235 Politične stvari. Pogled na Ogersko, kako se Magjari pripravljajo za nove volitve poslancev v državni zbor. „Extra Hungariam non est vita, si est vita, non ^st ita" — to je bil bahaški pregovor Magjarov, dokler so svoj jezik še skrivali in je bil še latinski jezi* njihov parlamentarni jezik. Po naše se pravi to: „zunaj Ogerske ni življenja, in če je življenje, pa ni tako kakor pri nas.'* Poglejmo zdaj nekoliko, kakošno je življenje Ma-gjars&o zdaj, ko je gotovo v najveeem cvetji, ker se pripravljajo za nove volitve poslancev, katere imajo biti prihodnji mesec. Pretep s krvavimi buticami je zdaj na dnevnem xedu. Prvi tak krvavi pretep je bil v Gjengješu med vladno in nji nasprotno stranko. Ranjenih ni bilo nič manj ko 62 ljudi, treba je bilo vojakov, da so naredili mir. Veliko so jih zaprli. Med pretepači ni bil le priprosti narod, ampak tudi veiiko ljudi višin javnih stanov. Po tem se mora sklepati, kako „ritter-lich'* je Magjarsko pleme. Zavoljo tega je Tisza urad-nijam razposlal okrožaico z ukazom , naj zabranijo vse vladi nasprotne agitacije (eljen volilna svoboda na Ogerakem!) in da se s takimi, ki „motijo mir" ali kar je vse eno, agitujejo proti vladi, strogo ravna po postavi. Velikim županom je pa ukazal, da morajo svojim uradnikom zabraniti vsak pritisek na voliice in strogo paziti na to, da vsak voli, kogar hoče. Kes, prav Magjarsko! j Tisza sam je kandidat v Debrečinu, tem ultra-magjarskem gnjezdu; tam hoče rešiti čast svojo in svojega prijatelja Andrassya. Ce on tam zmaga — misli — potem bodo tudi druga Magjarska mesta sla za vlado. Al kaj se mu je pripetilo V Njegovi prijatelji so mu napravili slavoloke, te pa je množica potrgala in podrla, le nekaj jih je rešila silna policija enake osode. Ko je Tisza govoril voliicem, je bil veiikansk škandal: njegovi prijatelji so mu kričali „eijen'* (živio), a tem nasproti oglasili so se nasprotniki s sikanjem in žvižganjem tako, da včasih ni bilo razumeti ne ene besede njegove. Policija je potem naredila mir in zaprla več razsajalcev, pa jih je morala več izpustiti, prisiljena, kakor pravijo, po ,,narodu". To vse je prav magjarsko in kaže očitno Jako protivnega dubd zoper vlado zavoljo notranje politike Andras3yeve. „Magjar em-ber" hoče vojsko z Rusi. Da je tako, o tem je glavni dokaz kandidat F al k, urednik po Ogerskem najbolj razširjenega lista „Peater Lioyd". On je , ponujaje se svojim voliicem, jako srdito govoril proti Rusiji in vsemu slovanskemu narodu. Opomnil je, da je bil prihod Magjarov v Evropo in ustanovljenje njihove domovine tu jako važen; oni so zasadili klin med prej zedinjene Slovane, ta klin je — po Palackijevi zgodovini Ceski — največi zadržek, da se ne morejo zopet zediniti. Magjarov najhujša sovražnica je Rusija; ona si prizadeva izdreti Magjaraki klin in zaganja valove slovanske na-nje. Če se Ma-gjari ne morejo vpreti tem težnjam, je konec Ogerake države. „Zato se jim moramo — pravi Palk — vpi-rati z vso silo, dokler le eden Magjar živi na Ogerakem. Naj so sklenili v Berolinu, kar jim je drago, — do boj^a za življenje in smrt mora priti z Rusijo. Ce zmaga Magjar v tem boji, se bo smelo reči, aa vkljub tisočletne dobe, kar ima Magjar domovino v Evropi, si jo je iznova osnoval." Dalje misli F al k, da v Petrogradu ne bodo pozabili, kako se je Avstro-Ogerska obnašala proti Rusiji prej in o kongresu, da je toraj vojaka med Avstrijo in Rusijo gotova ! — Take rotomontade menda tudi Ogerskim ministrom ne bodo po volji, ker niso tako kratkovidni, da ne bi naprej videli, da bi v taki vojski vsaj Ogeraka glavo zgubila. Zato je Tisza prav rekel, da vlado, ki bi zahtevala vojsko z Rusom, bi bilo treba nemudoma odstaviti. Srbi Ogerski se tudi pripravljajo z vso marljivostjo za volitve, ne tako pa Slovaki po gorenji Ogerski ; ti so za pasivni upor, to je, da ne voliti, češ, da nimajo nikakoršne nade, da bi spravili več svojih zastopnikov v zbor, in da je treba sedanji vladi pokazati svojo nezadovoljnost z nevdeleževaojem pri volitvah. „Obzor" pa meni, da je na vsak način bolje voliti, če zmagajo Slovaki tudi le v enem okraji, da bi potem njihov poslanec v zboru o vsaki priliki protestiral proti helotskemu stanju, v katerega je Ogerska oblast kontu-macirala ves Slovenski narod v Siovakiji. — Al kje se večina dandanes zmeni za proteste manjšine ali celo pcsameznjakov! — Tako je na Ogerkem zdaj pred volitvami.