanimanje. Vaje vključujejo besede in slike, ki vabijo in vzpodbujajo k uspešnemu učenju. Lahko izdeluješ strani, četudi si začetnik pri učenju jezika.
V	vaje so vnešene različne učne metode. Jezik je predstavljen v različnih oblikah: v pesmih, v ugankah, križankah in z delovnimi vajami, ki se ujemajo z besedilom.
Priročnik v pesmih delno predstavi tudi slovensko kulturo in obenem pospešuje učenje in izgovorjavo glasov.
V	začetku priročnika je izredno dobro razložena izgovoijava glasov, ki so vpleteni v celotno besedilo priročnika.
Nekatere razlage so težje razumljive.
Lahko bi bilo poudarjeno za koga je bil priročnik sestavljen: ali za posameznika, ki se želi učiti jezika ali za skupino otrok v šoli, ki ima učiteljevo pomoč.
V	priročniku je poudarjeno učenje besed, včasih pa je že zahtevano znanje tvorbe stavka, kar je težje, če ni razloženo.
Priročnik bi pridobil z razširjeno razlago o tvorbi stavkov in pravil, ter s seznamom knjižnic in slovenskih šol, kjer bi posamezniki lahko dobili nadaljne informacije.
Kot učiteljica slovenskega jezika lahko priporočim priročnik kot dober delovni zvezek, ki se bo uporabljal kot dodatek pri učenju določenih področij.
Avtoricam čestitam za idejo, za delo in trud pri ustvarjanju tako potrebnega vira in pripomočka za učenje slovenskega jezika v slovenski skupnosti.
Veronika Smrdel, učiteljica v Slomškovi šoli, slovensko versko in kulturno središče sv. Cirila in Metoda, Kew, Victoria
Melbourne, 17. oktobra 1998
Prvi del priročnika Učimo se slovensko mi zelo koristi pri učenju slovenskega jezika.
Za današnje čase moramo imeti posebno zbrano gradivo za učenje, saj učimo otroke tretje generacije, ki doma večinoma ne govori slovensko.
V	priročniku so vaje primerne za take učence.
Priročnik uporabljam predvsem za začetnike. Križanke, skrivalnice, dopolnjevanje besed, povezovanje besed in branje pa uporabljam za učence, ki že bolje razumejo.
Priročnik mi koristi pri pripravi snovi, saj je velikokrat treba pripraviti še dodatno snov za različne stopnje starosti in znanja učencev. V teh razredih bi potrebovali tudi večje zemljevide Slovenije, da bi otroci zaznamovali rojstne kraje svojih staršev in starih staršev; kje živijo sorodniki in znanci.
V	priročniku bi bil primeren tudi kratek povzetek o mestih v Sloveniji, o industriji, Šolah, bolnicah, cerkvah in podobno.
V	prvem delu je vključeno nekaj tudi o božiču in veliki noči. Lepo bi bilo malo razširiti. Manjka Prešernov dan kot praznik in še drugi prazniki. Tudi Miklavž in pustovanje bi bilo lahko prikazano s slikanico.
Prvi del Učimo se slovensko je dragocen priročnik in iskreno čestitam Dragi Gelt, Magdi Pišotek in Mariji Penca.
Upam, da ga bomo znali dobro izkoristiti in ceniti.
Lidija Lapuh, učiteljica slovenske šole Planica, Springvale, Victoria
Melbourne, 20 oktobra 1998
Odkar sem pričela s poučevanjem Slovenske Etnične šole v Adelaidi sem imela v pomoč priročnik Učimo se slovensko 1, del Priročnik mi je bil pri poučevanju jezika v veliko pomoč. Moji učenci so vsi tukaj rojeni, zato smo začeli učiti slovenski jezik prav od začetka in to je seveda z našo abecedo. Ravno tako se začne tudi priročnik, ki se nato nadaljuje s preprostimi opremljenimi slikami in z razločnimi navodili.
Priročnik vsebuje veliko novih besed in veliko nalog. Otroci, ki sem jih poučevala so bili povprečno iste starosti, med 7 in 10 letom, zato sem lahko uporabljala priročnik za vse enako.
Sedaj pa poučujem tudi odrasle. Nekateri že imajo podlago v slovenskem jeziku, zato mi ta priročnik ne pride v postev, ker je za mnoge od njih prelahek.
Priročnik bi moral vsebovati več slovnice: glagol, števnik, samostalnik, pridevnik, zaimek; sklone itd. In s tem seveda tudi več vaj, katere bi učenci lahko naredili doma in si s tem utrdili besedni zaklad in se naučili pravilno pisati stavke.
Stanka Sintič, Slovenska etnična šola, Adelaide
Adelaide, 2. novembra 1998
Slovenske šole v Avstraliji:
Slomškova šola, Slovenian Religious and Cultural Centre of SS Cyril and Methodius,
19A'Beckett Street, Kew, Victoria 3101 Slovenska šola, Slovenian Association Melbourne Inc., 82 Ingrams Road, Research, Vic. 3095 Slovenska šola, Slovenian Association Planica Springvale Inc., 11 Soden Road, Bankliolme, Vic. 3175 Slovenska šola, Slovenian Association Ivan Cankar Geelong, 310 Goldsworthy, Lovely Banks, Vic.3221 Slomškova šola, Slovenian Religious and Cultural Centre of St. Rafael, 313 Merrylands Road,
Menylands, N.S.W. 2160 Slovenska šola, Slovenian Centre Inc., 51 Young Ave., W. Hindmarsh, S.A. 5007 Slovenska etnična šola, Adelaide. Samostojna šola. Stanka Sintič, 30 Raggatt Cres., Mitchell Park, S.A. 5043; (pouk je v prostorih Slovenskega kluba Adelaide) Victorian School of Languages, The Association of Slovenian Teachers in Victoria,
Aleksandra Ceferin, 43 Stockdale Ave., Clayton, Vic. 3168 Institute for Slovenian studies of Victoria www.thezaurus. com
Saturday School of Slovenian Language, Girls High School, Mona Street, Bankstown, N.S.W. 2200 Slovenian on line
http://www.slovenian.com/
Slovenske knjižnice v Avstraliji:
Baragova knjižnica, Slovenian Religious and Cultural Centre of SS Cyril and Methodius,
19A'Beckett Street, Kew, Victoria 3101 Knjižnica Slovenskega društva Melbourne,
Slovenian Association Melbourne Inc., 82 Ingrams Road, Research, Vic. 3095 Knjižnica Slovenskega društva Planica Springvale,
Slovenian Association Planica Springvale Inc., 11 Soden Road, Bankholme, Vic. 3175 Slovenska knjižnica Slovenskega Primorskega Socialnega Kluba Jadran,
S.P.S.K. Jadran Inc., 35 Duncans Lane, Diggers Rest Vic. 3427 Knjižnica Slovenskega verskega in kulturnega središča, Slovenian Religious and Cultural
Centre of St. Rafael, 313 Merrylands Road, Merrylands, N.S.W. 2160 Knjižnica Slovenskega verskega in kulturnega središča, Adelaide,
Holy Family Slovenian Mission, 51 Young Ave., W. Hindmarsh, S.A. 5007 Knjižnica Slovenskega društva Planinka,
Slovenian Australian Association Planinka, 146 Redland Bay Road, Cornubia, Qld. 4130
Slovenski mediji v Avstraliji:
Glas Slovenije: Stičišče avstralskih Slovencev na intemetu. Tu so naslovi slovenskih organizacij, novice, časopis na internetu, stiki v Sloveniji in po svetu in druge informacij ami. http://www.glasslovenije.com.au/ Misli, Religious and Cultural Monthly, 19A'Beckett Street, Kew, Victoria 3101 Glas Slovenije, Two weekly Slovenian magazine, PO Box 559, Round Corner, Dural, N.S.W. 2158 Svobodni razgovori, 8/39 Robin Place, Ingleburn, N.S.W. 2565
Novice, Slovenian Association Planica Springvale Inc., 11 Soden Road, Bankliolme, Vic.3175 Slovenske radijske oddaje:
SB S Melbourne, 1224 AM; SBS Sydney, 2EA, 97.7 FM; SBS Adelaide, 106.3 FM;
SBS Canberra 105.5FM - vse oddaje vsak torek in vsako nedeljo od 8.00 - 9.00; SBS Perth 96.6 FM, vsak torek od 9.00 - 10.00; 3ZZZ, Melbourne, 92.3 FM vsako sredo od 19.00 - 20.00; Geelong 100.3 FM, vsako sredo od 21.00 -22.00; Woliongong 2 VOX 106.9 FM, vsako nedeljo od 10.00- 11.00; Mildura HOT FM 106.7 Victoria; 90.7 FM Wentworth in Robinvale, NSW, vsak torek; Adelaide 5EBE 103.1FM, vsako sredo od 19.30 - 20.00 in vsako nedeljo od 14.00 - 14.30; Brisbane 4EB, 1053 AM, vsako soboto od 18.00 - 19.00; Canberra, 2XX 100.7 FM, vsak četrtek od 19.00 - 19.30; Perth 6EBA 95.3 FM, vsak petek od 19.30 -20.00; TV 31 Melbourne.
O AVTORICAH
Draga Gelt, O. A.M. (Order of Australia Medal), Učiteljišče v Ljubljani, Študij na Royal Melbourne Institute of Technology, Melbourne
Rojena je bila na Dobrovi pri Ljubljani. Po končanem učiteljišču, leta 1967 v Ljubljani, je odšla v Nemčijo in zatem v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo v slovenskem verskem in kulturnem središču sv. Cirila in Metoda, v Kewju, kjer je učila v slovenski šoli in osnovala ter vodila več let folklorno skupino in sodelovala pri kulturnih prireditvah. Skoraj 20 let je vodila in učila v šoli Slovenskega Društva Melbourne, kjer je vodila tudi vsa leta otroške, mladinske in odrasle folklorne skupine. V tem času je oganizirala in pripravljala večinoma vse kulturne programe pri Slovenskem društvu Melbourne, skupno s sodelavci, in organizirala razstave otroških slik in risb, kot je bila razstava ob mednarodnem letu otroka z naslovom Podajmo si roke v svetu miru - Lets Join Hands in the World of Peace, zbrano v knjižici Svet naših otrok - World of Our Children, 1979. Prevedla je nekaj slovenskih pravljic za vključitev v knjigo Folktales from Australia's Children of the Worlds 1979. Organizirala je razstavo otroških risb in plakatov ob praznovanju Mednarodnega leta miru.
Leta 1983 ji je bilo podeljeno častno članstvo Slovenskega društva Melbourne, v priznanje za prostovoljno kulturno in šolsko delo.
Učila je slovenščino tudi 10 let v gimnaziji, v sobotni šoli Saturday School of Modem Languages, kot članica Slovenske učiteljske zveze v Viktoriji. Po več letih prostovoljnega dela in zbiranja dokumentacije in drugega materiala, je bila izdana knjiga Slovenians from the Earliest Times, 1985, ilustrirana zgodovina Slovencev. Knjiga je bila leta 1988 dodana na seznam učnih knjig (Reference books for background reading) za pouk slovenskega jezika in kulture v Victorian School of languages države Viktorije. Dobičku od prodanih knjig seje odpovedala z željo, da se denar uporabi za sklad za pomoč nadaijenim študentom.
Deset let je prevajala dokumente, pisma in obrazce za Department of Immigration and Ethnic Affairs. Prevedla je nekaj matematičnih vaj iz revije Presek, Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije za uporabo v avstralski enačici Function, a School Mathematics Magazine.
Sodelovala je kot kulturna referentka in sodelavka z referentom za šolstvo pri Slovenskem Narodnem Svetu Viktorije, za Slovensko avstralsko Konferenco, kot del Svetovnega slovenskega Kongresa. Pripravljala je dokumentacijo ter kulturne programe, in se udeležila konference v okviiju Svetovnega Slovenskega Kongresa v Sydneyu, kjer je podala referate o kulturnem delu in o šolstvu v Viktoriji.
Za Narodni Svet Viktorije je pripravila informacijski list A new Country is Born - Slovenia. Skupno s Stanko Gregorič, takratno urednico Slovenskega Pisma, je pripravila Kroniko - Chronicle dogodkov v Sloveniji. Z Magdo Pišotek, učiteljico na Mt. Lilydale College, in Marijo Penca, je pripravila priročnik za učenje slovenskega jezika za otroke, Učimo se slovensko, p/vi del - Let's Learn Slovenian, Part 7,1992.
Pomagala je supervisorju pokojne Irene Birsa, Dr. Kethu Simkinu iz La Trobe Univerze, pri končni ureditvi v zvezi z zgodovinsko vsebino, daje Irenin magisterij izšel kot knjiga Slovenians in Australia, 1992 in napisala posvetilo. Sodelovala je pri pripravi knjižice Mediterranean Europe Phrase Book, 1992, s pripravo slovenskega dela in pri pripravi zbirke mednarodnih iger za otroke in odrasle, avtoric Wilme Bedford in Jenny Robinson, Life. Be in it. Book of World Games, 1998 z razgovorom na jutranji radijski oddaji 3LO, (ABC), skupno z avtorico knjige, decembra 1998. Pomagala je urednici Glasa Slovenije, pri začetnem računalniškem oblikovanju, sodelovala s članki, sedaj pa pomaga tudi pri računalniški opremi Misli.
Udeležila seje Seminarja slovenskih učiteljev iz južne poloble - Argentine in Avstralije, 1996 v Sloveniji, kar je omogočilo Ministrstvo za vzgojo in šport ter Zunanje Ministrstvo Republike Slovenije.
Napisala je posvetilo k pesniški zbirki V zorenju duše, Ivana Legiše, 1998. Zbira material za spominsko knjigo o pokojnem patru Baziliju Valentinu, O.F.M., M.B.E., pripravlja pa tudi delovni zvezek za tečaj slovenskega jezika za odrasle.
Njeno delo kot grafična risarka in ilustratorka s pomočjo računalnikov je tiskano v mnogih magisterijih, doktoratih, v mednarodnih strokovnih publikacijah kot: National Geographic, Science Magazine, Scientific American in drugi; v 14ih obširnih strokovnih knjigah in v 8ih otroških knjižicah z naravoslovno vsebino. Sodeluje pri pripravah mednarodnih konferenčnih in razstavnih katalogov za Avstralijo, Ameriko in Japonsko, v knjigah kot dopolnila k predavanjem; v knjigah in priročnikih, pripravljenih za pomoč učiteljem na nižji in srednji stopnji državnih avstralskih šol, kot so The Dinosaurs of Darkness Science Activity Kit; Ghosts of The Great Russian Dinosaurs Exhibition, Junior and Senior Student Activities; Recycling Rescued Rubish; Pulp And Paper Educational Resource. Sodelovala je pri pripravi barvnih plakatov za uporabo pri učenju znanostnih ved v glavnem viktorijskem časopisu The Age o nastanku in razvoju Zemlje; pri pripravi nekaterega razstavnega materiala v National Museum of Victoria, Great Russian Dinosaur Exhibition, Junior and senior Student Activities.
Računalniško oblikuje kataloge in obveščevalna pisma za osnovne in srednje šole, kot Inscights> Monash Science Centra in pripravlja material za internet.
Leta 1994 sojo profesorji in vodstvo oddelka Earth Science Department predlagali za priznanje za delo in za nagrado, Monash University 1994 Vice Chancellor s Awards for Exceptional Service by General Staff.
V	National Geographic, 1998 je bila njena računalniška risba fosilne živalice, Ausktribosphenus nyktos, najdene na prostovoljni ekspediciji Monash Science Centra leta 1997, katere se Draga vsako leto udeleži.
Računalniško znanje v grafiki nadaljuje tudi na Unix sistemu.
Draga je izdala pesniško zbirko Vse poti, 1991 - njeni prvi poskusi v poetični prozi. V viktorijskem časopisu The Age, (Books Extra, Nothing but the best), 1995, je bila zbirka Vse poti izbrana od določenih bralcev za eno izmed "najbolj priljubljenih" knjig leta. Vsa leta je dopisovala v slovenske časopise in revije v Avstraliji. Draga je vedno sodelovala pri slikarskih razstavah v slovenski skupnosti, v krajevnih razstavah in pri Sherbrook Art Society.
Za svoje dolgoletno prostovoljno in brezplačno delo med Slovenci je dobila priznanje Avstralije - Order of Australia na Dan Avstralije, 1996.
V	Sloveniji je leta 1998 dobila od Zveze kulturnih organizacij Ljubljana Vič Rudnik Priznanje za sodelovanje pri razvoju ljubiteljske kulture.
Draga je od leta 1998 koordinator kulturnega odbora pri verskem in kulturnem središču sv Cirila in Metoda v Kewju kjer pripravlja kulturne programe skupno s kulturnimi sodelavci, s slovensko mladino ter s Slomškovo šolo.
Magda Pisotek je bila rojena v Celju. V Avstralijo je prišla s starši kot sedemletnadeklica. Naselili so se v Melbounu. Starši sojo vzpodbujali k ohranitvi in razvijanju slovenskega jezika in kulturne dediščine. Slovensko šolo je obiskovala v Slovenskem verskem in kulturnem središču v Kewju, kjer je nadaljevala v spoštovanju jezika v učnih urah in s sodelovanjem pri kulturnih prireditvah. Leta 1969 je končala učiteljišče Christ College. V ljubezni do poučevanja in otrok seje leta 1977 vključila v poučevanje v slovenski šoli Slovenskega društva Melboume. Občutila je potrebo prenesti svoje znanje in povdariti izkušnje dvojezičnosti. Njeno poučevanje na avstralski osnovni šoli je dodalo poučevanju in pripravam v slovenski šoli profesionalni značaj in ustvarjalnost. Veliko let je vadila balet in kulturne prireditve je lahko tako obogatila z modernimi in simboličnimi dodatki k programu. Madga je sodelovala pri vseh razstavah v slovenski skupnosti in pri krajevnih razstavah.
V času poučevanja v osnovni šoli Eymard Hill, Mooroolbarkje prevzela mesto koordinatorja matematike. Njena odgovornost je bila, v sodelovanju z drugimi učitelji, pripraviti obsežen program za učenje matematike. Skupno s sodelavci je napisala tudi šolski pravilnik za računalništvo.
Po službi je nadaljevala študij. Leta 1987 je končala Bachelor of Education Degree na La Trobe univerzi. Leta 1988 ji je bilo ponujeno "secondment" pri Institute of Catholic Education Christ Campus, Oakleigh in je prevzela delno-časovne predavateljske naloge v matematičnem oddelku. Skupno z akademiki je pripravila načrt projektov. Za skupno akcijo Annual Conference of the Mathematics Association ofVictoria je pripravila študijo Planningfor an Integrated Curriculum - Maths Emphasis.
Leta 1990 je dobila Graduate Diploma in Computers, Victoria College, Bunvood.
Magda uči na Mount Lilydale College, Lilydale. Leta 1992 je skupno z Drago Gelt in Marijo Penca pripravila priročnik Učimo se slovensko, pivi del -Let s Learn Slovenian, Part 1. Pomagala je pri angleškem besedilu knjige Bitka za Slovenijo avtorice Stanke Gregorič. Leta 1995 seje udeležila seminarja učiteljev slovenskega jezika v Ljubljani, katerega je organiziralo Ministrstvo za vzgojo in šport Republike Slovenije.
Pri Slovenskem društvu Melboune nadaljuje s pripravami za kulturne prireditve skupno z drugimi kulturnimi delavci in je vsakoletni plesni koreograf za šolske prireditve in je splošni koordinator za Leto 7 v Mount Lilydale College, Lilydale.
Marija Penca je bila rojena v Ljubljani. V Avstralijo je prispela leta 1971 in postala aktivna članica v slovenski skupnosti. Od leta 1984 uči v slovenski šoli Slovenskega društva Melbourne. Starši in učenci priznajo in spoštujejo njeno znanje slovenskega jezika. Njen umetniški način predstave je viden v pripravah učnih listov in pri kulturnih prireditvah. Marija vedno rada sodeluje z učitelji drugih šol in s starši slovenskih šol.
Leta 1992 je skupno z Drago Gelt in Magdo Pišotek pripravila priročnik Učimo se slovensko, prvi del -Let s Lear n Slovenian, Part 1.
Leta 1995 seje udeležila seminarja slovenskih učiteljev v Ljubljani, katerega je organiziralo Ministrstvo za vzgojo in šport republike Slovenije.
Marija je sodelovala pri razstavah ročnih del in pomagala pri organiziranju razstav otroških del. Njeno praktično sodelovanje z otroki je pokazalo originalnost in stopenjsko napredovanje pri pripravah.
Čestitam avtoricam za pripravo ustreznega in podrobnega priročnika. Izbrane teme so primerne
in se sistematično stopnjujejo od asHov do
• j
zahtevnejše stopnje znanja. Prepletajo se preproste vaje, osnovna slovnična pravila in tvorba stavkov. Najvažnejše je, da so'vaje zanimive in primerne različnim stopnjaotrokovega znanja pri učenju slovenskega jezika.
\ *	Veronika Smrdel
** «
Priročnik je nazoren in pomaga k učenju ter vključuje vsakdanje izraze (npr. šola, čas). Primeri, vaje in navodila so razporejena razumljivo in sistematično za učitelja, učence in starše. Najbolj sem vesela vaj, ki nudijo učencem možnost samostojnega raziskovanja in iskanja informacij.
Lidija Lapuh
ISBN 0-646-36818-8