Danes v Repnu začetek 26. Kraške ohceti Polovica Prešernograma v italijanščini Anonimka: novogoriška igralnica kot javna hiša Primorski Št. 195 (20.82B) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Tudi usoda železarne odvisna od Silvia? Aljoša Gašperlin To poletje je poleg vročinskih viškov razgrela tudi razprava o usodi bivšega premierja Silvia Berlusconija po dokončni razsodbi kasacijskega sodišča. V normalni demokratični državi bi politik sprejel odločitev sodnikov in se bržkone umaknil s političnega prizorišča. Berlusconi ne. Podjetniku iz Arcoreja in mnogim vidnim predstavnikom Ljudstva svobode (oziroma bodoče stranke Forza Italia, ki gotovo ne bo ničesar dodala k svežini italijanske politike) ne gre v račun, da se sodniki in zdaj še predsednik republike Giorgio Napolitano ne podrejajo njegovim oziroma njihovim željam in zahtevam. Skratka, ne gre jim v glavo, da lahko stvari potekajo drugače, kot si sami predstavljajo. Zaradi tega že dolga leta vsiljujejo teorijo o sprtosti med politiko in sodstvom, češ da se gredo sodniki politike. Berlusconi v zadnjem obdobju pretežno molči, oglašajo pa se njegovi neuradni govorci, ki vsak drugi dan grozijo z vladno krizo. Že spet smo torej na običajnem razpotju med interesom države in interesi Berlusconija. Italijanska vlada si v zadnjih mesecih prizadeva za izhod iz krize in nekateri že ocenjujejo, da se stanje izboljšuje. Vladna kriza bi imela zato hude posledice na vseh ravneh. Verjetno ni naključje, da je predsednica Dežele Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani včeraj opozorila, da bi lahko splavali po vodi mnogi projekti, ki so stekli v zadnjih treh mesecih v sodelovanju z Rimom, od spremembe pakta stabilnosti do gradnje tretjega avtocestnega pasu. Na pristojnih ministrstvih pa je v teku tudi mrzlično dogovarjanje o usodi škedenjske železarne, ki jo namerava prevzeti skupina Arvedi iz Cremone. Rešitev tega problema ni bila še nikdar tako blizu. Pogajanja med deželno vlado, družbo Lucchini in skupino Arvedi se v avgustu niso ustavila in so še v teku, toda za njihov dokončen in uspešen zaključek je v Rimu potrebna trdna vlada. Upati je, da ne bodo zdrahe v Ljudstvu svobode preprečile pozitivnega razpleta. Morebitna vlada z omejenimi pristojnostmi, ki bi skrbela le za tekoče posle, bi sicer lahko še prispevala k zaključku pogajanj. Ko pa bi to zahtevalo spremembo nekaterih normativov ali zakonodaje, bi se utegnila rešitev železarne že spet oddaljiti. Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 21. AVGUSTA 2013 Literarni natečaj Založništva tržaškega POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , EGIPT - Oblasti obglavile Muslimansko bratovščino Vrhovni voditelj Badie za zapahi FJK - Prvi obračun Serracchianijeva zadovoljna po prvih stotih dneh KAIRO - Egiptovske oblasti so včeraj aretirale Mohameda Badieja, vrhovnega voditelja Muslimanske bratovščine, in zanj odredile 15-dnevno pridržanje. Badie se je vse od odstavitve egiptovskega islamističnega predsednika Mohameda Mursija skrival pred očmi javnosti. Tožilci so Badieja že zaslišali, osumljen pa je vpletenosti v poboj demonstrantov pred predsedniško palačo v Kairu v začetku decembra lani. Zaslišali so ga tudi, ker naj bi pozival k napadu na položaje republikanske garde, potem ko je vojska julija odstavila Mursija. Viri na egiptovskem notranjem ministrstvu so povedali, da je bil Badie aretiran v stanovanju v Kairu v bližini trga Raba al Adavija, kjer je policija minulo sredo nasilno razgnala privržence Mursija, pri čemer je bilo zgolj tam ubitih več kot 200 ljudi. Na 9. strani TRST - Podelitev Boris Pahor bo od petka zaslužni občan TRST - V petek bo tržaški župan Roberto Cosolini pisatelju Borisu Pahorju podelil naziv zaslužnega občana. Slovesnost bo v dvorani občinskega sveta ob 12. uri. Sicer pa bodo pisatelja, ki bo 26. avgusta dopolnil sto let, počastili tudi v Slovenskem stalnem gledališču in ljubljanski Operi. V Ljubljani bodo predstavili tudi njegovo biografijo Tako sem živel. Na 6. strani MILJE - Dežela FJK medtem išče rešitev Občina v primežu pakta stabilnosti MILJE - Zaradi omejitev, ki jih določa pakt stabilnosti, so v Miljah pod vprašajem načrti v skupni vrednosti okrog 4,5 milijona evrov. Za majhno obmorsko občino, katere bilanca »tehta« vsega skupaj 18 milijonov evrov, je to veliko. Levji delež sredstev zadeva ureditev dela miljske obale, tu pa je tudi denar za novo knjižnico, dnevni center v Žavljah in miljski nogometni stadion. Župan Nerio Nesladek pa pravi, da je predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani omenila zanimivo rešitev, ki bi izvlekla iz zagate vse občinske uprave. Na 5. strani VIDEM - Debora Serracc-hiani je zadovoljna s stvarmi, ki jih je njena večina uspela napraviti v prvih stotih dneh »vladanja« v Fur-laniji-Julijski krajini, ob tem pa je njena pozornost zdaj namenjena stvarem, ki so jih že začeli, o njih pa bo prihodnji mesec tekla tudi razprava v deželnem svetu. Istočasno pa je zaskrbljena zaradi možne vladne krize, ki bi lahko izničila dobro zastavljeno delo v FJK. Na 3. strani Slavc in Julija dobila naraščaj Na 3. strani Železarna: v teku mrzlična pogajanja Na 4. strani Pupkin Kabarett v muzeju in osmici Na 6. strani Alea lacta četrtič brez soglasja Na 11. strani Šest priseljencev centra CIE na begu Na 10. strani SOVODNJE - Nova avtocesta A34 Dvojezičnost v nasprotju s prometno zakonodajo? j 9771124666007 2 Sreda, 21. avgusta 2013 ALPE-JADRAN / VREME - Po temperaturah do 40 stopinj prišla mraz in veter, vendar že danes izboljšanje Pred 10 dnevi še vročinski val, včeraj sneg na Kredarici LJUBLJANA - Čeprav je vročinski val, ki je dosegal temperature nad 40 stopinj, popustil šele pred desetimi dnevi, je včeraj na Kredarici že rahlo snežilo. Ponoči je namreč prišla nova ohladitev, a se bo že danes zjasnilo in bo večinoma sončno s temperaturami do 29 stopinj Celzija, piše na spletni strani Agencije RS za okolje (Arso). Sončno vreme se bo po obetih Arsa nadaljevalo jutri, v petek pa bo čez dan predvidoma nekaj več spremenljive oblačnosti, možna bo tudi kakšna ploha ali nevihta. Včeraj ob 14. uri je bil na Kredarici sicer po podatkih Arsa dež s snegom, termometer pa je pokazal le stopinjo nad ničlo. Še pred nekaj dnevi pa se je Slovenija spopadala s tretjim vročinskim valom to poletje. Ta je trajal od 1. do 9. avgusta, najbolj vroča dneva sta bila 3. in 8. avgust. A kot se je izkazalo, le niso dosegli novega slovenskega vročinskega rekorda oziroma najvišje izmerjene temperature, temveč le izenačili sedanjega. Že davnega 5. julija 1950 so v Dobličah pri Črnomlju izmerili 40,6 stopinj Celzija, prav toliko pa je termometer pokazal 8. avgusta letos na letališču v Cerkljah. Kljub temu pa so po posameznih krajih v zadnjem vročinskem valu padli številni vročinski rekordi, med drugim v Ljubljani (40,2) in Mariboru (40,4). Letos poleti so v Ljubljani do 9. avgusta zabeležili 29 vročih dni, torej dni, ko je bilo vsaj 30 stopinj Celzija. Čeprav se to število ne more meriti s številom vročih dni v letu 2003, ko jih je bilo kar 51, pa se je letošnje poletje zelo približalo izenačitvi rekorda v številu zaporednih vročih dni. Teh je bilo leta 1994 20, letos pa 19. A kljub temu je v Ljubljani padel še en rekord -kar sedem zaporednih dni, med 2. in 8. avgustom, je najvišja dnevna temperatura po podatkih Arsa presegla 35 stopinj. V Mariboru je bil med zadnjim vročinskim valom dosežen rekord zaporednih tropskih noči, ko se najnižja temperatura zraka ni spustila pod 20 stopinj Celizja. Tako je bilo kar šest zaporednih noči, med 4. in 9. avgustom. Prejšnji rekord je bil iz leta 2006, ko so našteli pet zaporednih tropskih noči. Na Kredarici (na posnetku Triglavski dom) je včeraj zgodaj popoldne pri eni stopinji rahlo snežilo arhiv SEŽANA - Praznovanje občinskega praznika »28. avgust« Od petka do nedelje vrsta najrazličnejših prireditev SEŽANA - Program prireditev ob sežanskem občinskem prazniku »28. avgust«, s katerim se spominjajo prihoda prvih partizanov pod vodstvom Ervina Dolgana 28. avgusta 1941 leta v Gornjo Branico in na Kras, se je pričel že v začetku meseca, osrednje prireditve pa bodo ta vikend, od 23. do 25. avgusta s kulturnimi, športnimi, turističnimi ter zabavnimi prireditvami. Praznik se bo nadaljeval prihodnji teden s Festivalom na štengah in se zaključil v začetku septembra. Prireditve bodo konec tedna potekale vzdolž Partizanske ceste, na parkirnem prostoru pred pošto, v parku pri Starem gradu, v amfiteatru Kosovelovega doma, na plesišču Lipov list in v športnem parku pri osnovni šoli. Uvod v osrednji del praznovanja bo ta petek, ko bodo na slavnostni seji občinskega sveta podelili občinska priznanja in nagrade za letošnje leto, v večernih urah pa se bo na Lipovem listu odvijala že 7. tradicionalna prireditev Vino in glasba z degustacijo vin in zabavo z dalmatinsko vokalno-in-strumentalno skupino Klapo Leut in skupino Argonavti. Glavni del prazničnega dogajanja bo v soboto.Obiskovalci si bodo lahko v sklopu predstavitve krajevnih skupnosti ogledali stare kraške običaje, okusili sadove trdega kmečkega dela gospodinj ter prisluhnili vižam zbranih kraških muzikantov. V sklopu tržnice se bodo predstavila tudi društva. V športnem parku bo potekal zaključek projekta »Športno obarvano poletje na Krasu« - Mini olimpijada, v sodelovanju z OKS Slovenije, ki bo zajemal otvoritev mini olimpijade, olimpijski kviz, uro olimpizma, delavnico fair play gibanja, olimpijsko štafeto, met vortexa, olimpijske šta-fetne igre, delavnice športnega plezanja, poligon za najmlajše, malo šolo golfa in dog frisbi show. Ob 16. uri se bo na pot odpravila slavnostna povorka, na kateri bodo letos sodelovali tudi najbolje uvrščeni vozovi s Praznika terana in pršuta. Koncert godb na pihala z bogatim spremljajočim kulturnim programom se bo začel ob 17. uri v amfiteatru Kosovelovega doma. V nedeljo bo interaktivna gledališka predstava v parku pri Starem gradu najprej razveselila otroke. Pod večer bodo s tradicionalno prireditvijo Koncert v parku na vrsti še starejši. Na Ocin-ci pri Štjaku pa se bo ob 18.uri pričelo spominsko in družabno srečanje, na katerem bo sežanska borčevska organizacija med drugim podelila tudi pet priznanj s plaketo narodne heroine Mihaele Škapin Drine in republiško priznanje ZZB. Praznovanje se bo nadaljevalo od ponedeljka do četrtka z novo prireditvijo »Festival na škalah«, ki se bodo zvrstili pesniški, glasbeni in gledališki dogodek v amfiteatru Kosovelovega doma, kjer so veliko dvorano poimenovali po domačem že pokojnem slikarju Ivanu Varlu in kjer so odprli likovno razstavo domačega slikarja Marjana Miklavca. Olga Knez Letos v slovenskih gorah umrlo več ljudi kot lani LJUBLJANA - V slovenskih gorah je po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije od 1. januarja do 18. avgusta letos umrlo 21 oseb, medtem ko so lani v enakem obdobju umrle štiri osebe manj. Po številu pa je bilo nesreč dejansko manj. Tako so člani društev gorskih reševalnih služb do 18. avgusta zabeležili 266 nesreč, v enakem obdobju lani pa dve več. Zmanjšalo se je tudi število poškodovanih, in sicer s 310 na 308. Po navedbah Dušana Polajnarja z Gorske reševalne zveze Slovenije so glavni razlogi za nesreče v gorah zdrs, odlom oprimka ali stopa (v 40 odstotkih). Drug najpogostejši vzrok je nepoznavanje terena, ko se planinci ali alpinisti izgubijo ali zaidejo (v 23 odstotkih primerov). Pogost vzrok sta tudi fizična ali psihična nepripravljenost (v 18 odstotkih primerov) ter napačna oprema ali nepoznavanje uporabe opreme (v 14 odstotkih primerov). V slovenskih gorah se sicer največkrat poškodujejo domači državljani. Od vseh poškodovancev v gorah je namreč kar 70 odstotkov Slovencev. SDS po članstvu največja, DL najmanjša parlamentarna stranka LJUBLJANA - V SDS so v nedavnem odzivu na izstopa Franca Pojbiča in Pavla Ruparja zapisali, da so z več kot 30.000 člani največja stranka v Sloveniji. Pregled članstva strank temu pritrjuje. Po članstvu je na drugem mestu SLS z več kot 16.000 člani, sledi SD z 12.000 člani. Stranka PS, ki ima v DZ največ poslancev, pa ima 2530 članov. Po članstvu je med strankami na četrtem mestu DeSUS z 11.910 članicami in člani, sledi NSi, ki jih ima 10.297. DL, ki je po številu poslancev v parlamentu na četrtem mestu, pa ima 921 članic in članov. V nekdaj najmočnejši stranki v državi LDS pravijo, da imajo okoli tisoč članov. Danes zunajparlamentarna stranka Zares je imela lani po besedah predsednika stranke Pavla Gantar glede na plačano članarino med 600 in 700 člani. V Stranki za trajno-stni razvoj Slovenije (TRS), ki so ji jav-nomnenjske napovedi v začetku volilne kampanje pred državnozborski-mi volitvami 2011 kazale relativno visoko podporo, a se nato niso uvrstili v DZ, pa imajo 477 članov ter 258 sim-patizerjev. Tudi v SD poudarjajo, da imajo poleg 12.005 članic in članov tudi 9313 simpatizerk in simpatizerjev. EUROSTAT - Obseg gradbenih del Junija Slovenija z največjo rastjo LUXEMBOURG - Obseg gradbenih del v območju evra se je junija glede na maj okrepil za 0,7 odstotka, v celotni EU pa za 0,8 odstotka. Na letni ravni je obseg del v evropski denarni uniji upadel za tri odstotke, v vsej EU pa za 1,5 odstotka. Slovenija je na mesečni ravni beležila 10,5-odstotno rast, kar je največ med vsemi državami, je včeraj objavil Eurostat. Evropski statistični urad Eurostat je objavil tudi revidirane podatke za maj. Obseg del je v maju glede na april v območju z evrom narasel za 0,5 odstotka, v sedemindvajseterici - Hrvaška v podatke ni zajeta, saj je v EU vstopila 1. julija - pa za 0,3 odstotka. Na letni ravni je medtem obseg del maja upadel za 3,8 odstotka oz. 4,3 odstotka. Obseg gradbenih del se je junija v mesečni primerjavi med državami, za katere je Eurostat imel podatke, pove- čal v štirih, upadel pa v šestih članicah EU. V Španiji, v Franciji in na Madžarskem je ostal stabilen. Najbolj se je povečal v Sloveniji (+10,5 odstotka), okrepil pa se je tudi na Poljskem (+5,3 odstotka), v Nemčiji (+1,6 odstotka) in na Češkem (+1,3 odstotka). Najbolj je upadel v Romuniji (-2,4 odstotka), na Portugalskem (-2,2 odstotka) in na Švedskem (-0,9 odstotka). V letni primerjavi je obseg gradbenih del junija med državami, za katere so bili dostopni podatki, upadel v desetih, porasel pa v treh. Največji padec so beležile Poljska (-16,3 odstotka), Portugalska (-12 odstotkov), Slovaška (-10,7 odstotka) in Češka (-9,8 odstotka), rast pa so imele Madžarska (+12,5 odstotka), Španija (+4,1 odstotka) in Švedska (+3,1 odstotka). PISMO UREDNIŠTVU Kakšna država je Slovenija? Pogosto si zastavljam vprašanje v kakšnih državah sem živel,v kakšni državi živim? V kraljevini Jugoslaviji so člani družine bili obsojani na težko ječo zaradi rušenja diktatorskega sistema. Živel sem v diktatorskem sistemu. V času druge svetovne vojne so člani družine umirali na bojiščih ali v taboriščih v boju zoper nacifašizem. Živel sem v vojnih razmerah kjer se je za suverenost, za ozemlja bojevalo na bojiščih. Kjer ni bilo ne prava ne pravne države. V povojnem času je bilo pravo na strani zmagovalca. V kakšnem času živim sedaj?Ali živim v suvereni in pravni državi? Deklarativno da. Pa poglejmo le nekaj primerov, kako je v praksi. Po osamosvojitvi smo bili na dobri poti, da zares postanemo suverena in pravna država. Mnogi dogodki sejejo dvom. Ko je italijanska država razglašala Slovence kot genocidni narod, so odmevi bili medli. Ko je Hrvaška glede meje ravnala v nasprotju z dogovori ni bilo pravega odziva. Ko je šlo za nameravano gradnjo terminala v Tržaškem zalivu nismo ravnali suve- reno. Nismo od samega začetka napravili vse kar bi morali. Tudi do Evropske unije pogosto ne ravnamo kot suverena država. Kako je s pravno državo? Od izdaje certifikatov do uničevanja podjetij, do formiranja revnih slojev, uničenja srednjega razreda, bogatenja na nedovoljen način, kaže na to, da s pravnimi sredstvi nismo znali ali nismo hoteli preprečiti tisto, kar bi lahko. Pravne države pogosto ni bilo. Tudi danes ne znamo ali ne želimo preprečiti najbolj osnovnih kršitev ustavnih določil. Vsakodnevno obveščamo o osebah osumljenih kaznivih dejanjih na način kot, da je kaznivo dejanje že storjeno. S tem povzročamo nepopravljive posledice! S tem hudo kršimo ustavno določilo, da državljan ni kriv vse dokler ni izrečena pravnomočna sodba. Dvom v pravno državo je še večji, ko poslušamo razlage znanih pravnikov o isti zadevi o isti sodbi. Pri državljanih vzbuja občutek, da je politična ideologija tista, ki vpliva na mnenje ali stališče in ne pravo. Bežno razmišljanje kaže, da bi za več suverenosti bilo nujno sprejeti volilni sistem, ki bo zagotovil, da bo v parlament prišlo več ljudi z znanjem in ne le z strankarsko patino. Za več prava pa bo nujno več tožb vse do evropskih sodišč zato, da se po tisku preneha povzročanje nepopravljivih posledic zaradi pogostih prekoračitev pooblastil ali uradnih pravic, ko gre za ustavne pravice državljanov. Da zares živimo v pravni državi, je nujen vsakodnevni dober občutek, ko hodimo po ulici, ko prebiramo časopise, ko poslušamo RTV. Zlasti, ko se srečamo z uradnimi organi. Povsod! Domovine se spominjamo po rojstnem kraju, naravi, po očetu in materi. Državne tvorbe pogosto pa po tem, kako nas je s svojo Ustavo varovala, kako so njeni organi spoštovali ustavna določila. Domovino imamo ponavadi radi. Državno tvorbo pa lahko tudi sovražimo. Ado Butala, Izola / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 21. avgusta 2013 3 DEŽELA - Obračun Debore Serracchiani in njegovega odbora po prvih stotih dneh vodenja FJK »Veliko stvari smo naredili, čaka pa nas še precej dela« VIDEM - Debora Serracchiani je zadovoljna s stvarmi, ki jih je njena večina uspela napraviti v prvih stotih dneh »vladanja« v Furlaniji-Julijski krajini, ob tem pa je njena pozornost zdaj namenjena stvarem, ki so jih že začeli, o njih pa bo prihodnji mesec tekla tudi razprava v deželnem svetu. Istočasno pa je zaskrbljena zaradi možne vladne krize, ki bi lahko izničila dobro zastavljeno delo, ki Furlaniji-Julijski krajini že prinaša sadove in rezultate. Skupaj z odborniki Sergiom Bolzonellom, Mario Chiaro Telesco, Saro Vito in Fran-cescom Peronijem je Serracchianijeva podala obračun za prve tri mesece deželnega odbora, predvsem pa je nakazala pot, na katero se namerava podati v bližnji prihodnosti. Na prvo mesto med dosežki je postavila »drastično krčenje stroškov politike«. Pri tem je poudarila, da sodi FJK na tem področju med dežele, ki so se pri tem najbolj izkazale. Najavila je tudi reforme v skoraj vseh sektorjih: od zdravstva do trgovine, od turizma do ustanov, v katerih ima dežela večinski delež, od deželnega energetskega načrta do sistema kreditiranja, lova in evropskih strukturnih skladov. V zvezi s slednjimi je še dodala, da jih FJK izkorišča dobro, »toda radi bi jih še bolje«. Precej pozornosti je predsednica FJK v svojem poročilu namenila stvarem, ki jih je treba storiti. Tako se bo že danes v Rimu na ministrstvu za infrastrukture pogovarjala o sredstvih, ki so namenjena za tretji vozni pas na avtocesti A4, do konca leta 2014 mora biti končana zdravstvena reforma, pri čemer od-bornica Telescova dela na tem, da se zaustavi tozadevna Tondova reforma. Med takojšnjimi nalogami je omenila reformo ustanov, v katerih ima dežela večinski delež, pri kateri naj bi posebno vlogo imel Mediocredito, in reformo turističnega ter trgovskega sektorja. O tem je spregovoril tudi odbornik Bolzonello, ki je poudaril, da gre pri turističnem sektorju za potrebo po politiki upravljanja, medtem ko bo reforma trgovskega sektorja bolj zapletena, saj ne gre samo za »odprtje ali zaprtje trgovin ob nedeljah«. Od leve Sara Vito, Francesco Peroni, Debora Serracchiani, Maria Chiara Telesca in Sergio Bolzonello na včerajšnji predstavitvi obračuna prvih stotih dni v Vidmu Odbornica Sara Vito je spregovorila o nujnosti dogovarjanja na izredno zahtevnih toda za razvoj Furlanije-Julij-ske krajine strateških področjih, kot sta okolje in energetika, medtem ko je Francesco Peroni poudaril pozitiven odnos z vlado v zvezi s paktom stabilnosti, omenil nujno spremembo v zvezi z odnosi med vodstvi posameznih ustanov in glavnim delničarjem, ki je v tem primeru Dežela. Peroni je omenil tudi možnost dodatne dokapitalizacije Mediocredita, ki naj bi dobil tudi novo vlogo. Glede na povedano v Vidmu, se lahko oceni, da Serracchianijeva in njen odbor z optimizmom gledajo na prihodnost. »Tudi zato,« je poudarila predsednica, »ker smo z Rimom vzpostavili konstruktivne odnose, podobno lahko rečem za Veneto ter za obmejna področja v Sloveniji in Avstriji, kar vse prispeva k okrepitvi mednarodne vloga naše dežele.« Ob tem pa Serracchianijeva in njen odbor pozorno spremljata dogajanje v Rimu in upata, da problemi, s katerimi se soočajo v strankah, ki sestavljajo vladno koalicijo, ne povzročijo padca vlada, ki bi imel negativne posledice tudi za Furlanijo-Julijsko krajino. SODELOVANJE Slovenska policista mesec dni na Hrvaškem LJUBLJANA - Ljutomerski policist Boris Kumer in njegov mariborski kolega Janez Hancman sta se vrnila s Hrvaške, kjer sta med 15. julijem in 16. avgustom nudila pomoč hrvaškim policistom pri postopkih s slovenskimi državljani, so sporočili s policije. Kumer je služboval v Vodicah, Hancman pa na otoku Pag. Policista sta na Hrvaškem delala v okviru projekta Varna turistična sezona, ki so ga prvič izvedli leta 2011. Delovala sta predvsem na področju splošnih policijskih nalog, kot so varovanje javnega reda in miru, nadzor cestnega prometa in obravnave prometnih nesreč ter kaznivih dejanj. Prednost tovrstnega sodelovanja je predvsem v hitri in učinkoviti izmenjavi informacij, pa tudi v tem, da so postopki s slovenskimi državljani krajši, saj lahko hrvaški policisti podatke pridobijo neposredno od slovenskega policista, pravijo na policiji. Prav tako je koristna tudi pomoč pri komunikaciji v postopkih. VOLKOVI - Slovenski volk in italijanska volkulja ustvarila nov trop Slavc in Julija z naraščajem Združila sta dve veji, ki sta bili ločeni več kot 150 let - Aprila sta se jima skotila volčiča Volk Slavc je iz Slovenije je do parka Lessinie prečkal štiri meje in prehodil nad 1000 km arhiv METNI FOTOUTRIP '1 NA POČITNICE S PRIMORSKIM DNEVNIKOM , fc_ EXPORT Pošljite svoj posnetek na naš [■] dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). V Repnu pasmo kokuše kajzer HELSINKI - Patria Tožilec zahteval zaporne kazni HELSINKI - V finskem Ha-meenlinna se je včeraj začelo sojenje šestim nekdanjim vodilnim možem finskega orožarskega podjetja Patria, ki so obtoženi podkupovanja pri prodaji osemkolesnikov Sloveniji. Ob začetku obravnave je glavni tožilec Jukka Rappe za štiri obtožence zahteval po dve leti in pol zaporne kazni, za enega pogojno zaporno kazen, v šestem primeru pa je tožilec obtožbe zaradi zastaranja opustil. Poleg tega tožilstvo od hčerinskega podjetja Patria Land Services, ki se je pred tem imenovalo Patria Vehicles, zahteva plačilo kazni v višini 600.000 evrov. Med obtoženimi v primeru so med drugim nekdanji generalni direktor Patrie Jorma Wiitakorpi, zastopnik koncerna za Slovenijo Reijo Niitynen in nekdanji izvršni podpredsednik Patrie Vehicles, ki je bil tudi izvršni vodja projekta, Heikki Hulkkonen. Vsi obtoženi so krivdo v predkazenskem postopku zanikali. VERONA - Slovenski volk Slavc in italijanska volkulja Julija sta združila dve volčji populaciji, ki sta bili ločeni več kot 150 let in na območju naravnega parka Lessinia, nedaleč od Verone in Gardske-ga jezera ustvarila nov volčji trop. Kot poročajo italijanski portali, imata volka tudi naraščaj, in sicer dva volčja mladiča, stara približno štiri mesece. Skotila sta se paru, ki je prisoten na planoti že leto in pol - volk Slavc iz di-narsko-balkanske družine, ki je v Lessinio prišel iz Slovenije in pri tem opravil pot dolgo več kot 1000 kilometrov in prečkal štiri meje, ter Julija iz italijanske družine, ki je verjetno prišla iz zahodnih Alp.Nju-no srečanje je združilo dve volčji populaciji, ki sta bili ločeni več kot 150 let, in dalo življenje prvemu tropu volkov, potrjeno iz vzhodnih Alp. Po ocenah mednarodne znanstvene sfere gre za zgodovinski dogodek svetovnega pomena. Na območju naravnega parka Les-sinia je v začetku avgusta kamera v okviru tamkajšnjega videonadzora ujela dva volčiča, stara približno štiri mesece. Posnetek prikazuje volčiča, ki skupaj tečeta in izgineta iz zornega kota kamere ter se nato vrneta eden za drugim. Nazadnje se prikaže volkulja Julija, ki jo prepoznajo po črni črti na zadnji desni nogi. Volk Slavc, ki je bil rojen v sloven-sko-hrvaškem tropu Slavnik, je sodeč po podatkih z njegove telemetrične ovratnice sredi decembra 2011 zapustil svoj rodni trop, prepotoval celotno Slovenijo, velik del Avstrije in prečkal italijanske Alpe, nato pa se ustalil na območju Lessinie. Avgusta lani so v bližini parka Les-sinia našli truplo mlade volkulje, za katero so domnevali, da je najverjetneje Julija. O domnevno ovdovelem Slavcu ni bilo več sledu, ko je telemetrična ovratnica odpadla. Slavčeva ovratnica je bila namreč opremljena z mehanizmom za samodejno odpadanje, ki se sproži po dobrem letu delovanja, da volk ovratnice, ki zaradi izpraznjene baterije neha pošiljati podatke, ne nosi po nepotrebnem. V ameriškem laboratoriju so bile pozneje opravljene dodatne genske analize mrtve volkulje, ki so pokazale, da ne gre za Julijo. Slavca in Julijo so v naravnem parku Lessinia ujeli v fotografski objektiv že pozimi, zdaj pa je videokamera pokazala, da sta aprila dobila še naraščaj. (STA) 4 Sreda, 21. avgusta 2013 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu ŽELEZARNA - Deželna vlada, družba Lucchini in skupina Arvedi pripravljajo pogodbo V teku so pogajanja za prevzem železarne v najem Kljub avgustovskim vročim dnevom in velikemu šmarnu se pogajanja o usodi škedenjske železarne niso ustavila. Deželna vlada, družba Lucchini in skupina Arvedi iz Cremone, ki namerava prevzeti tovarno v najem in jo nato odkupiti, so se namreč v tem obdobju večkrat srečale. Uradni izsledki pogajanj bodo znani predvidoma v prvi polovici septembra, do takrat pa naj bi bila že sklenjena prva faza, tj. izdelava pogodbe za prevzem železarne v najem. Vse kaže torej, da so pogajanja za prevzem železarne, ki so v juliju prešla v odločilno fazo tako na državni kot na lokalni ravni, na dobri poti. Podjetnik Giovanni Arvedi je konec julija tudi obiskal Trst, kjer se je sestal prej z deželno oziroma z lokalnimi upravami in nato na sedežu tržaške Confindustrie z zveznimi in s panožnimi sindikati. V Rimu pa so vzporedno potekala srečanja na pristojnih ministrstvih. Delo je bilo skratka usklajeno na vseh ravneh, tako da ne bi smelo biti večjih zapletov. Tudi predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi, ki je sprva nasprotovala napovedanemu projektu, je, kot kaže, spremenila mnenje. Če je še do zadnjega zagovarjala tezo, da mora biti območje železarne v prihodnosti namenjeno pretežno za pristaniške namene, je Monassijeva naposled sprejela Ar-vedijev načrt in bo zdaj baje brez težav izdala koncesijo skupini iz Cremone. Poudarek je v tem obdobju tudi na tem, Škedenjska železarna kroma da pride kmalu do ponovne izdaje integriranega okoljskega dovoljenja AIA, ki ga mora sicer formalno zahtevati delniška družba Servola spa pred koncem avgusta. Po vsej verjetnosti bo to vsekakor storil Arvedi na osnovi ustreznega postopka. V teku so torej pogajanja, katerih namen je izdelava in podpis prve pogodbe, ki bo kasneje privedla do dokončnega prehoda železarne pod okri- lje skupine Arvedi. Pot je vsekakor še vedno precej strma in je vprašanje, kaj se bo zgodilo v prihodnjih tednih in mesecih. V Škednju in drugod so že nastali nekateri odbori, ki se upirajo temu projektu in so zahtevali srečanje z deželno upravo. Arvedi pa je v Trstu zagotovil, da se bo držal napovedi in da bo osrednja pozornost namenjena tako zaščiti okolja kot zaščiti delovnih mest, kot so to zahtevali tudi javne uprave in sindi- kati. Arvedi je namreč med postankom v Trstu razložil sindikalnim predstavnikom svoj projekt. Poslovni načrt predvideva, da bo proizvodnja spet dosegla najvišjo možno stopnjo, vendar ob strogem upoštevanju okoljevarstvenih normativov in zakonodaje. Železarne torej ne bodo zaprli konec avgusta, je dejal Arvedi, ampak bo avgust simbol začetka njenega preporoda. A.G. OBČINA TRST Arvedi mora zagotoviti zaščito okolja Tržaška občinska uprava bo zahtevala pozorno analizo projektov oziroma ukrepov proti onesnaževanju, ki jih bo predstavila skupina Arvedi za prevzem škedenjske železarne. Arvedi je namreč napovedal, da bo takoj vložil več deset milijonov evrov za zaščito okolja in da ne bo odpustil nobenega delavca, ukrepi za varovanje okolja pa so zelo zapleteni in razčlenjeni in jih bo zato potrebno podrobno proučiti. To je povedal tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laure-ni, ki je včeraj sprejel predstavništvo naravovarstvene organizacije WWF s predsednikom Alessandrom Gia-drossijem na čelu. Srečanje je bilo namenjeno razpravi o nekaterih vprašanjih na okoljevarstvenem področju v luči t.i. občinskega načrta za izboljšanje mesta, ki so ga predstavili v juliju. Beseda je kmalu prešla na vprašanje onesnaževanja železarne. Laureni in Giadrossi sta soglašala, da morajo pristojne institucije podrobno analizirati načrte za okoljsko sanacijo, ki jih je napovedal nov lastnik. Gre za kompleksne ukrepe, sta povedala, katerih namen je enkrat za vselej rešiti vprašanje zračnega onesnaževanja, ki ga povzroča tovarna in ki zelo oškoduje kakovost življenja ljudi v bližnjih mestnih predelih. Laureni je zagotovil, da bo občinska uprava strogo nadzorovala izvajanje izboljševalnih ukrepov in dodal, da bo to tesno povezano z izdajo novega integriranega okoljskega dovoljenja AIA. OBČINA TRST - Včeraj na županstvu Emiliu Fellugi srednjeveški pečat Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj na županstvu podelil srednjeveški pečat mesta Trst znanemu krajevnemu športnemu delavcu ter bivšemu predsedniku tržaškega in deželnega Conija Emiliu Fellugi (na sliki KROMA) »v zahvalo za tisto, kar je dal, kar daje in kar bo še naprej dajal športu in našemu tržaškemu mestu,« je dejal župan. Na svečanosti, ki se je je udeležilo večje število predstavnikov krajevne politike in športa, je župan Cosolini poudaril Fellugovo prizadevnost in strast ter navezanost na vrednote športa in predvsem na rast novih generacij. Felluga, ki se je leta 1937 rodil v Izoli in je bil v desetletjih po drugi svetovni vojni dejaven v krajevnih športnih društvih in zvezah vse do deželnega olimpijskega odbora Coni, ki mu je predsedoval do lani, se je v svojem nagovoru med drugim spomnil prizadevanj za izgradnjo športnih igrišč in dela številnih športnih delavcev, poudaril pa je tudi željo, da Trstu vrne, kar mu je ta dal. Emilio Felluga se tudi ne poslavlja od športa, saj bo s svojim delom nadaljeval kot član vodstva Italijanske olimpijske kulturne akademije, ki je operativno krilo Mednarodnega olimpijskega odbora v Italiji. Ukrepi pred tekmo Udinese-Slovan Liberec Tržaška kvestura sporoča, da bo pred četrtkovo večerno nogometno tekmo Evropske lige med Udinesejem in Slovanom iz Liberca (ob 20.45) na tržaškem stadionu N. Rocco uvedla posebne varnostne ukrepe. Od 17. ure bo promet na ulicah Valmaura in Miani omejen, domačini in stranke tamkajšnjih supermarketov pa bodo lahko mirno uporabljali parkirišča pri prodajalnah. Na stadionu bosta osrednji tribuni namenjeni navijačem Udineseja in drugim gledalcem, za češke navijače bo prostor na tribuni Valmaura, medtem ko bo tribuna Furlan zaprta. V četrtek bodo prodajali vstopnice samo na okencih na Trgu Azzurri d'Italia. Podjetje Trieste Trasporti bo okrepilo avtobusne povezave s stadionom, avtobusi navijaških skupin bodo parkirali ob Rižarni, videmski navijači pa bodo osebne avtomobile obvezno parkirali pred tovarno Wartsila pri Boljuncu. Od tam bodo od 18. ure vozili brezplačni avtobusi družbe Trieste Trasporti v sodelovanju s klubom Udinese. Opolzkost na Škorklji Pred mesecem dni je moški v svojem stanovanju na Škorklji stopil do okna, se slekel do golega in se začel spolno samozadovoljevati. Na oknu nasproti njega je v tistem trenutku stalo zgroženo 22-letno dekle, ki se je po grdem prizoru odločilo prijaviti vzburjenega soseda. Škorkljanski ka-rabinjerji so uvedli preiskavo in v ponedeljek naposled kazensko ovadili domnevnega storilca, 61-letnega Tržačana z začetnicama M. E. TRSTENIK - Pakistanci in Afganistanci V prvih jutranjih urah zasačili 16 pribežnikov Šestnajsterica pribežnikov iz Azije je v noči na ponedeljek po nekajmesečnem potovanju peš prekoračila slovensko-italijansko mejo na Krasu, nakar je nadaljevala pot proti Trstu. Trije državljani Afganistana in trinajst državljanov Pakistana (med slednjimi sta bila tudi dva mladoletnika) so se z Opčin v prvih jutranjih urah spustili v mesto po območju Trstenika - na strmi Ulici Bonomea (na sliki), ki vodi proti Greti in Furlanski cesti, pa jih je zasačila nočna patrulja ka-rabinjerjev. Tujci niso imeli osebnih dokumentov, doletela jih je kazenska ovadba zaradi nezakonitega vstopa na italijansko ozemlje. Karabinjerji so jih odvedli na tržaško kvesturo, s postopkom se ukvarjajo na uradu za priseljevanje. Včeraj ni bilo znano, koliko pribežnikov je zaprosilo za politično zatočišče v Italiji. / TRST Sreda, 21. avgusta 2013 5 OBČINA MILJE - Župan Nerio Nesladek o posledicah pakta stabilnosti Zamrznili javna dela za okrog 4,5 milijona evrov Levji delež predstavlja ureditev obale - Predsednica Dežele Serracchianijeva predlaga rešitev Ko je govor o paktu stabilnosti, so si problemi od občine do občine zelo podobni. Skoraj vsem občinskim upravam so nova pravila, katerih cilj je uravnovešenje javnih financ, prekrižala račune in preprečila izvedbo najrazličnejših javnih del. Milje seveda niso izjema. V pristojnem občinskem uradu računajo, da je zaradi pakta stabilnosti trenutno ustavljenih za približno 4,5 milijona evrov javnih del. Da bo jasno, kaj to pomeni: celotna bilanca te obmorske občine je »težka« 18 milijonov evrov. Občinskim upraviteljem pa je nekaj upanja vlilo zadnje srečanje s predsednico Dežele FJK Deboro Serracchiani, ki je predlagala zanimivo rešitev. »Gotovo imamo težave, enako kot drugi. Edina tolažba je, da nimamo dolgov do zasebnih podjetij, ker smo jih v glavnem redno plačevali v roku tridesetih dni,« je po včerajšnji seji miljske-ga občinskega odbora povedal župan Nerio Nesladek. »Trdo smo delali, da bi pridobili potrebna sredstva za razna javna dela, zdaj pa jih ne smemo porabiti. Ocenjujemo, da gre za 4 do 5 milijonov evrov, verjetno nekaj blizu 4,5 milijona. Za tako majhno občino to niso mačje solze,« je razložil. Levji delež zamrznjenih sredstev -dva milijona evrov - je namenjen načrtu za ureditev obale od pristanišča Sv. Ali bo županu Neriu Nesladku uspelo urediti obalo zahodno od Milj? kroma Roka do območja Na punti (Punta Ol-mi) pri Ronku. 1,3 milijona evrov je prispevala Dežela, preostalih 700.000 evrov bi prišlo iz občinske blagajne. »Med drugim naj bi okoljsko ministrstvo kmalu prižgalo zeleno luč v zvezi s tamkajšnjim onesnaženim območjem državnega pomena. V Rimu imajo namreč dokumente Pristaniške oblasti z rezultati analiz, ki dokazujejo, da je območje čisto. Mi smo to že vedeli ... « je spomnil Nesladek. Na seznamu je tudi 100.000 evrov za dnevni center za priletne osebe v Žavljah, 300.000 evrov za drugi sklop del na občinskem nogometnem stadionu, 700.000 evrov za novo knjižnico (kljub temu, da v tem primeru prispevata celoten znesek Fundacija CRTrieste in Dežela FJK) in še cela vrsta manjših načrtov. Upanje medtem prihaja iz deželne palače na tržaškem Velikem trgu. Ne-sladek se je pravkar vrnil z dopusta, na včerajšnji seji pa so mu odborniki poročali o srečanju s predsednico Dežele FJK Deboro Serracchiani. Predstavniki raznih občin so jo opozorili na hude težave s paktom stabilnosti, ona pa je predlagala rešitev, ki jo deželni uradi sicer šele proučujejo. Pakt stabilnosti predvideva, da občina lahko porabi samo denar, ki je že v njeni blagajni, medtem ko posojila ne pridejo v poštev. Dežela naj bi bila pripravljena ukrepati tako, da bi prispevke za odplačevanje obrokov posojil spremenila v neposredne deželne prispevke, ki bi jih občine lahko sproti porabile. »Kaže, da se predsednica nagiba k temu mehanizmu. Občinske uprave bi lahko v tem primeru uresničile večino načrtov,« je prepričan miljski župan. (af) Antonella Grim kroma OBČINA TRST - Jasli in vrtci Porast poletnih storitev za otroke V petek se bo zaključilo obdobje poletnih dejavnosti, ki so v nekaterih občinskih vrtcih v Trstu potekale od 1. julija dalje za otroke od 3. do 6. leta starosti, že zdaj pa tržaška občinska uprava razpolaga s podatki, po katerih je dodatna poletna dejavnost v občinskih jaslih in vrtcih omogočila kar 19-odstoten porast poletnih vzgojnih storitev v korist otrok od 0 do 6 let. Tako piše v sporočilu za javnost Občine Trst, kjer poročajo, da so vzgojnemu programu zelo pozorno sledili, obenem je občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim že večkrat obiskala tako jasli kot vrtce, kjer potekajo dejavnosti, da bi zagotovila dobro organizacijo in na kraju samem preverila, ali obstajajo morebitne težave: tako je v preteklih dneh obiskala vrtca Modri delfin in Tor Cucherna, v prihodnje pa se bo zopet mudila v vrtcu Tor Cucherna ter v vrtcu Kamillo Kromo. Kot so sporočili iz občinskega tiskovnega urada, so v teku poletja dali prednost igranju na odprtem na vrtovih vrtcev, pri čemer so spodbujali ustvarjalnost otrok ter posvečali posebno pozornost sprejemanju slednjih in njihovih družin v prvih dneh vsake izmene (dejavnosti so potekale v štirih dvotedenskih izmenah). Pri tem se je odbornica Grimova zahvalila vsemu osebju za profesionalnost in prizadevnost, ki ju je le-to pokazalo v tem težavnem gospodarskem trenutku, v katerem družine še kako čutijo potrebo po javnih vzgojnih storitvah. ŠOLSTVO - Glasilo Liceja Franceta Prešerna Prešernogram: pestra vsebina ■ • • 9m V V» • s polovico strani v italijanščini Od Kosovela do haiku poezije, od perzijskega kralja Dareja do Maje Haderlap, od homofobije do nasilja nad ženskami, od dejavnosti v okviru projekta Co-menius do literarnega ustvarjanja in aforizmov, posvečenih šolskemu življenju, vse skupaj pa v znamenju kulture. O vsem tem piše letošnji Prešernogram, glasilo - po številu prispevkov in strani bi ga bilo bolje označiti kar za zbornik - Liceja Franceta Prešerna, ki je doživel svojo četrto številko. Na Prešernogram smo naleteli ob koncu šolskega leta, do zapisa o njem pa prihaja komaj zdaj, ko smo že na pragu novega šolskega leta in - upamo - tudi nove številke glasila. Tokratna številka prinaša, kot opozarja tudi uvodni zapis prof. Erike Fornazarič, več novosti, med drugim predvsem to, da je uredništvo, ki je bilo doslej domena dijakov, prešlo v roke prof. Forna-zaričeve, kar je posledica dejstva, da je bilo liceju zagotovljeno finančno kritje izdaje v sklopu evropskega projekta Jezik/Lingua. Zadovoljstvo nad novo številko pa izražata tudi bivša urednika Prešernograma Barbara Ferluga in Daniel Doz: oba sta se že lani poslovila od šolskih klopi, vendar sta ohranila vez z licejem in sedaj sta ponosna, da so si dijaki tudi tokrat zamislili številko glasila, saj razumejo, da je svet brez kulture prazen. »Kultura, ki nam jo Prešernogram prinaša, je le del velikega spreminjanja, obenem pa, tako kot zrna obrodijo rastlino, bo tudi Prešernogram obrodil svoje sadove: to so zavestnejši in moralno trdnejši ljudje, ki se prepoznajo v svoji kulturi in ki ne dovolijo, da bi zamrla,« sta prepričana Ferlugova in Doz. Pri listanju Prešernograma naletiš na pisano paleto vsebin, tematik, zvrsti in slogov. Tako se lahko srečaš z razmišljanji o kulturi, prihodnosti Trsta, prijateljstvu, dobroti in lepoti, dalje z zapisi o delih Kosovela, Sosiča, Leopardija, Balzaca in Verge, pa tudi npr. s poročili o dejavnostih v okviru projekta Comenius, obisku Bosne in Hercegovine in šolskih izletih. Prav tako naletimo tudi na razmišljanja o aktualnih vpraša- njih, kot so gospodarska kriza in italijanska politika, nasilje nad ženskami, homofobija, pomen očetovstva in božiča, prav tako ne manjka niti leposlovje (tako proza kot poezija), vse skupaj pa je obogateno z ilustracijami in fotografijami. Pravo bogastvo vsebin in oblik torej, ki pa ga spremlja tudi grenka ugotovitev: ob razveseljivem dejstvu, da so dijaki vešči pisanja v angleščini oz. nemščini in da se celo najde kdo, ki si »upa« napisati prispevek v latinščini (pa ni obiskoval klasične smeri), je treba vseeno zapisati, da kar polovico 84 strani Pre-šernograma polnijo prispevki v italijanskem jeziku, medtem ko je prispevkom v slovenščini posvečena manj kot polovica strani. (iž) Zadnja pohoda po Tomizzovih poteh V okviru niza poletnih pobud Trieste-state 2013 bosta danes in jutri še zadnja pohoda po poteh Fulvia Tomizze, ko bodo udeleženci obiskali nekaj znanih točk v tržaškem mestu v znamenju pisateljevih del. Tako bo danes z Oberdankovega trga (zbirališče pred palačo deželnega sveta) ob 18. uri krenil pohod, ki se bo zaključil ob 20. uri v vili Engelmann v Ul. Chiadino 5, posvečen pa bo delu Mladoporočenca z Ulice Rossetti. Jutri pa bo, vedno ob 18. uri, krenil pohod izpred stolnice sv. Justa, ki se bo končal ob 20. uri pred evangeličansko cerkvijo na Trgu Pan-fili, posvečen pa bo delu Il male viene dal Nord. Udeležba je prosta. Muzeji zvečer: vodena obiska v Muzeju Sartorio V okviru pobude Muzeji zvečer 2013 bosta drevi v Muzeju Sartorio ob 20.30 in 22. uri vodena obiska: prvi bo namenjen razstavi, posvečeni slikarju Giuseppeju Bernardinu Bisonu, druga pa ogledu zgodovinske vile Sartorio. O dejavnosti skupnosti San Martino al Campo V okviru poletnih pobud v rekreacijskem središču Toti bo drevi med 20. in 22. uro študijski center skupnosti San Martino al Campo predstavil projekte in dejavnosti v okviru preventive ter delavnice izražanja preko giba in upodabljanja. Ob tej priložnosti bo tudi možnost prostega plezanja, žon-glerstva in plesa, dalje bo na ogled video, večer pa se bo zaključil z gledališko predstavo Raffaeleja Sinkovica Versi da Gatto. Razstava Diega Valentinuzzija v Miljah V muzeju moderne umetnosti Ugo Cara v Ul. Roma 9 v Miljah bodo danes ob 18.30 odprli razstavo Med sanjami in barvami, ki jo je postavila Cristina Feresin in na kateri bodo na ogled dela tržiškega slikarja Diega Valentinuzzija od leta 1998 do danes. Razstava bo na ogled do 15. septembra s sledečim urnikom: od torka do petka od 18. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 12. in od 18. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. ure. Vstop je prost. Nori na kino V okviru niza Tutti matti per il cinema (Vsi nori na kino), ki poteka v sklopu pobude Gledališča v gledališču, bodo drevi v fojerju na odprtem Angelo Cecchelin pred gledališčem Basaglia v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu ob 21. uri vrteli film Giulia Manfredo-nie Si puo fare, medtem ko si bo v petek ob 21. uri mogoče ogledati film Marca Bellocchia, Silvane Agosti, Sandra Petraglie in Stefana Rullija Matti da slegare. V slučaju slabega vremena bodo filma vrteli v gledališču Basaglia. Niz Tutti matti per il cinema prireja združenje La Cappella Underground v sodelovanju z zadrugo Bonawentura in tržaško Hišo filma. Filmski in umetnostni festival I mille occhi V gledališču Miela se bo od 13. do 17. septembra odvijal mednarodni filmski in umetnostni festival I mille occhi (Tisoč oči), ki ga že dvanajsto leto zapored prireja kulturno združenje Anno Uno. Festival bodo 10. in 11. septembra predstavili v kinodvorani Trevi v Rimu. Prireditve se bo med drugimi udeležil Enrique Irazoqui, protagonist Pa-solinijevega filma Evangelij po Mateju. Nagrado Anno Uno 2013 bo prejel filmar Franco Maresco. 6 Sreda, 21. avgusta 2013 TRST / OBČINA TRST - V petek pomembno priznanje za Borisa Pahorja, ki bo v ponedeljek slavil 100 let Zaslužni občan Prihodnji teden slovesnosti v Trstu in Ljubljani - Posebna priloga našega dnevnika Trst bo v petek dobil novega zaslužnega občana. Župan Roberto Coso-lini bo namreč podelil ta naziv Borisu Pahorju. Tržaški pisatelj, ki bo kot znano v ponedeljek slavil stoti rojstni dan, bo tako prvi Slovenec deležen te časti. Slovesnost, ki bo ob 12. uri v dvorani občinskega sveta na Velikem trgu, predstavlja srečen epilog dolge zgodbe, ki se je začela leta 2009, ko mu je naziv želel podeliti župan Roberto Dipiazza. Boris Pahor je takrat dejal, da bo prisiljen priznanje odkloniti, če v utemeljitvi ne bo omenjen fašizem, ki mu je, kot večkrat poudarja, »ukradel mladost«. Takratna des-nosredinska uprava tega ni zmogla, omemba fašističnega gorja očitno ni prišla v poštev. Zato pa je junija letos levo-sredinska uprava odobrila predlog in utemeljitev župana Roberta Cosolinija. V intervjuju za naš dnevnik je župan dejal, da se mu utemeljitev »zdi jasna, popolna, koherentna in spoštljiva do nove faze, v katero je vstopilo naše mesto«. V njej so namreč omenjeni vsi totalitarizmi, ki so tržaškemu pisatelju zagrenili življenje; od fašizma, ki mu je skušal ukrasti jezik in kulturo in ga je z vsiljeno italijansko šolo spremenil v faliranega študenta, mimo nac- Pisatelju Borisu Pahorju bodo častni naziv podelili v petek ob 12. uri v dvorani občinskega sveta kroma izma, ki ga je kot milijone taboriščnikov skušal izničiti, fizično in psihološko uničiti, do komunizma, ki je bojkotiral njegove knjige in s prepovedjo vstopa v Jugoslavijo omejeval njegovo svobodo gi- banja. Danes je očitno, da je bila Pahor-jeva volja do življenja močnejša od totalitarnih režimov. Zavidljivi jubilej tržaškega pisatelja bodo počastile številne ustanove v Italiji in Sloveniji. Njegovo rojstno mesto se bo pisatelju poklonilo tudi v četrtek, 29. avgusta, s slovesnostjo v Kulturnem domu, ki jo pripravljajo Slovensko stalno gledališče, Pokrajina in Občina Trst ter krovni organizaciji SKGZ in SSO. Režijo so zaupali Nedi R. Bric, spored bodo izoblikovali Maja Blagovič, Danijel Malalan, Ni-kla Petruška Panizon, Aleksander Ipavec, Paola Chiabudini in Martina Feri. Proslavo bo v živo predvajal Radio Trst A. Že v ponedeljek, 26. avgusta, to je na pisateljev rojstni dan, pa bo posebno slavnostno v Ljubljani, kjer bo Cankarjeva založba dopoldne predstavila njegovo biografijo Tako sem živel, ki jo podpisuje Tržačanka Tatjana Rojc. V Operi bo ob 20. uri osrednja slovesnost, ki jo bosta v živo predvajali RTV SLO in deželni RAI3 bis. Tudi naš dnevnik je želel primerno obeležiti Pahorjev jubilej in je ob tej priložnosti združil moči s koprskimi Primorskimi novicami. Nastala je tako posebna priloga na dvanajstih straneh, ki jo bodo naši bralci prejeli v nedeljo, 25. avgusta, bralci Primorskih novic pa dan kasneje. Poljanka Dolhar GLASBA Marko Manin na Festivalu Avsenik 2013 V Begunjah na Gorenjskem so v teku mrzlične priprave na praznik, ki bo od 23. do 25. avgusta obeležil 60-letnico ansambla Avsenik: organizatorji se veselijo, ker so prodali že 6000 vstopnic in upajo, da bodo gostje lahko uživali ob priljubljenih vižah, ki jih bodo igrale najbolj ugledne in popularne evropske skupine: poleg domačih ansamblov Saše in Gregorja Avsenika bodo nastopili Oesch'die Dritten iz Švice, Martin Suschnig, Sepp Mattlschweiger in Die Mooskirchner iz Avstrije, Hu-bi in Die Lustigen 5 iz Nemčije, Die neue Oberkrainer z Nizozemske, Alpski kvintet in Pihalni orkester Lesce iz Slovenije. Gregor Avsenik je na praznik povabil tudi zamejskega harmoni-kaša Marka Manina, ki je začel z ansamblom sodelovati pred petimi leti in se čuti počaščenega, da bo igral z mojstri kot edini predstavnik zamejstva in Italije: ob priložnosti je mladi, a že mednarodno uveljavljen glasbenik izdal CD z naslovom Poklon Slavku Avseniku 2. »Ne bo vam žal, če se nam boste pridružili«, vabi Marko naše bralce, »čeprav si bo težko izboriti mesto blizu odra, se bo glasba bržkone razlegala daleč naokrog ...« (kk) REPENTABOR - Odprtje ob 19. uri Danes začetek 26. Kraške ohceti V občini Repentabor je vse nared za letošnjo 26. Kraško ohcet. V preteklih dneh so praznični videz dopolnile tudi »kalune« iz zimzelenega vejevja v Repnu in na Colu. Zanje so poskrbeli domačini, na pomoč pa so jim priskočili tudi nekateri osmičarji. (Foto Kroma) Priprave na veliki etnografski praznik, katerega pobudniki so Občina Repentabor, Zadruga Naš Kras in KD Kraški dom, sta spremljala tudi letošnja ženin in nevesta Jernej Kapun in Neža Milič. Oba zdaj čakajo dokaj naporni dnevi, saj bosta že danes prisostvovala otvoritvi letošnje ohceti, ko se bo v Kraški hiši ob 19. uri dvignil za-stor nad pričakovanim praznikom. Letošnja Kraška ohcet se bo odvijala po že ustaljenih tirnicah. Po slavnostni otvoritvi bo današnji večerni program ob 21. uri popestrilo voščilo kulturnih organizacij s Proseka in Kon-tovela v repenskem Pokrajinskem muzeju. Dogajanje se bo z odprtjem osmic dodatno razživelo jutri, ko bosta na vrsti fantovska in dekliška ter zadnji ples ženina in neveste v ledih stanu. Sledila bo še petkova priljubljena podoknica in sobotni prevoz nevestine dote s Cola v Kraško hišo. Višek bo praznovanje doseglo v nedeljo s poroko na Tabru. Na dan poroke bodo letošnji par spremljale številne noše. Organizatorji si obetajo nov rekord. Po verskem obredu in prihodu v Repen si bodo noše letos znova lahko »privezale dušo« s tradicionalnim »žvacetom«. Pripravili ga bodo nekateri osmičarji, ki ga bodo nošam ponujali po priložnostni ceni 5 evrov skupno s kruhom in pijačo. Okolica repenskega trga bo tudi letos posejana s kar 11 osmicami in kioski, pri katerih bodo lahko obiskovalci okusili različne kraške dobrote. Dostop do vasi bo v soboto od 18. do 24. ure in v nedeljo od 9. do 23. ure omogočala tudi posebna avtobusna povezava, ki bo vozila v Repen s parkirišč ob športnem središču Ervatti pri Briščikih in ob openskem krožišču pri Obelisku. (mar) POLETNE PRIREDITVE - Pupkin Kabarett in sodelavci Po »literarnem« nastopu v Sartoriu »dandanašnja mora« v Parovelovi kleti Kipi so zanimivi, ljudje pa veliko bolj. Posejani po mestu, pravzaprav postavljeni na ključnih mestih, kipi opozarjajo Tržačane in vse ostale, da so v mestu nekdaj živeli in ustvarjali veliki literati. Kipi so zelo priljubljeni, ob njih se ljudje zaustavljajo in fotografirajo, vendar se malokdo poglobi v življenje in delo teh književnikov. Kipe je treba »oživiti«, so si rekli člani priljubljene tržaške kabaretne skupine Pupkin Kabarett. Tako so pripravili poletno prireditev Italo Svevo and Friends Blues Jazz Explosion, ki je bila dvakrat na sporedu v parku muzeja Sartorio, in sicer kot produkcija zadruge Bonawentura v okviru niza Tržaško poletje 2013 (Trieste estate). Svevo in njegovi sopotniki so »blues«, so prepričani pri Pupkin Kabarettu in so k sodelovanju povabili tričlanski ansambel, ki so ga sestavljali Luca Colussi (bobni), Ric-cardo Morpurgo (klavir) in Franco Trisciussi (kitara in vokal). Odlomke iz bolj ali manj znanih del Sveva, Joy-cea, Sabe, Giottija, Voghere in tudi Kosovela (v slovenščini in italijanščini) pa so brali Laura Bussani, Ales-sandro Mizzi in Stefano Dongetti, ki je tudi sodeloval pri izboru del. Brali, ker je pobuda zaživela kot »glasbeni reading«, kot so povedali oblikovalci. Številni obiskovalci, ki so prejšnji petek in soboto zapolnili muzejski park, so se predali lahkotni in mestoma ironični obravnavi del in tudi značajskih potez literatov. Poigrali so se s tržaškim (italijanskim) narečjem, ki so ga uporabljali znani književniki. Tudi Joyce, npr. v dopisovanju s Svevom. Precejšen poudarek so dali ironični obravnavi Trsta, ko »je bilo kozmopolitsko mesto brez prave kulture«. V svojo navidez nepovezano pripoved, podkrepljeno z zanimivim glasbenim izborom, so vpletli tudi psihoanalizo. Med bolj intenzivne trenutke je sodil monolog Molly Bloom iz Joycejevega Uliksesa, ki ga je zelo lepo podala Laura Bussani. Ona je tudi v slovenščini prebrala Kosovelove verze in njegovih Deset zapovedi, kar je v italijanščini podal Miz-zi. Vsega, kar smo pripovedovali, ne gre verjeti, je ironično priporočal Dongetti. Obiskovalci se v to niso spuščali, pač pa so nastopajočim navdušeno ploskali. Od tržaških literatov 20. stoletja v današnjo krizno realnost, se pravi v Moro kresne noči. V ponedeljek zvečer je namreč Pupkin Kabarett po enoletnem premoru spet nastopil v Parovelovi kleti v Boljuncu, kjer je z ansamblom Niente Band predstavil svoje ironične poglede na današnjo stvarnost. Da ne bi bilo tako »moreče«, pa so poskrbeli gostitelji s svojo tradicionalno ponudbo. (bip) / TRST Sreda, 21. avgusta 2013 7 Včeraj danes Danes, SREDA, 21. avgusta 2013 IVANA Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 20.03 - Dolžina dneva 13.50 - Luna vzide ob 19.55 in zatone ob 6.38 Jutri, ČETRTEK, 22. avgusta 2013 TIMOTEJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,1 stopinje C, zračni tlak 1016,6 mb ustaljen, vlaga 77-odstotna, burja s sunki do 49 km na uro, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 23,6 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. avgusta 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 - 040 309114, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Opčine - Prose-ška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Op-čine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 - 040 361655. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Loterija 20. avgusta 2013 Bari 09 05 62 01 69 Cagliari 27 90 51 85 21 Firence 63 69 68 14 61 Genova 61 05 40 76 60 Milan 47 20 29 26 55 Neapelj 37 58 21 41 54 Palermo 52 73 08 11 61 Rim 77 15 02 58 78 Turin 38 23 65 40 41 Benetke 76 61 04 32 56 Nazionale 67 23 32 20 89 Super Enalotto Št. 100 4 11 15 26 58 68 jolly 16 Nagradni sklad brez dobitnika s 6 točkami brez dobitnika s 5+1 točkami 7 dobitnikov s 5 točkami 931 dobitnikov s 4 točkami 30.393 dobitnikov s 3 točkami 7.425.973,56 € -- € -- € 28.238,92 € 222,81 € 13,32€ Superstar 39 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitniki s 4 točkami 22.281,00 € 141 dobitnikov s 3 točkami 1.332,00 € 1.594 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 9.441 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 20.288 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Monster University«. CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 21.30 »Violeta Parra - Went To Heaven«; 16.30, 20.00 »La quinta stagione«. FELLINI - »Kinodvorana je zaprta za dopust«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'evocazione - The Conjuring«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Red«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.20, 20.00, 21.40 »In another country«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.45 »Bling Ring«; 15.20 »Byzantium«; 18.55, 20.35 »Elizij«; 20.20 »Napad na belo hišo«; 16.00, 20.30 »Odrasli 2«; 21.10 »R.I.P.D. - Urad za pokojnike«; 15.10, 17.30, 19.45 »Smrkci 2«; 16.05, 16.30, 18.40 »Smrkci 2 3D«; 16.20, 18.10, 20.50 »Upokojeni, oboroženi, nevarni 2«; 18.05 »Wolverine«. LJUDSKI VRT - 21.15 »To be or not to be (Vogliamo vivere)«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.30 »Turbo 3D«; 22.00 »Wolverine l'immorta-le«; Dvorana 2: 16.30, 20.15, 22.15 »Kick - Ass 2«; Dvorana 3: 18.20, 21.30 »Open Grave«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Turbo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Kick - Ass 2«; 16.30, 19.05, 21.40 »Wolferine l'immortale«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Turbo«; 19.30, »Turbo 3D«; 16.30, 19.00, 21.30 »L'evocazione - The Conjuring«; 16.40, 19.05, 21.30 »Red«; 16.30, 18.50, 21.10 »Monsters University«. TRŽIČ - KINEMAX - »Kinodvorana je zaprta za dopust«. 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da je nova telefonska številka šole 040-3798900. DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 24. avgusta ob sobotah zaprta. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil razpisan izredni tečaj za pridobitev usposobljenosti za poučevanje, ki velja tudi za slovenske in dvojezične slovensko-italijanske šole. Vse potrebne informacije (pogoji za udeležbo, način prijave, roki itd) so dostopne na www.istruzione.it, in sicer v odloku št. 58/2013 (objavljenem 31. julija) ter v okrožnici z dne 2. avgusta (objavljene 5. avgusta). Za prijavo se morajo kandidati obvezno poslužiti digitalnega postopka POLIS. Rok prijave nepreklicno zapade 29. avgusta. SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slo-vik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). M Izleti Predviden je odhod iz Sežane ob 6. uri. Vpis in informacije na tel. +38631323191, +386-7312 850/851/856, ali na majda.brdnik@go.kgzs.si. OMPZ F. BARAGA vabi v ponedeljek, 2. septembra, na romanje: Barbana, kjer bo za Goričane in Tržačane skupna sv. maša s procesijo ob 10.30 in Porčinj, kjer se je l. 1855 prikazala Marija slovenski deklici. Vmes bo tudi dobro kosilo. Za vpis in ostale informacije pokličite čim prej tel. št.: 347-9322123 ali 3468222431. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet v Makedonijo od 6. do 13. septembra: arheološki ostanki davnih mest in astronomski observatorij, zanimivi samostani z edinstveno zbirko ikon na svetu, obisk poleg ostalega tudi petih največjih mest, naravnih parkov, jezer (med njimi Ohridsko, najstarejše v Evropi), vožnja s čolni v podzemsko jamo, trgatev »grozdobera«, spoznali bomo kulinariko, bogato folklorno izročilo itd. Informacije in prijave na +38670407923 ali dusan.pav-lica@siol.net. H Čestitke VERONIKA... danes praznuješ 8 let tvojega mladega življenja. Voščimo ti veliko lepih in nasmejanih dnevov ter da bi vedno bila tako pridna in ubogljiva. Nonota Paolo in Ester. Ei Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 25. avgusta. Tel. 040-229439 Hfl Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DRUŽINA COLJA je odprla osmico, Sa-matorca št. 21. Tel.: 040-229326. ERIKA IN ELVIANA sta odprli osmico, Kontovel št. 29. Tel.: 040-225859. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO sta v Saležu odprla Sandra in Jožko Škerk. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel.: 040-2907049. RENZO TAVČAR je odprl osmico v Repnu št. 42. Tel. št.: 338-3916147. Ü3 Obvestila OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v Belo Krajino v soboto, 24. avgusta. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št.: 3479322123 ali 346-8222431. Avtobus bo odpeljal iz trga Oberdan ob 7. uri, ob 7.15 bo v Sesljanu, ob 7.20 v Nabre-žini, ob 7.25 v Sv. Križu, ob 7.30 na Proseku in ob 7.45 na Opčinah. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da Kmetijsko svetovalna služba Sežana prireja v torek, 27. avgusta, strokovno ekskurzijo z avtobusom na 51. Kmetijski sejem AGRA v Gornji Radgoni. prej do novice www.primorski.eu 1 SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo urad zaprt zaradi dopusta do petka, 23. avgusta. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 30. avgusta odprta od torka do četrtka. Za dopust bosta urada v Trstu in Gorici zaprta do 25. avgusta. PISANJE POLETNIH DOMAČIH NALOG: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z Združenjem staršev in otrok osnovne šole Virgil Šček, organizira vodeno pisanje domačih nalog v Nabrežini. Osnovnošolci lahko obiskujejo delavnice od 9. do 12. ure v skupinah: 2. skupina od 26. do 30. avgusta in/ali 3. skupina od 2. do 6. septembra. Informacije in vpis: info@bambiniea-dulti.org. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA, skupaj z Občino Trst, organizira animacije za otroke od 2 do 10 let in njihove starše v Vili Sartorio, Ul. Str. di Fiume (vhod v Ul. Modiano 5). Animacija se bo vršila v torek, 27. avgusta, od 17.45 do 19.00. V slučaju grdega vremena animacija odpade. Prost vstop! Informacije na tel. 320-7431637. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI (Prosvetni dom - Opčine) obvešča, da bo zaprta do petka, 30. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta zaradi dopusta do petka, 30. avgusta. SKGZ obvešča, da je do 30. avgusta odprta od 9. do 14. ure. ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu, zaprt do 31. avgusta. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka, ki deluje v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra, zaprta do 31. avgusta. POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare Mitnice 15 (Largo Barriera Vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo vadba pričela v torek, 4. septembra. Urnik: od 18.00 do 19.15 ter od 19.15 do 20.30. Potekala bo tudi ob četrtkih od 17.00 do 18.00 ter od 18.00 do 19.15. Informacije in vpis na tel. 349-6483822 (Mileva). UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina, stari od 50 do 75 let, z znanjem slovenskega jezika in s psiho-fizičnimi pogoji potrebnimi za opravljanje službe, lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 13. septembra. Obrazci za prošnjo so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorli-go-dolina.it. 40-LETNIKI POZOR! Slavnostna večerja s plesom bo v soboto, 21. septembra. Za prijavo in akontacijo se lahko javite v trgovini otroške obutve v Ul. dei Salici 1 na Opčinah, v trafiki v Ul. sv. Nazarija na Proseku ali na tel. št.: 329-8012528. SPI - CGIL obvešča vse upokojence, da je INPS prestavil rok za predstavitev dohodkov preko modela RED na 31. oktober 2013. 0 Mali oglasi ČEVLJE za narodno nošo, št. 38 in 41, ugodno prodam. Tel. 040-200252. PRODAM KNJIGE: Svet književnosti 1, 3 in 4; Od antike do danes; Oblikoslovje; Zgodovina 1, 2. Tel. št.: 3393132487. PRODAM 750-litrski sod iz inoxa, na olje. Cena po dogovoru. Poklicati ob uri obedov na tel. št.: 333-4251151. PRODAM dva para novih črnih ženskih usnjenih čevljev za nošo po ugodni ceni. Tel. 335-5340169. PRODAM lesen otroški voziček za Kraško ohcet (40x40x90). Tel. št.: 040-393103. PRODAM lovske pse pasme nemški kratkodlaki ptičar z rodovnikom (bracco tedesco). Tel. št.: 3355319333. PRODAM piaggio energy 50 cc, v odličnem stanju, po ugodni ceni. Tel.: 3381674839. PRODAM sliko Enrica De Cillia 1948. Tel. št.: 338-5313529. H Prireditve KONCERT MO INTERCAMPUS IN TABORA MUSICA CREATIVA bo v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu v petek, 23. avgusta, ob 20. uri. Koncert prireja ZSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb in JSKD. Koncert bodo godbeniki ponovili v Slovenski filharmoniji v Ljubljani (24. avgusta, ob 20. uri) in na Titovem trgu v Kopru (25. avgusta, ob 19. uri). Več informacij na www.zskd.eu. 11 .AM: BRANCH PRI NAS - amaterska gledališka predstava v izvedbi Julije Berdon, Maruške Guštin, Valentine Oblak in Helene Pertot; SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi na ogled v torek, 27. avgusta, s pričet-kom ob 21. uri na dvorišču društvenega bara. SKD VIGRED vabi v torek, 27. avgusta, ob 20.30 na dvorišče domačije Rebu- la v Slivnem (v primeru slabega vremena v Štalco v Šempolaju) na koncert dalmatinskih pesmi v izvedbi MoPZ Vesna (iz Križa) in tambura-škega ansambla. DRAGA MLADIH 2013: Društvo Mosp prireja debato »Novi mediji in socialna omrežja: med pastmi in priložnostmi« v soboto, 31. avgusta, ob 10.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah v sklopu študijskih dnevov Draga. Toplo vabljeni k sodelovanju! DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, vabi na ogled razstave »Prva svetovna vojna pri nas« do 15. septembra: sobota, nedelja in prazniki 10.30-13.00 in 17.00-21.00; petek 17.00-21.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Info na www.hermada.org in 331-7403604. Prispevki Ob 50-letnici poroke zakoncev Lilija-ne in Bruna daruje družina Saule 30,00 evrov za Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga. V spomin na drago Nado Simoneta darujejo upravitelji in sodelavci Občine Zgonik 150,00 evrov za onkološki oddelek tržaške bolnice. V spomin na dragega prijatelja Ste-vota Zaharja darujeta Klavdija in Lucija Boneta 40,00 evrov za SKD Slovenec. t V 94. letu starosti nas je zapustila Miroslava Prašelj vd. Ferfoglia (Mirka) Žalostno vest sporočajo sinova Ivan in Walter, sestra Marija, nečakinja Anita ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v petek, 23.8., ob 13.30 v cerkvi na Proseku, ob 14.15 bo sledila sv. maša in pokop. Prosek-Devinščina, 21. avgusta 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Zadnji pozdrav noni Mirki Sara Žalovanju se pridružujeta družini Granier in Šuligoj Ob izgubi drage mame izrekamo iskreno sožalje prijatelju Walterju in družini družine Bukavec, Sedmach in Verša Ob izgubi drage mame Mirke izrekamo iskreno sožalje Walterju in Ivanu Aleksander, Andrej, Claudio, David, Walter, Ombretta in Vili Ob izgubi drage mame Mirke izrekamo iskreno sožalje Walterju in Ivanu. Godbeno društvo Prosek 8 Sreda, 21. avgusta 2013 KULTURA / GORICA - Fundacija Goriške hranilnice daje na ogled gradivo iz arhiva podjetja Passero Reklamno oblikovanje med funkcionalnostjo in estetiko Fundacija Goriške hranilnice nadaljuje s sklopom pobud, da bi ovrednotila krajevno podjetništvo v zvezi z grafičnim oblikovanjem, ki je pustilo pomembne sledove v Furlaniji-Julijski krajini. Na njenem sedežu v Gorici si lahko do 29. septembra ogledamo razstavo Réclame. Eksponati iz videnskega arhiva litografskega podjetja Passero, ki ga je kasneje prevzela družina Chiesa, ponujajo presek polstoletnega delovanja. Gre za vrsto tiskovin na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Skoraj 400 plakatov natisnjenih z različnimi postopki, izvirni osnutki, pločevinke in oglaševalske table pripovedujejo o razvoju oblikovalskih strategij, o dvogovoru med sporočilnostjo podobe in estetsko dovršenostjo, ki so jo takratni umetniki pionirsko uvajali ob vzponu industrije in novimi družbenimi potrebami, ki jih je vzporeden vzpon medijev narekoval. Kljub razdejanju druge svetovne vojne se je na podstrešju ohranil zaboj z dragocenimi tiskovinami, družina je poskrbela za restavratorski poseg poškodovanih. Številni umetniki, med njimi npr. Giuseppe Zigaina, so prihajali tiskati naklade svojih grafik. Tudi zato je tiskarna gojila živ stik z ustvarjalci in stilnimi smernicami krajevne kulturne dediščine. Zadnja potomka Giuseppina Chiesa je po smrti očeta Carla prevzela vodenje podjetja; ni ji bilo lahko, ker je bila ženska in neizkušena, z vztrajnostjo in podjetnostjo pa je pridobila dovolj zaupanja vase ter znanja o reprodukcijskih postopkih, da je lahko sledila tudi obnavljanju tehnološke opreme ter tako zagotovila podjetju konkurenčnost na tržišču. Podjetje je uspešno vodila celih štirideset let vse do leta 1991. Bogat arhiv je Fundacija Goriške hranilnice delno prevzela preko avkcijske hiše Stadionaste iz Trsta in delno preko knjigarne Editrice iz Gorice ter ga želi preko razstave in spremljevalnih pobud vsebinsko preučiti ter primerno ovrednotiti. Enrico Passero je ustanovil svoje tiskarsko podjetje leta 1871 v Vidnu, kmalu se mu je pridružil Giuseppe Chiesa iz Milana, ki je prevzel vodstvo; podjetje je nato odprlo še podružnico v Tržiču, ki se je specializirala v izdelavi pločevinastih tablic in delovala vse do leta 1983. Številni umetniki, ki so poskrbeli za oblikovanje celostnih po- dob za oglaševanje posameznih krajevnih podjetij, so pustili neizbrisen oblikovni pečat, zaradi katerega še danes ohranjajo neokrnjeno prikupnost. Umetniki kot so Antonio Barizon, Pie-tro Antonio Sencig, predvsem pa Tul-lio Crali in tudi slovenski slikar Rudolf Saksida so s posebnim ustvarjalnim zagonom znali pritegniti pozornost opazovalca in ga nagovarjali s specifično likovno sporočilnostjo. Saksida, ki se je uspešno posvečal tudi grafičnemu oblikovanju in ilustraciji, je na razstavi prisoten s plakatom iz leta 1939 z naslovom Redenzione. Eksponati so razvrščeni v desetih odsekih, ki upoštevajo posamezne av- torje, tematike, tipologije oglasov ter zgodovinski razvoj v času. Razstavo uvaja dokumentacija o delovanju podjetja, njegove založniške dejavnosti in pregled kartografije. Najprej pritegnejo gledalca plakati, zaradi dimenzij in nenazadnje zaradi učinkovitosti likovnih rešitev, ki jih terja že sama tipologija oglaševalskega medija, saj nas nagovarja preko zelo neposredne sporočilnosti podobe. Posebno slikovit je izbor plakatov, ki jih je načrtoval Sencig za cirkus Klud-sky. Najobsežnejši pa je odsek plakatov, ki so nastali za posamezne inštitucije: za promocijo športnih dogodkov, konjskih ali pasjih dirk ter kulture. Od turističnih do filmskih plakatov, koledarjev, mode in trženja specifičnih proizvodov do vse večje prisotnosti ženskega lika, ki priteguje našo pozornost s svojo prikupnostjo. Izkušnje umetnikov, ki so eksponate načrtovali, se prepletajo in hranijo sled velikih mojstrov, kot sta Metlicovitz in Dudovich, opazni so tudi vplivi tako dunajske šole na področju ilustracije kot tudi futurizma, ki je s pojmom dinamizma poskrbel za prenovo v kompozicijskem ustroju podobe in nenazadnje prispeval k njeni oblikovni sintezi. Vtop je prost, urnik ogleda je možen od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 19. ure, ob ponedeljkih je razstavišče zaprto. Ob razstavi je izšel tudi dokumentarni katalog, obiskovalcem je na ogled video s pričevanji gospe Giusep-pine Chiesa, ki se spominja delovanja podjetja in sodelovanja z velikimi mojstri tistega časa. Jasna Merku Umrl je scenarist in pisatelj Mirko Kovač Umrl je eden ključnih scenaristov jugoslovanske kinematografije ter večkrat nagrajeni pisatelj in esejist Mirko Kovač, poroča spletni portal MMC. Kovaču je leta 1993 švedski center PEN podelil nagrado Tucholsky, dve leti pozneje je prejel Her-derjevo nagrado, 2003 pa je pisatelja nagradil tudi festival Vilenica. Kovač se je rodil leta 1938 v Črni gori in se vpisal na Akademijo za gledališče, film in televizijo v Beogradu. Po uspehu romana Morišče iz leta 1962 je študij opustil. Knjiga je kot njegova poznejša dela zaradi ukvarjanja s tabuiziranimi temami razburkala tako kritike kot politično javnost. Kritiško hvalo in nagrade je osvojil z romanoma Posmehovanje z dušo in Vrat materinega telesa. Leta 1991 se je zaradi nasprotovanja Miloševičevemu režimu umaknil na Hrvaško, kjer je postal pomembno ime hrvaške literature. Njegova dela so prevedena v več deset jezikov, med drugim v francoščino, nemščino, angleščino, italijanščino, švedščino, poljščino in madžarščino. Kovač se je na začetku devetdesetih let preselil v Rovinj, kjer je živel in ustvarjal, tam pa bo tudi pokopan, še poroča spletni portal MMC. Nov muzej znanosti V Trento od letošnjega poletja obiskovalce vabi tudi nov Muzej znanosti (Museo delle scienze - Muse). V poslopju, zgrajenem po načrtih italijanskega zvezdniškega arhitekta Renza Piana, sta na igriv in obiskovalcem prijazen način predstavljena tako zgodovina evolucije kot bližnji Dolomiti. Muzej je urejen tako, da številni eksponati visijo izpod stropa, pri čemer je bil moto Renza Piana "nična gravitacija". "V fantazijskem svetu, v katerem se srečata narava in znanost, vse lebdi naokrog," je dejal arhitekt. (STA) SALZBURG - Festival dosegel enega izmed svojih vrhuncev z uprizoritvijo Verdijeve opere Don Carlo pričakovano zablestel Režija Petra Steina dala prednost glasbenemu elementu v interpretaciji Antonia Pappana - Med solisti zablestela Jonas Kaufmann (Don Carlo) in Anja Harteros (Elizabeta) Ko je vodstvo Salzburškega festivala lani jeseni predstavilo program poletnih festivalskih dogodkov, je že na papirju postalo jasno, da se bo okrog uprizoritve opere Don Carlo ob Verdijevi dvestoletnici rojstva vnel največji lov na vstopnico in tako je tudi bilo. Verjetno najbolj navdahnjena Verdijeva opera, v vsakem primeru eden od vrhuncev njegovega opusa, v kombinaciji z vodstvom Antonia Pappana, režijo Petra Steina in z zasedbo, ki so jo sestavljale nekatere od najbolj blestečih zvezd današnjega (in tudi preteklega) opernega firmamenta, je seveda dosegla cilj rekordnega števila prodanih vstopnic, ki so pošle že februarja. Na festivalski blagajni te opere ni na seznamu neprodanih vstopnic vstopnic, zato se pred dvorano Grosses Festspielhaus redno zbirajo upajoči ljubitelji opere vseh starosti s kartončkom »Suche karte!« (iščem vstopnico!). Kritike dodatno in upravičeno povečajo splošno željo po ogledu te opere z navdušenimi ocenami, ki skušajo pričarati intenzivno doživljanje te dodelane izvedbe. Publika preživi v gledališču preko pet ur (vključno z dvema odmoroma) brez občutka utrujenosti, ker je dogajanje na odru tako napeto in vredno pozornosti zaradi detajlov dovršenih pevskih nastopov, da prevzame gledalca od prve do zadnje note. Dejansko gre za uprizoritev s samimi protagonisti, saj ni solista, ki bi zaradi manjših igralskih ali vokalnih sposobnosti ostal nekoliko v ozadju v primerjavi z ostalimi. Edino režija Petra Steina je vzbudila nekaj dvomov zaradi konservativne preprostosti s filološkim razkošjem stilnih kostumov. Prav gotovo ne gre za primer nemškega »Regietheatra«, kar vsekakor ne bi pričakovali od Steina, uprizoritev pa vsekakor odraža visoko kompetenco režiserja in sicer v prvi vrsti učinkovito obvladanje nadpovprečno široke odprtine tega scensko zahtevnega odra. Velika praznina, ki jo napolnjujejo samo bistveni scenski elementi z jas- nimi povezavami na čas in prostor dogajanja, služi namreč totalnemu usmerjanju fokusa na glasbo in na glavni prizor, brez odvečnih dodatkov. Letos se je sprožila polemika, da se o festivalskih opernih uprizoritvah piše in govori predvsem zaradi režijskih doprinosov; v tem primeru pa je čista, spoštljiva režija, sama pustila glavno besedo in pozornost glasbeni izvedbi, ki je tokrat ponudila toliko iztočnic za razmišljanje, da bi bili tudi pevci v stranskih vlogah vredni vsaj vrstice. Opera, ki so jo v Salzburgu izvedli v italijanski različici, je zgodba o neuslišani ljubezni, predvsem pa o neskončno globokem prijateljstvu, katerega razpon se istoveti in prepleta s političnim idealom. Don Carlo mora prenesti pritisk teh dveh neznosnih sil, ki na koncu počita njegovo srce, saj je oropan tako ljubezni Elizabete, ki jo njegov oče vzame za ženo, kot prijateljstva svojega zaupnika, zaveznika in »očetovsko« referenčnega vzornika, markiza de Pose, ki prevzame nase njegovo krivdo in smrtno obsodbo zaradi upora kralju v boju za pravice zatiranih Flamcev. Pri glavnih vlogah ni bilo dvomov, da je šlo za zasedbo »pevskih velikanov«. Jonas Kaufmann je romantični lik »par excellence«, saj ima vse, kar je potrebno, da se publika lahko vživi v kredibilne, seveda nesrečne ljubezenske zaplete, in sicer najprej enega od najlepših tenorskih glasov zadnjega petdeset-letja, ki ga podpirata odlična tehnika in izjemno profesionalni pristop, nato tankočutnost inteligentnega interpreta (kateremu bi lahko očitali samo pomanjkanje večje igralske spontanosti), nenazadnje nedvomno lepoto (komaj je prvič stopil na oder, so razne dame v dvorani takoj segle po gledaliških daljnogledih ...). Njegov Don Carlo je odražal impulziv-nost in tudi naivnost mladega človeka, ki ni sposoben obvladati čustev, pevsko pa je zelo solidno obvladal oblikovanje zelo široke palete pevskih nians. Jonas Kaufmann in Anja Harteros Težko bi si lahko predstavljali pevsko in inter-pretacijsko bolj prepričljivo Elisabetto, saj je grška so-pranistka Anja Harteros imenitno prikazala razdvojenost lika z združitvijo nujne odmaknjenosti in emo-cijskih vibracij pevskih izrazov, na osnovi nepogrešljive vokalne suverenosti. Kaufmann in Harteroso-va sta v tej uprizoritvi ustvarila nepozabne ljubezenske duete, od svežine naivnega najstniškega zagona prvega srečanja, skozi bolečino zadržane strasti na tajnem srečanju, do skoraj čudežnega (zaradi tehnične zahtevnosti in ubrane lepote) slovesa v pianissimu, ki za- pečati zavest o nemogoči zemeljski sreči. Kurja polt je bila zagotovljena tudi kot neizbežna spremljava plemenite usode markiza Rodriga, ki žrtvuje svoje življenje za ideale zatiranega naroda in za prijateljstvo. Baritonist Thomas Hampson je idealen za to vlogo, saj je s svojo naravno človeško toplino uspel spontano odsevati, tako igralsko kot pevsko, moč zrelega idealista in iskrenega prijatelja. V vrsti poglobljenih igralskih kreacij ni zaostala impozantna kreacija basista Mattija Salminena, ki je v vlogi Filipa Drugega izpostavil globoko zavest o lastni kraljevski oblasti in o neskončni osamljenosti, tudi s kančkom nepričakovane hudomušnosti v odnosu do čustvenih viharjev svojih družinskih članov. Pevec s preko štiridesetletno kariero je prinesel na oder svojo veliko izkušnjo, ki je spremenila senco vokalne utrujenosti v igralsko, a tudi vokalno kredibil-nost lika starega kralja. Bojevito temperamentna Ebo-li pa je bila Ekaterina Semenchuk. Prevzemajoče pevske izvedbe so nekoliko odvrnile pozornost od edinega dvoma, ki ga je izvedba pustila z nekonstantno prepričljivim doprinosom orkestra. Dunajski Filharmoniki so v kombinaciji z dirigentom Pappanom prehajali namreč od običajne, apolinične čistosti na trenutke, ko je bila inter-pretacijska usmeritev skoraj nejasna, od imenitnih solističnih točk in navdahnjenih, intenzivnih uvodov dramatičnega četrtega dejanja, do kričečega in ritmično preveč poudarjenega pristopa, ki naj bi ga modernejše interpretacije Verdija premostile. Opera Don Carlo pa je tudi za orkester zahteven izziv, ki večkrat izpostavlja orkestraše in je treba priznati, da je dirigent Antonio Pappano pristopil k partituri s strastjo, ki jo je občinstvo občutilo in nagradilo z velikim navdušenjem. Uprizoritev opere Don Carlo je debi-tirala 16. avgusta, ponovitve pa se bodo nadaljevale do 28. tega meseca. Rossana Paliaga / ITALIJA, SVET Sreda, 21. avgusta 2013 9 ITALIJA - Italijanski premier v pogovoru za avstrijsko televizijo Letta zaupa v odločitve LS, ki pa še vedno grozi s krizo RIM - Predsednik italijanske vlade Enrico Letta zaupa v odločitve, ki jih bo sprejela stranka Ljudstva svobode in to spričo dejstva, da bi bila v slučaju vladne krize zanjo odgovorna prav stranka Silvia Ber-lusconija. To je Letta dejal včeraj v intervjuju za avstrijsko televizijo v odgovoru na vprašanje, ali zaupa Berlusconiju, pri čemer je italijanski premier dodal, da Italija potrebuje manj besed in več dejanj ter manj polemik in več konkretnih in konstruktivnih stvari, edina pot do tega, da postane normalna država, pa je politična stabilnost. O vprašanju možnosti za kandidaturo Silvia Berlusconija po pravnomočni obsodbi je Letta dejal, da se bo o tem izrekel parlament s tem, da bo izvajal zakone, medtem ko se bo Demokratska stranka, kateri Letta pripada, odločila v komisiji, njene odločitve pa bodo za Letto pravilne. Premier se je včeraj sestal tudi s tajnikom DS Guglielmom Epifanijem, ki je zaskrbljen glede morebitne vladne krize, za katero bi plačali predvsem državljani, se pravi tisti, ki so največ žrtvovali. Da se Italiji vladna kriza ne splača, je prepričan tu- di predsednik evropskega parlamenta Martin Schultz, ki je včeraj v Riminiju, nanašajoč se na Berlusconija, dejal, da bi moral vsak politik izbrati med lastnimi interesi in interesi svoje države. S krizo v slučaju, da se parlament izreče proti Berlusconijevi možnosti kandidiranja, pa še vedno grozijo v Ljudstvu svobode, kjer zahtevajo, da se zakon, ki določa nezmožnost kandidiranja oz. konec mandata za osebe, ki so bile obsojene na več kot dve leti zapora, ponovno vrne v presojo ustavnemu sodišču. Proti oblikovanju druge Lettove vlade v slučaju umika Ljudstva svobode iz vladne večine pa se je izreklo Gibanje petih zvezd, ki v slučaju krize zahteva zase poizvedovalni mandat. Grillovo gibanje je včeraj, skupaj s Severno ligo, tudi napadlo predsednico poslanske zbornice Lauro Boldrini zaradi sklica seje, na kateri so obravnavali zakonski osnutek o umorih žensk in ki se je je udeležilo le okoli sto poslancev. Boldrinijevo so obtožili, da si dela reklamo, predsednica pa je to zavrnila, rekoč da jo k sklicu seje obvezuje ustava in kritikom očitala nezrelost. Za Enrica Letto Italija potrebuje predvsem dejanja in politično stabilnost ansa EGIPT - Dolžijo ga vpletenosti v poboj demonstrantov pred predsedniško palačo decembra lani Policijske oblasti zaprle voditelja Muslimanske bratovščine Badieja KAIRO - Egiptovske oblasti so včeraj aretirale Mohameda Badieja, vrhovnega voditelja Muslimanske bratovščine, in zanj odredile 15-dnevno pridržanje. Badie se je vse od odstavitve egiptovskega islamističnega predsednika Mohameda Mursija skrival pred očmi javnosti. Tožilci so Badieja že zaslišali, osumljen pa je vpletenosti v poboj demonstrantov pred predsedniško palačo v Kairu v začetku decembra lani. Zaslišali so ga tudi, ker naj bi pozival k napadu na položaje republikanske garde, potem ko je vojska julija odstavila Mursija. Viri na egiptovskem notranjem ministrstvu so povedali, da je bil Badie aretiran v stanovanju v Kairu v bližini trga Raba al Adavija, kjer je policija minulo sredo nasilno razgnala privržence Mursija, pri čemer je bilo zgolj tam ubitih več kot 200 ljudi. Badiejev sin Amar pa je bil ubit v petek, ko se je protest v podporo Mursiju sprevrgel v nasilne spopade med policijo in demonstranti. Na ta dan je po uradnih podatkih umrlo 173 ljudi, Badie pa se ni udeležil pogreba. Egiptovski tožilci naj bi nalog za aretacijo Badieja izdali že 4. julija, ker naj bi s hujskanjem spodbujal nasilje, ki je vodilo k smrti demonstrantov. Že takrat so se pojavila poročila o njegovi aretaciji, a se je Badie dva dni kasneje pojavil na trgu Raba al Adavija in nagovoril več deset tisoč Mursijevih podpornikov. »Milijoni, ki podpirajo Mur-sija, bodo ostali na trgih, dokler predsednik Egipta ne bo ponovno umeščen,« je takrat navdušeni množici dejal Badie. Od takrat ga v javnosti ni bilo na spregled.Badie je bil eden redkih visokih voditeljev Muslimanske bratovščine, ki je bil še na prostosti. Medtem so v Kairu objavili tudi novico, da bodo 19. septembra sodili Nobelovemu nagrajencu Mohamedu El Baradeju, ker je odstopil s položaja podpredsednika, potem ko se je začasna vlada podala v nasilno zatrtje protestov Muslimanske bratovščine. Z odstopom naj bi El Baradej zagrešil dejanje izdaje, ovadil pa ga je nek univerzitetni profesor prava. (STA) Egiptovske oblasti so včeraj aretirale voditelja Muslimanske bratovščine Mohameda Badieja (na arhivskem posnetku) ansa DACHAU - Merkl ova kot prva kanclerka obiskala taborišče Izrazila je žalost in sram Kritike, da je obisk koncentracijskega taborišča izkoristila predvsem za predvolilno kampanjo MÜNCHEN - Nemška kanclerka Angela Merkel je včeraj kot prva nemška kanclerka obiskala nekdanje nacistično koncentracijsko taborišče Dachau. Kot je dejala, jo ob obisku tega spominskega kraja preveva »globoka žalost in sram«. »Zame je to prav poseben trenutek,« je dejala Merklova, ki se je ob obisku v Dachauu srečala tudi s preživelimi nekdanjimi zaporniki, vsem žrtvam v taborišču pa se je poklonila s polaganjem venca. Na Merklovo so se sicer usule kritike, češ da je obisk nekdanjega koncentracijskega taborišča izkoristila predvsem za predvolilno kampanjo. Tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert je te kritike zavrnil in dejal, da se je Merklova zgolj odzvala na povabilo predsednika odbora nekdanjih zapornikov Dachaua, 93-letnega Maxa Mannheimerja. Nacisti so Dachau odprli leta 1933 kot koncentracijsko taborišče za politične zapornike le nekaj tednov potem, ko je Adolf Hitler prevzel oblast. Za naciste je bil Dachau model za kasnejših več sto drugih koncentracijskih taborišč kot »šola nasilja«. V 12 letih obstoja je bilo v Dachauu in njegovih številnih pomožnih taboriščih zaprtih več kot 200.000 ljudi iz vse Evrope. Več kot 43.000 jih je bilo ubi- WASHINGTON Danes znana kazen za Manninga WASHINGTON - Vojaška sodnica Denise Lind je včeraj napovedala, da bo danes popoldne po srednjeevropskem času izrekla višino kazni za vojaka Bradleyja Manninga, ki ga je že spoznala za krivega zaradi posredovanja zaupnih podatkov organizaciji WikiLeaks. Lin-dova je odločitev sporočila nekaj minut po začetku obravnave za izrek višine kazni. Na včerajšnjo obravnavo v Fort Meade severovzhodno od Washingtona je prišel tudi Manning, ki je v družbi svojih odvetnikov nemo poslušal postopke v procesu. Tožilstvo je v ponedeljek za 25-letnega Manninga zahtevalo 60 let zapora, da bi sodišče tako »dalo močno sporočilo vsakemu vojaku, ki razmišlja o kraji tajnih informa-cij«.Manningov odvetnik David Coombs pa je sodnico pozval, naj pokaže milost, saj da se je Manning po-kesal in sodeloval s sodiščem ter si zato zasluži priložnost, da nekoč ugleda luč svobode in si morda ustvari družino. Kot je dejal, je bil Manning mlad in »naiven«, zaupne dokumente pa je WikiLeaksu posredoval z dobrimi nameni.Tudi Manning sam se je prejšnji četrtek opravičil, ker je s predajo tajnih dokumentov ameriške vlade Wiki-Leaksu prizadel ZDA. Vojaško sodišče v Fort Meadu je Manninga 20. julija že spoznalo za krivega v 19 od 21 točk obtožnice, od tega v petih točkah kršitve zakona proti vohunjenju. Grozi mu do 90 let zapora. Ga je pa sodnica oprostila najhujše obtožbe nudenja pomoči sovražniku, torej teroristični mreži Al Kaida, s čemer se je izognil kazni dosmrtnega zapora. Manning je v priporu od maja 2010. Manning je priznal, da je kot nižji obveščevalni analitik snel okoli 700.000 vojaških in diplomatskih dokumentov in videoposnetkov z vladnih računalnikov ter jih predal WikiLeaksu. Odločno pa je zanikal, da bi želel škodovati ZDA. I I ZLATO (999,99 %%) za kg 32.849,70€ +158,00 SOD NAFTE (159 litrov) 109,90$ -0,45 EVRO ■ 1,3392 $ +0,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. avgust 2013 evro (povprečni tečaj) valute 20.8. 19.8. ameriški dolar 1,3392 1,3344 japonski jen 130,33 130,72 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,773 25,855 danska krona 7,4579 7,4571 britanski funt 0,85490 0,85290 madžarski forint 299,25 300,71 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7027 0,7028 poljski zlot 4,2267 4,2503 romunski lev 4,4455 4,4610 švedska krona 8,7061 8,7120 švicarski frank 1,2323 1,2352 norveška krona 7,9860 7,9040 hrvaška kuna 7,5395 7,5430 ruski rubel 44,1511 43,9800 turška lira 2,6091 2,6055 avstralski dolar 1,4761 1,4592 braziljski real 3,2091 3,2158 kanadski dolar 1,3897 1,3786 kitajski juan 8,2021 8,1704 indijska rupija 85,1330 84,5580 južnoafriški rand 13,6055 13,5749 1 0 Četrtek, 282. avgusta 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu SOVODNJE - Odgovor na zahtevo županje po dvojezičnih napisih na novi avtocesti A34 »Dvojezičnost navzkriž s prometno zakonodajo « Dvojezičnost na avtocesti naj bi bila v nasprotju z italijansko prometno zakonodajo. Tako zatrjuje Enrico Razzini, odgovorni za komisarski postopek gradnje avtocestnega odseka A34 Vileš-Go-rica in direktor družbe Autovie Venete, ki je odpisal sovodenjski županji Alenki Florenin. Le-ta je namreč na avtocestno podjetje naslovila pismo, v katerem je pozvala k upoštevanju zaščitnega zakona št. 38/2001 in predvsem člena o vidni dvojezičnosti na novem odseku avtoceste, ki poteka tudi po območju občine Sovodnje, z odgovorom pa ni bila zadovoljna. »Ker so gradbena dela na novem avtocestnem odseku med Vilešem in Gorico v zaključni fazi, sem želela družbo Autovie Venete opozoriti, da je treba na območju naše občine spoštovati zaščitni zakon za Slovence. Na delu avtoceste, ki je speljan po sovodenj-skem ozemlju, bi na podlagi člena o vidni dvojezičnosti morali postaviti kaži-potne table z italijanskimi in slovenskimi imeni krajev,« je povedala Floreni-nova. Odgovorni za komisarski postopek je županji zagotovil, da je družba Autovie Venete vprašanje dvojezičnih napisov že preučila, prošnji sovodenjske občine pa ne more ugoditi, ker naj bi bila v nasprotju z zakonskim odlokom št. 285 z dne 30. aprila 1992, t.j. prometnim zakonikom. To stališče je avtocestna družba Autovie Venete podprla z dvema pismoma. Prvo vsebuje mnenje pristojnega urada ministrstva za infrastrukture in prevoze v zvezi z vprašanjem dvo-jezičnosti na avtocestah, drugo pismo pa je družba Autovie Venete novembra lani naslovila na bivšega predsednika dežele FJK Renza Tonda, ki jo je spodbujal k postavitvi dvojezičnih kažipotov na odseku avtoceste med Redipuljo in Se-sljanom. Z drugim pismom je podjetje Autovie Venete le seznanilo Tonda z odklonilnim mnenjem ministrstva, ki ga mora kot koncesionar spoštovati. Funkcionar izpostave, ki ima sedež v Bologni, v prvem pismu navaja vrsto razlogov, zaradi katerih naj bi bila zahteva za dvojezične napise na avtocestah nesprejemljiva. Prvič: zaradi slovenskih napisov ob ali pod italijanskimi, piše ministrski urad, naj bi bile avtocestne table slabše berljive. Drugič: avtocesta A4 (in posledično nov odsek A34) je prometnica »naddržavnega značaja«, ki povezuje Italijo z Vzhodno Evropo, zato dvojezični napisi na njej »niso potrebni«. »Slovenski napisi bi omejenemu številu uporabnikov lahko pomagali, pri veliki večini voznikov pa bi lahko ustvarjali zmedo in otežili razumevanje sporočila,« piše funkcionar ministrstva za infrastrukture in prevoze. Le-ta ob koncu izpostavlja še potrebo po »homogenosti« tabel in napisov na italijanskem avtocestnem omrežju. »Na drugih območjih, kjer so prisotne jezikovne manjšine - na primer na Južnem Tirolskem -, iz navedenih razlogov ni dvojezičnih napisov na avtocestah,« zaključuje funkcionar. Zadnja trditev nikakor ne drži, kar je mogoče hitro preveriti s pomočjo spletnega strežnika Google maps. V zvezi z vprašanjem dvojezičnih kažipotov na novem avtocestnem odseku A34 in odgovorom družbe Autovie Venete je sovodenjska županja že seznanila paritetni odbor za slovensko narodno skupnost. (Ale) Bodoča avtocesta A34 pri Sovodnjah (zgoraj) in dvojezični napisi na brenerski avtocesti A22 (desno) bumbaca, g. maps RONKE - Občina Prispevki tudi slovenskim društvom Ronška občina je Združenju staršev iz Romjana namenila prispevek v višini 3000 evrov. Znesek je del skupnih 8250 evrov, ki jih je občina namenila 16 neprofitnim združenjem. S tem denarjem so lahko organizacije nekoliko zadihale, predvsem po hudem letu 2012, ko jim občina ni namenila niti evra, saj so lanski občinski proračun zaznamovali številni rezi. Mnogo združenj se je vseeno odločilo za neprekinjeno delovanje, včasih tudi po zaslugi zasebnih virov financiranja. Prispevek za leto 2013 sta prejela tudi združenje Jadro (700 evrov) in ženski pevski zbor iz Ronk (200 evrov). (av) ŠTANDREŽ - SKGZ poziva družbo Autovie Venete Zaščitni zakon velja tako na avtocesti kot na krožišču Pričakuje upoštevanje določil zaščitnega zakona št. 38/2001 in napoveduje ukrepe, če bo prišlo do kršitev. Tako kot sovodenjska županja je tudi deželni tajnik in goriški predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Li-vio Semolič na avtocestne družbe Au-tovie Venete naslovil pismo, s katerim je opozoril njeno vodstvo na vprašanje vidne dvojezičnosti na novem avtocestnem odseku A34 Vileš-Gorica, ki ga bodo predvidoma uradno odprli novembra, in na krožišču pri Štandrežu. Pismo je Semolič včeraj naslovil na predsednika družbe Emilia Terpina, istočasno pa ga je v vednost poslal tudi goriški prefekturi in občini. Goriški predsednik SKGZ opozarja Terpina, da poteka avtocesta po delu goriške občine - Štandrežu -, kjer se izvaja 10. člen zaščitnega zakona za Slovence, ki predvideva postavljanje dvojezičnih kažipotov in prometnih napisov. »Podčrtati želim, da je treba na omenjenem območju upoštevati veljavno zakonodajo pri postavljanju vseh tabel, saj bi nespošto-vanje omenjenih norm gotovo sprožilo tako sodne kot tudi diplomatske zaple- Kažipot spotike na obnovljenem štandreškem krožišču te. Podobno seveda velja tudi za komaj obnovljeno krožišče ob mejnem prehodu, kjer je treba upoštevati predvsem dvojezično obliko imena vasi Štandrež. Istih pravil se je treba seveda držati tudi na območju občine Sovodnje,« piše Semolič in pristavlja, da bi bilo dokaj neprijetno, če bi se praznik ob odprtju avtoceste med Italijo in Slovenijo spremenil v »polemiko, ki bi lahko imela tudi mednarodno razsežnost«. Ob potrebi po spoštovanju zakonov Semolič v pismu še izpostavlja, da je »čimbolj popolna dvo- bumbaca jezična prometna signalizacija dodana vrednost večjezičnih območij v Italiji in Sloveniji, saj udejanja vrednote integracije, ki so značilne za skupno Evropo.« V vednost je Semolič poslal pismo tudi goriški prefektinji Marii Augusti Marrosu in goriškemu županu Ettoreju Romoliju. Le-tega je sicer goriški predsednik SKGZ pred kratkim že opozoril, da so na obnovljenem štandreškem krožišču postavili nov kažipot za Štan-drež, na katerem je ime kraja označeno izključno v italijanščini. (Ale) ŠTARANCAN Zalučali kamen in zanetili požar Na veliki šmaren so karabinjerji v Šta-rancanu prijeli tri mladeniče, ki so bili v enem samem večeru soudeleženi pri več kaznivih dejanjih. Karabinjerji so zaradi povzročitve telesnih poškodb, groženj in povzročitve škode s požigom tuje lastnine prijavili na prostosti 19-letnega D.R.B iz Štarancana, 20-letnega A.Z. iz Tržiča in 18-letnega G.P. iz Gradišča; le-ti so bili sprva vpleteni v nočni prepir, nato so ranili vrstnika, za nameček pa so še zanetili požar. Karabinjerje so v četrtek zvečer seznanili, da je na štarancanski plaži prišlo do prepira. D.R.B., A.Z. in G.P. so se sprli s skupino vrstnikov, nakar so prešli k dejanjem. Zgrabili so kamen in ga zalučali proti 20-letnemu domačinu, ki je šotoril s prijatelji na plaži. Kamen ga je zadel v ramo in ga lažje poškodoval. Takrat so posredovali ka-rabinjerji, ki so prepirljivce prijavili. Trem objestnežem pa ovadba očitno ni bila dovolj. Trojica se je namreč po odhodu sil javnega reda vrnila na štarancansko plažo in zanetila požar. Ogenj, ki so ga prišli pogasit tržiški gasilci, je zajel mopeda in kolo. Karabinjerji so na veliki šmaren imeli polne roke dela tudi v drugih občinah. V nočnih urah so kar nekaj telefonskih klicev prejeli iz Gradeža, kjer so se domačini in turisti pritoževali nad nočnim razgrajanjem in glasbo. Lastnikom treh lokalov so izdali globo v višini 1570 evrov. V Gradežu pa so se praznovanja in razgrajanje nadaljevali tudi v naslednjih dneh, tako da so karabi-njerji prijavili tudi tri mladeniče zaradi nespodobnega vedenja, v Tržiču pa so prijavili 50-letnega tujega državljana, ki ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. 18. avgusta je oddelek NAS iz Vidma obiskal tri restavracije v Gradežu in v eni izmed teh zasegel 16 kg moke: v vrečah so namreč »domovale« žuželke. Upravitelju so naložili tisoč evrov kazni. Karabinjerji so v minulih dneh pregledali tudi 250 avtomobilov, 28 plovil in preverili istovetnost 313 ljudi (med njimi je bilo 49 tujcev). Pri kontrolah je sodelovalo 54 karabinjerjev in 26 vozil. Pozitivno presenečenje pa predstavlja dejstvo, da niso nobenemu vozniku odvzeli vozniškega dovoljenja zaradi prekomernega uživanja alkohola. (av) GRADIŠČE - CIE je šest priseljencev Šestim je uspelo. V noči s ponedeljka na včerajšnji dan je iz centra CIE v Gradišču pobegnilo več nezakonitih priseljencev, ki so bili v preteklosti že obsojeni zaradi raz-pečavanja mamil, tatvin, ropov in prodaje ukradenega blaga. Iz bivše kasarne Polonio, kamor so jih pripeljali pred nekaj tedni, so pobegnili okrog enih ponoči z drugimi priseljenci - skupno jih je bilo okrog 20 -, policisti in vojaki pa so večino bežečih prijeli. Zid in ograjo centra CIE je uspelo preskočiti trem Tunizijcem, dvema Maročanoma in enemu Sirijcu, ki so izginili neznano kam. Sile javnega reda so jih včeraj iskale v Gradišču in drugih občinah, v centru za priseljence pa so v jutranjih urah začeli obnavljati mreže in stene, ki so jih priseljenci poškodovali med zadnjimi protesti. Včeraj se je za zaprtje centrov CIE in posodobitev zakonodaje o priseljencih izrekla goriška pokrajina, poslanka stranke SEL Serena Pellegrino pa je vložila poslansko vprašanje na to temo. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 20. avgusta 2013 1 1 NOVA GORICA - Anonimka opozarja na dogajanje v igralnicah Prostitutke naj bi goste novačile kar pred Perlo Novogoriška policijska uprava, no-vogoriški župan Matej Arčon in predsednik nadzornega sveta v Hitu Marino Furlan so v minulih dneh prejeli anonimno pismo, v katerem pisec opozarja na prostitucijo, ki naj bi se dogajala v Hitovi novogoriški igralnici Perla. »Policijska uprava Nova Gorica je pretekli teden prejela anonimno obvestilo, v katerem neznana oseba navaja, da se v dveh največjih igralnicah v Novi Gorici izvaja tudi prostitucija, kar je moteče za obiskovalce igralnice in tudi domačine,« so v ponedeljek potrdili na novogoriški policijski upravi. Po pisanju v anonimki naj bi se v Perlini kavarni Dolcevita in pred vhodom v Perlo čez vikend ponoči zbralo tudi do dvajset prostitutk, katere goste ca-sinoja novačijo za spolne usluge. Svoje storitve naj bi opravljale tako v hotelu Perla kot v Sabotinu v Solkanu in v Lipi v Šempetru. S situacijo naj bi bili, kot zatrjuje pisec anonimke, seznanjeni vsi zaposleni in tudi vodstvo družbe. Perla naj bi bila zaradi tega vedno bolj prazna, »saj se večina ženskih obiskovalk zgraža nad pestrostjo ponudbe, ki njih in njihove može pričaka že takoj na vhodu v casino«. »Pisec anonimke, ki navaja, da dogajanje že dalj časa opazuje, nato v nadaljevanju podrobneje opiše, kako ti posli tečejo, kdo vse se pri tem okoristi in koliko pri tem dobi. Vpleteni naj bi bili nekateri igralniški inšpektorji, recep-torji v hotelu, taksisti ... Prostitutke naj bi bile v glavnem tuje državljanke. Lokal ob novogoriški Perli km Nepodpisano pismo je prošnja naslovnikom, naj ukrepajo zoper »akterje te nečedne druščine« in tako pripomorejo k spoštovanju prava ter prijetnejšemu in varnejšemu bivanju v Novi Gorici. »Kriminalisti bodo prejeto prijavo preverili in z zbiranjem obvestil poskušali ugotoviti, ali so podani utemeljeni sumi, da je bilo v omenjenem primeru storjeno kaznivo dejanje zlorabe prostitucije,« je v sporočilu za javnost pojasnil Fabjan Kontestabile, višji policijski inšpektor na Policijski upravi Nova Gorica. Poleg te- ga Kontestabile dodaja še pojasnilo, da vdajanje prostituciji še ne pomeni storitve kaznivega dejanja. »Kaznivo dejanje stori tisti, ki zaradi izkoriščanja sodeluje pri prostituciji druge osebe ali tisti, ki s silo, grožnjo ali prelepitvijo navede, pridobi ali spodbudi drugo osebo k prostituciji,« pojasnjuje višji policijski inšpektor in dodaja, da v kolikor bodo kriminalisti z zbiranjem obvestil ugotovili, da so podani znaki kaznivih dejanj, bodo o tem obvestili novogoriško okrožno državno tožilstvo. »Posredno sem seznanjen s pismom, ki ga je dobil predsednik nadzornega sveta. Sam lahko povem, da to težko komentiram, tudi neke globlje analize nismo počeli. Sodelavci so mi zagotovili, da to ni stvar Hita. Osebno sem se sporočila policije razveselil. Verjamem, da se Hit ni, ne bo in se ne ukvarja s tem in stojim na tem stališču,« pa je zadevo v ponedeljek popoldan komentiral Dimitrij Piciga, predsednik uprave Hita. Katja Munih V Tržiču ostrejši nadzor V prvi polovici leta so tržiški mestni redarji poostrili nadzor v mestnem središču. Do avgusta so izdali 19 glob zaradi nepravilnega ravnanja z odpadki, 55 občanov pa so kaznovali, ker so na drogove javne razsvetljave in prometne znake priklenili kolo. Dve globi so izdali osebama, ki sta urinirali na ulicah mestnega središča, pet denarnih kazni pa so izdali zaradi kršenja odredbe o prodaji in pitju alkoholnih pijač iz steklenic (in pločevink) v mestnem centru. Zgibanka za porodnišnico Tržiška občina in porodniški oddelek bolnišnice San Polo sta izdala zgibanko, s katero želita promovirati ponudbo trži-ške porodnišnice in informirati bodoče mamice. V zgibanki omenjajo epidural-no analgezijo, porod v vodi, razne tečaje in druge storitve, ki jih ponujajo nosečnicam v tržiški porodnišnici, ob tem pa so v zgibanki zabeležene tudi koristne telefonske številke. »Sporočilo, ki ga želimo s tem posredovati mamicam, je enostavno: ponujamo kakovostne storitve, poslužujte se jih!« je povedal direktor goriškega zdravstvenega podjetja Marco Bertoli. V letošnjem letu naj bi se v tržiški porodnišnici rodilo okrog 500 otrok, v goriški, ki ji še vedno preti zaprtje, pa okrog 250. Nasprotujejo prodaji tržnice Načelnica Gibanja 5 zvezd v goriškem občinskem svetu Manuela Botteghi nasprotuje načrtu uprave, ki namerava odstopiti območje bivše tržnice na debelo med ulicama Boccaccio in Santa Chia-ra v zameno za obnovo pokrite tržnice. Občina naj bi v kratkem ponovno objavila razpis, na podlagi katerega bo morebitni investitor, ki bo obnovil tržnico, lahko zgradil tudi novo trgovsko središče na območju tržnice na debelo. »Prepričani smo, da je "razprodaja" tega območja napačna odločitev. Bolje bi bilo poiskati denar za obnovo pokrite tržnice,« pravi Boteghijeva. VRTOJBA - Hit in Alea Iacta v boju za obmejno lokacijo Ponovno brez soglasja »Očitno se kriza določenih svetnikov še ni dotaknila« - Obe strani previdno o sodelovanju Alei Iacti četrtič ni uspelo. Z devetimi svetniškimi glasovi proti in šestimi za je v ponedeljek zvečer v Šempetru padel sklep o podelitvi soglasja h koncesiji za njihov igralni salon, ki ga nameravajo v sklopu projekta Sailaway postaviti v Vrtojbi. Sergej Racman je nato napovedal, da bodo z lokacijo še vedno vztrajali in da bodo zadevo preučili. Oba konkurenta - Hit in Alea Iacta -pa sta te dni zelo previdno začela omenjati tudi možnost sodelovanja. »Očitno se kriza določenih svetnikov še ni dotaknila in ne vidijo potrebe, da bi občina dobila nova delovna mesta in nove investicije. Menim, da je določeni del svetnikov očitno ujetnik nekih parcialnih interesov,« je po seji šempetrsko-vrtojbenskega občinskega sveta povedal Sergej Racman, direktor družbe Priori, ki je lastnica Alee Iac-te. »Morda se bo kaj premaknilo po lokalnih volitvah, računamo, da bomo dobili svetnike, ki bodo bolj objektivni in bodo zasledovali to, kar občina potrebuje,« je še dodal in napovedal vztrajanje. Razprava pri točki o podelitvi soglasja h koncesiji za omenjeni igralni salon sicer niti ni bila pretirano dolga, je bila pa tudi tokrat začinjena s pričevanji svetnikov o prejemanju elektronskih sporočil, telefonskih klicev in SMS-ov s priporočili kako naj glasujejo ter grožnjami s sankcijami, če se priporočenega ne bodo držali. Še pred odločanjem o soglasju sta pred svetnike stopila Hitova predstavnika: predsednik uprave Dimitrij Piciga in direktor igralništva Tomaž Repinec. Predstavila sta jim projekt, ki ga Hit namerava uresničiti v svoji izpraznjeni stavbi ICIT-a in bližnjem Hit Šport centru ter na območju ABK in Cimosa, vse se nahaja v Vrtojbi, v neposredni bližini lokacije, kjer namerava graditi Alea Iacta. Za mizo Dimitrij Piciga, predsednik uprave Hita in župan Milan Turk, v ozadju Sergej Racman, direktor družbe Priori km Pripravljenost Hita, da v občini postavi svoj projekt, je med svetniki požela odobravanje, a tudi očitke, da prihajajo z njim po nekaj letih molka prednje dobesedno tik pred zdajci (svetnikom je bil projekt poslan šele na dan seje, nekateri so ga dobili v roke tik pred začetkom) in da se Hit vselej zgane šele, ko na občinska vrata trka konkurenca s svojim predlogom. Pa tudi to, da projekt, s katerim je Hit v ponedeljek prišel pred svetnike, ni nov, da ga je skupaj z družbo Daimond Hit zasnoval še za časa predprejšnje uprave Nika Tro-šta ter da je bil nato umaknjen. Ponovno so v ospredje prišli pomisleki, kakšne posledice bi za domači Hit in njegov projekt imelo izglasovano soglasje h koncesiji za igralni salon Alee Iacte. Slišati je bilo tudi predloge o tem, da bi oba konkurenta stopila skupaj in se dogovorila za sodelovanje znotraj projekta enega ali drugega. »Danes ne odločamo o Hitu. O tem bo odločala država, ki bo koncesijo dejansko podelila ali pa ne. In ona bo tudi prevzela odgovornost. Mi odločamo le o lokaciji, kjer je sedaj dejansko puščava,« je pregreto ozračje na seji skušal umiriti svetnik Bogdan Kragelj iz Liste Milana Turka. Soglasja za igralni salon Alea Iacta torej tudi tokrat ni dobila. Že prejšnji teden pa se je Racman z vodilnimi na Hitu pogovarjal o možnosti sodelovanja. »Pogovarjali smo se o tem, da bi v našem projektu oni sodelovali. Na Hitu so dejali, da bodo zadevo preučili,« je povedal Racman, ki konkurenčni družbi ponudil, da bi vodila igralni salon znotraj projekta Sailaway. O obratni možnosti je odvrnil, da morajo tudi oni preučiti Hitov projekt, katerega so tako kot svetniki, v ponedeljek prvič videli. Nekdanji predsednik uprave Drago Podobnik je vsakršno sodelovanje z Aleo Iacto tedaj kategorično zavrnil, Piciga pa je v ponedeljek ubral previdnejši ton: povedal je, da Hit sedaj ni v poziciji, da bi ponudbe zavračal ter da morajo zadevo najprej preučiti. Tudi medijem je odgovoril na podoben način: »Če bi se pogovarjali o tem, da bi oni v našem projektu prevzeli, denimo, upravljanje kinodvoran, ne vidim težav, če bi našli sodelovanje.« (km) VRTOJBA - Svoj projekt predstavil tudi Hit S ponudbo želijo pritegniti mlajše goste Tudi družba Hit načrtuje investicijo v nov zabaviščni center. Hitov projekt naj bi se uresničil v Vrtojbi, v sedaj praznem objektu nekdanjega Centra ICIT (Inovacijski center igralniških tehnologij) in bližnjega Športnega centra Hit. Projekt bi bil nadgradnja bližnjega igralnega salona Drive In. Dimitrij Piciga, predsednik uprave Hita, je na vprašanja svetnikov in svetnic pojasnil, da je Hit lastnik stavbe ICIT-a, da nameravajo aktivnosti v bližnji igralnici Drive In obdržati, a v omejenem obsegu ter da z novim projektom ciljajo predvsem na mlajše goste, temu primerna bo tudi ponudba, ki naj bi povezovala zabavo in šport. Ključna pri projektu pa je po njegovih besedah predvsem oživitev praznega objekta ICIT-a, ki sedaj za Hit predstavlja zgolj strošek, in športnega centra Hit. Omenjeno območje in področje naj bi razvijali s pomočjo lokalnih partnerjev in investitorjev. V nekdanjem Inovacijskem centru igralniških tehnologij nameravajo urediti igralnico z 200 igralnimi avtomati, šestimi igralnimi mizami z zunanjo igralnico, gostinsko ponudbo v obliki bara, samopostrežne restavracije in zabavni program. Gre torej za igralnico, ne za igralni salon, Hit bo tako moral zaprositi za t.i. veliko koncesijo. Dimitrij Piciga pričakuje, da jim bodo občinski svetniki soglasje zanjo podali. Po se- danjih ocenah bi adaptacija obstoječega objekta veljala 2,3, oprema pa dobre 4 milijone evrov, skupaj torej 6,4 milijonov evrov. V igralnici bi bilo 60 zaposlenih, kader bi zagotovili znotraj Hita, in sicer s prerazporejanjem. Prerazporedili naj bi se tudi gostje iz drugih igralnih salonov, tako konkurenčnih kot tudi Hitovih. Računajo pa tudi, da bi z novo ponudbo pritegnili nove goste iz bolj oddaljenih območij. »Objekt je lahko operativen v enem letu,« pravi Piciga, ki zagotavlja, da z njim ne "iščejo" kani-balizma, temveč dodatno ponudbo. Projekt se bo od obstoječe ponudbe razlikoval prav po tem, da bo ponujal vsebine za mlajšo populacijo, katere bi pritegnili z dogodki, športom in zabavo. »Kar se tiče denarja za to investicijo, je to del finančnega reprograma, tu govorimo o repro-gramu obstoječih posojil in re-programu posojil za investicije,« pravi prvi mož Hita. Na vprašanje ali nameravajo projekt v Vrtojbi uresničiti tudi v primeru, da ljubljanska Alea Iacta dobi koncesijo in zgradi igralni salon na svojem zemljišču v Vrtojbi, je Piciga v ponedeljek, pred sejo v Šempetru odgovoril: »Še vedno trdim, da ja. Bo pa v tem primeru verjetno scenarij Parka, Drive Ina in projekta v Vrtojbi potrebno znova pretresti in razmisliti, v kateri obliki bi ga uresničili.« (km) 1 2 Sreda, 21. avgusta 2013_GORIŠKI PROSTOR NOVA GORICA Vrača se knjižnica pod krošnjami V novogoriški borov gozdiček se danes ponovno vrača Knjižnica pod krošnjami. Poleg listanja knjig, revij in dnevnega časopisja bo dogajanje zaznamoval spremljevalni program. Zvrstila se bodo branja in predstavitve Na obisku, ustvarjalnice za otroke in odrasle ter glasno branje v Domu upokojencev namenjeno najstarejšim obiskovalcem. Današnji program bo namenjen najmlajšim, ob 10. uri se namreč začenja ustvarjalnica z naslovom Dolga kačja zgodba. Jutri ob 18. uri prihaja na obisk pod krošnje borovcev pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, novinar, nekdanji politik Ciril Zlobec. Pogovor z avtorjem bo vodila Martina Ka-fol, urednica ZTT, kjer je izšla njegova knjiga z naslovom Italijanska srečanja slovenskega pesnika. V petek ob 17. uri bo predstavitev knjige Pravljična joga, avtorice Urške Božič, v kateri opisuje vadbo joge za otroke. V soboto dopoldan bo knjižnica gostila Olgo Moroz, veliko poznavalko ruskih in ukrajinskih pravljic ter oboževalko ročnih lutk. S svojo lutkovno skupino iz Doma upokojencev Fužine bo odigrala predstavo O kruhu, prijateljstvu in dobri volji. V ponedeljek, 26. avgusta bodo uredniki in pisci predstavili najnovejšo izdajo revije Razpoka, ki nastaja pod okriljem Društva Humanistov Goriške. Ob zaključku v sredo 28. avgusta bo knjižnica pod krošnjami odprla mikrofon za vse, ki bi želeli deliti svoje misli ali katerokoli literarno ustvarjanje. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. fl Razstave V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici je na ogled razstava z naslovom »La Provincia di Go-rizia e Gradisca: autonomia e gover-no 1861/1914. Letture di un territo-rio«; do 3. novembra 9.00-19.00 od torka do nedelje. V GOSTILNI MILJO pri Devetakih bo do 28. avgusta na ogled razstava računalniškega umetnika Bogdana Sobana iz Vrtojbe. PRODAJNA RAZSTAVA »STAMPAN-TICA« je na ogled v kinu Cristallo v Ul. Dante Alighieri 29 v Gradežu; do 1. septembra 10.00-13.00, 17.00-22.00, vstop prost. Informacije po tel. 3482557807 (Federico Ossola). V KAVARNI CARDUCCI V TRŽIČU bo do 9. septembra na ogled razstava slikarja Giorgia Antoninija z naslovom »La filosofia del mare«. V GALERIJI ČERNE v Partizanski ulici 56 v Novi Gorici je na ogled razstava akademskega slikarja Aleksandra Pece z naslovom »Carstvo čutov - podobe vzhajajočih sanj«; do 24. avgusta ponedeljek, torek in petek 9.0012.00, 14.00-18.00, ostali dnevi po dogovoru, informacije po tel. 00386-41617826, galerijacerne@gmail.com, www.galerijacerne.com. V GALERIJI DIMENZIJA NAPREDKA, Velika pot 15 (poslovna cona) v Solkanu je na ogled razstava Nicole Montemorre z naslovom »Ostan-ki/Residuati«; do 30. avgusta od ponedeljka do petka med 9.00-17.00. ZDRUŽENJE AMICI DELL'ARTE FELICE vabi na ogled razstave z naslovom »Palpiti del bosco. Animali di legno di Giorgio Burgnich« v lokalu Hic Caffe v Ul. don Bosco 165 v Gorici; do 30. septembra od ponedeljka do sobote 8.00-13.30, 15.30-21.00, ob nedeljah 8.00-13.00. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Monsters University«. Dvorana 2: 17.00 - 18.45 - 20.40 »Turbo«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Red 2«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Monsters University«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.10 »L'evocazione«. Dvorana 3: 17.30 - 19.40 - 21.30 »Turbo«. Dvorana 4: 17.20 - 19.45 - 22.00 »Red 2«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Drift - Cavalca l'onda«. 4 Koncerti MEDNARODNI FESTIVAL DVORNE GLASBE »MUSICA CORTESE« v organizaciji centra Dramsam: danes, 21. avgusta, ob 21. uri v palači Torriani v Gradišču nastop skupine Cortesia iz Ljubljane; vstop prost. FESTIVAL ECHOS - ČEZMEJNI ODMEVI do 12. septembra: 22. avgusta, ob 21. uri na gradu Kromberk koncert Oksane Pečeny (violina), Klemna Lebna (harmonika) in Francesca Mi-nottija (kitara); 23. avgusta, ob 21. uri na gradu Dobrovo koncert klasičnih in sodobnih italijanskih skladateljev skupine Duo Nuances, nastopata Morena Mestieri (flavta) in Nicoletta San-zin (harfa); več na www.echospro-ject.eu. DEKLIŠKA VOKALNA SKUPINA BODEČA NEŽA pod pokroviteljstvom domačega društva PD Vrh Sv. Mihaela vabi na koncert v nedeljo, 25. avgusta, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Doberdobu. V okviru projekta »Pojemo Evropi« bo zbor predstavil program, ki ga je izvedel na mednarodnem tekmovanju v Arezzu; vstop prost. »SOUND OF WAVES FESTIVAL« na plaži »Costa Azzurra« v Gradežu: 25. avgusta ob 19. uri »Closing Party«, več na www.soundofwaves.it. SI Šolske vesti PRIPRAVA NA ŠOLO v Dijaškem domu v Gorici bo potekala od 26. avgusta do 11. septembra. Učencem osnovne in srednje šole ponuja ponavljanje in utrjevanje učne snovi, tečaj angleščine, inštrukcije, jezikovne delavnice, poučne ekskurzije. Poseben program za otroke, ki bodo obiskovali prvi razred osnovne šole; informacije in vpisovanje na info@dijaskidom.it, do zasedbe razpoložljivih mest. TEČAJ ANGLEŠČINE z jezikovno šolo Papagaj iz Nove Gorice bo potekal v Dijaškem domu v Gorici od 26. avgusta do 6. septembra. Namenjen je osnovnošolskim in srednješolskim učencem; informacije in vpisovanje na info@dijaskidom.it, do zasedbe razpoložljivih mest. GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da bo urad zaprt zaradi dopusta do vključno 26. avgusta. Od 26. do 31. avgusta bo odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do četrtka 11.00-12.00, ob petkih zaprto. SLOVIK obvešča, da je odprt razpis za vpis v delavnice obšolskega študij -skega program Ekstra in za multidi-sciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast za dijake; informacije na spletni strani www.slovik.org in in-fo@slovik.org. SCGV EMIL KOMEL obvešča, da je tajništvo na sedežu v Gorici odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. POLETNOSTI 2013: Mladinski dom obvešča, da bosta med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šolo« za peto-prvo-šolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil razpisan izredni tečaj za pridobitev usposobljenosti za poučevanje, ki velja tudi za slovenske in dvojezične slovensko-italijanske šole. Vse potrebne informacije (pogoji za udeležbo, način prijave, roki itd) so dostopne na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) in sicer v odloku št. 58/2013 (objavljenem 31. julija 2013) ter v okrožnici z dne 2. avgusta 2013 (objavljene 5. avgusta 2013). Za prijavo se morajo kandidati obvezno poslužiti digitalnega postopka POLIS. Rok prijave nepreklicno zapade 29. avgusta. SLOVIK - razpis in prijavnica za programe 2013-2014, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na spletni strani www.slovik.org. Prijavnice zbiramo na naslovu info@slo-vik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (torek-četrtek 10.00-12.00). M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja z agencijo Avrigotours v soboto, 21. septembra, enodnevni izlet samo z enim avtobusom v Celje in Olimje. Udeleženci bodo spoznali zgodovino, zanimivosti in naravne posebnosti obeh krajev in okolice. Prijave do zasedbe mest na avtobusu po tel. 0481882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F:), 347-1042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov. SPDG obvešča udeležence, ki so se prijavili na dvodnevni izlet na Cima Ce-vedale (Zufallspitze), da bo odhod v petek, 23. avgusta, ob 5. iz parkirišča pri Rdeči hiši. Obvezne so dereze, ki naj jih vsak pomeri vsaj nekaj dni pred odhodom, cepin in plezalni pas z vponko. Tel. ali sms na 339-7047196 (Boris), boris@spdg.eu. KROŽEK KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za letovanje na Mali Lo-šinj od 7. do 14. septembra; informacije po tel. 040-360072 ali 0481530927 (vsak torek od 9. do 12. ure). SEKCIJI VZPI-ANPI Doberdob in Dol - Jamlje prirejata v soboto, 28. septembra, izlet v Kumrovec z ogledom samostana Olimje in Kostanjevice na Krki ob povratku. Odhod ob 7. uri pri Devetakih, 7.05 na Palkišču, 7.10 na Poljanah, 7.15 v Doberdobu in 7.20 v Jamljah. Za informacije in vpisovanja Jordan Semolič (0481-419946), Jožko Vižintin (0481-78192) ali v Doberdobu v Gostilni Peric in v trgovini Pri Mili. Vpisovanja do 20. septembra ali do oddaje razpoložljivih mest. "ZJ Obvestila OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE bo danes, 21. avgusta, odprta od 13. do 16. ure in v četrtek, 22. avgusta, od 15. do 18. ure; od 26. avgusta dalje bo odprta ob ponedeljkih in sredah od 10.30 do 13. ure in ob torkih in četrtkih od 15. do 18. ure. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo avgusta vsi občinski uradi v popoldanskih urah zaprti. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI v Hiši filma na Travniku v Gorici je zaprta do 25. avgusta. Izposojene filme se lahko vrne v tednu od 26. do 30. avgusta. Po tem datumu bodo zamudnikom onemogočili izposojo filmov za toliko dni, kolikor znaša zamuda; informacije po tel. 0481-534604 ali na info@mediate-ca.go.it. URADI OBČINE SOVODNJE bodo v mesecu avgustu ob ponedeljkih popoldne zaprti. AŠZ DOM obvešča, da se bodo treningi košarke in minibasketa za sezono 2013/14 začeli v ponedeljek, 26. avgusta, za skupino under 12 (2002-03) od 16.30 do 18. ure, za skupino under 14 (2000-01) od 18. ure do 19.30 in za skupino under 19 (95 96 97 98) od 19.30 do 21. ure v Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici. V ponedeljek, 2. septembra, za skupino minibasket (2004 in mlajši) od 15.30 do 16.30 v Kulturnem domu v Gorici. Obvestilo je namenjeno tudi otrokom, ki se želijo prvič preizkusiti v igranju košarke; informacije po tel. 338-5889958 (Andrej Vremec), marinandrej@ali-ce.it in po tel. 329-2718115 (AŠZ Dom), domgorica@gmail.com. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ulici Mame-li v Gorici bo do 24. avgusta odprta s skrajšanim urnikom med 9.30 in 12.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo sedež na Korzu Verdi 51 zaprt zaradi počitnic do 31. avgusta. Za morebitne informacije kličite po tel. 0481532092 (ED), 0481-20642 (ET) ali 349-4042060 (EL). ODBOR ZA ŽENSKO PODJETNIŠTVO PRI GORIŠKI TRGOVINSKI ZBORNICI prireja nagradni natečaj »Magi-camente imprenditrice«, namenjen ženskim podjetjem v goriški pokrajini. Zainteresirane podjetnice imajo čas za prijavo do 10. septembra; informacije in obrazec za vložitev prošnje na spletni strani www.go.cam-com.gov.it ali v uradu goriške Trgovinske zbornice »Spazio Impresa« (spazio.impresa@go.camcom.it, tel. 0481-384202/261). PROJEKT »PRIMORCI BEREMO!« poteka do ponedeljka, 11. novembra, v Feiglovi knjižnici v Gorici, kjer je na razpolago 51 proznih del in 9 pesniških zbirk slovenskih ustvarjalcev; sodelujejo lahko člani knjižnice, ki so starejši od 15 let. SKGZ sporoča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta do 23. avgusta. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA razpisuje, ob 40. obletnici ustanovitve, skladateljski natečaj za slovensko peto mašo. Vpis na natečaj je brezplačen; informacije o pravilniku in prijave na cori-li01@gorica.191.it ali po tel. 048131817 od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. Urad bo zaprt zaradi dopusta do 25. avgusta. URAD KROŽKA KRUT v Gorici je odprt vsak torek od 9. do 12. ure. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta za dopust do 25. avgusta, od 26. do 30. avgusta bosta odprta od torka do četrtka. KREATIVNI LABORATORIJI V MUZEJU bodo potekali v organizaciji Pokrajinskih muzejev v Gorici v pina-koteki v palači Attems-Petzenstein na Trgu de Amicis v Gorici od 26. do 30. avgusta za otroke med 6. in 12. letom starosti; informacije in vpisovanje po tel. 348-1304726 in na didattica@pro-vincia.gorizia.it. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo do 31. avgusta odprta po poletnem urniku od ponedeljka do petka 8.0016.00. GORIŠKI URAD KROŽKA KRUT bo v torek, 3. septembra, zaprt. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti do 6. septembra po poletnem urniku (9.0013.00). 0 Prireditve NIZ MULTIMEDIJSKIH UMETNIŠKIH DOGODKOV »DAE - Dobiarteventi« poteka v centru Dobialab v občini Šta-rancan do 27. avgusta, od 21. ure dalje; več na www.dobialab.net. -/ »ONDE MEDITERRANEE« V TRŽIČU: danes, 21. avgusta, ob 21.30 na Trgu Republike ples z glasbo v živo; več na www.ondemediterranee.it. FOTOKLUB SKUPINA75, KK BRIŠKI GRIČ IN SKPD F.B. SEDEJ vabijo na Srečanje pod drevesom, ki bo v soboto 24. avgusta, ob 20. uri v agritur-izmu D. Štekar na Valerišču v Štever-janu. Na sporedu bo fotorazstava Silvana Pittolija in pripovedi v verzih Lu-cijana Vogriča. Pogovor z avtorjema bo vodila novinarka Erika Jazbar. Sledila bo pokušnja domačih jedi. ENOGASTRONOMSKI DOGODEK POLETJA v Gradežu na nabrežju pred županstvom: v torek, 27. avgusta, od 19.30 dalje bo skoraj 60 kuharskih, vinarskih in drugih enoga-stronomskih mojstrov, članov konzorcija Furlanija pot okusov ponujalo skoraj tisoč možnim gostom za to priložnost posebej pripravljene hode. Potrebna je predhodna rezervacija v včlanjeni gostilni iz Gradeža (Andro-na) ali na www.friuliviadeisapori.it. OBČINA SOVODNJE vabi na javno srečanje o ponudbi brezžične internet-ne povezave, ki bo v sredo, 28. avgusta, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. POLETJE V PARKU ob občinski stavbi na Trgu Municipio 1 v Gorici: v četrtek, 29. avgusta, ob 21. uri koncert z naslovom »A me mi piace« glasbene šole GoMusic; v soboto, 31. avgusta, ob 21. uri večer poezije »Emozioni notturne« združenja Nuovo Lavoro; v nedeljo, 8. septembra, ob 15. uri srečanje za otroke »Il giardino di Giulio«. DRUŠTVO TRŽIČ vabi v sklopu praznika »Natura e cultura senza frontiere«, ki bo potekal v Tržiču od 24. avgusta do 1. septembra, v Galerijo sodobne umetnosti na Trgu Cavour 44 v Tržiču v soboto, 31. avgusta: ob 17.30 bo Gianfranco Beltrame predstavil vodnik »Sui sentieri di Paco«, sodeloval bo Dušan Jelinčič, ki bo spregovoril o slovenskem prevodu vodnika »Po naših gorah«. Ob 20. uri bo srečanje z alpinistom Erikom Švabom. Večer sta organizirala društvo Tržič in tržiški CAI. KAJAK KLUB ŠILEC IN KAJAK KLUB SOŠKE ELEKTRARNE prirejata »28. Soško regato 2013«: v nedeljo, 1. septembra, ob 11. uri pri čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu (pod elektrarno) start regate. Prijave do dneva prireditve pred startom od 9. ure dalje; informacije in rezervacije gumenjakov po tel. 393-1321582 (Robert Makuc) ali od 26. avgusta dalje po tel 0481-33029 (ZSŠDI). Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Corradina Galizia vd. Nastasi iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na pokopališče v kraju Noto (Siracusa); 11.00, Bruna Zuliani por. Apa z glavnega pokopališča v cerkev Srca Jezusovega, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.00, Romano Collovati iz bolnišnice v stolnico Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev; 10.30, Augusta Anzolin s pokopališča v cerkev Sv. Jožefa in na glavno pokopališče. ^ Mirno je zaspal naš dragi Srečko Frandolic star 81 let Žalostno vest sporočajo žena, hči, zet in vnuk ter ostali sorodniki Pogrebni obred bo v četrtek, 22. avgusta, ob 11. uri v župnijski cerkvi Sv. Martina Škofa v Doberdobu. Topla zahvala vsem, ki bodo dragega pokojnega pospremili na zadnji poti. Doberdob, 21. avgusta 2013 Priznano pogrebno podjetje Preschern še13 dni do začetka EUROBASKETA 2013 Sreda, 21. avgusta 2013 1 3 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik NOGOMET - 4. krog kvalifikacij za ligo prvakov Čaka jih težka naloga Maribor je v Plznu izgubil s 3:1 - Milan se iz Nizozemske vrača z boljšim izkupičkom (1:1) PLZEN/EINDHOVEN - Milan je na prvi tekmi tekmi četrtega kroga kvalifikacij za ligo prvakov iztrgal neodločen izid (1:1) na Nizozemskem. Maribor pa se je s češkega gostovanja vrnil praznih rok. Plzenska Viktoria je zmagala s 3:1. V osmi minuti so Čehi izvajali že tretji kot, na daljšo vratnico je podal Pavel Hor-vath, Vladimir Darida je s prve podal na nasprotno vratnico, kjer je žogo pričakal branilec Marian Čišovsky in zadel za 1:0. V 18. minuti je Jan Kovarik lepo podal v kazenski prostor, kjer je do strela z glavo prišel Tomaš Wagner, a je češki napadalec žogo poslal tik nad vratnico. Dve minuti pozneje je po desni strani prodrl Milan Petržela, lepo streljal, z obrambo pa se je izkazal Jasmin Handanovic. Prvi del se je končal s tesnim vodstvom Čehov, ki so začeli napadalno tudi v drugem delu. V 58. minuti pa je za navdušenje domačih navijačev poskrbel Darida. Z desne strani je pred mariborski gol podal Kovarik, vtekel je zvezdnik Viktorie in ob slabem posredovanju gostujoče obrambe zabil za 2:0. V 66. minuti je Mariborčanom uspelo izenačiti prek Aleša Mejača. Vezist je iz težkega položaja z lepim strelom z razdalje premagal nemočnega Ko-začika in vijoličaste vrnil v igro. Ob izteku igralnega časa pa so Čehi zabili še tretjič. Med strelce se je po podaji Františka Rajtorala vpisal rezervist Michal Duriš. Milan je na gostovanju na Nizozemskem iztrgal soliden izhodiščni položaj za povratno tekmo, ki bo čez teden dni v Milanu. PSV-ju je priigral neodločen rezultat 1:1 šempetrski napadalec Tim Matavž, ki je bil najspretnejši po odbiti žoge Milanovega vratarja. Slovenski reprezentančni igralec je Milanovo mrežo zatresel v 60. minuti. Pred tem pa se je med strelce vpisal Stephan El Shaarawy (prav tako z glavo). Tekma je bila pestra in obe ekipi sta ustvarili nekaj priložnosti za gol. Tako ene kot druge je enkrat rešila prečka. Za pravo presenečenje je sinoči poskrbel Šahtar iz Karagande, ki je na prvi tekmi z 2:0 presenetil škotskega velikana Celtic. Za kazahstanske prvake, ki so povedli v 12. minuti, sta zadela Andrej Fi-nončenko in Sergej Hižni-čenko. Danes bo na sporedu preostalih pet obračunov, na delu bodo trije Slovenci. Austria Dunaj Dareta Vršiča bo gostovala pri zagrebškem Dinamu, Ludogorec Razgrad, za katerega igra Roman Bezjak, bo gostil Basel, Marko Šuler pa bo z Le-gio iz Varšave gostoval pri Steaui Bukarešti. Schalke čaka tekma s Paokom iz Soluna, Fenerbahče pa se bo pomeril z Arsenalom. Ostali izidi prvih tekem četrtega kroga kvalifikacij za ligo prvakov: Šahtar Kara- Šempetrski napadalec PSV-eja Tim Matavž je zatresel Milanovo mrežo ganda - Celtic Glasgow 2:0, Pacos Ferreira - Zenit St. Peterburg 1:4, Olympique Lyon - Real Sociedad 0:2. ODBOJKA - V telovadnici Špacapan v Gorici zbor igralcev združene ekipe Olympie, Soče in Vala Pišejo novo poglavje Odbojkarji združene ekipe v telovadnici Mirka Špacapana v Gorici bumbaca Za vsak začetek sezone so značilni dobro razpoloženje, od sonca ožgana telesa in optimizem, v ponedeljek zvečer pa je bilo v telovadnici Mirka Špacapana v Gorici vendarle ozračje še nekoliko drugačno, saj so »na terenu« začeli udejanjiti dogovor o sodelovanju na moškem odbojkarskem področju, ki so ga pred poletnim premorom sklenili ŠZ Olympia, ŠZ Soča in OK Val. Na zboru in prvem treningu so se namreč zbrali igralci, ki bodo v novi sezoni sestavljali dve skupni članski ekipi v C-ligi in skupen mladinski pogon (v glavnem mladinci Olympie) do vključno letnika 1998. Več kot 30 odbojkarjev različne starosti (skupno jih je na seznamu 36, na zboru jih je bi- NOGOMET Juventina in Sovodnje izpadla Na 13. memorialu Francesco Brienza, ki ga organizira tržiški klub Ufm, se je v ponedeljek zvečer domači enajsterici, ki bo v novi sezoni igrala v D-ligi, uspešno upirala štandreška Juventi-na. Rdeče-beli so namreč izgubili šele po loteriji enajstmetrovk. Končni izid je bil 2:2 (Juventi-na je dvakrat povedla, najprej s Stabilejem in nato z Ghirardom). Stabile je nato dosegel zmagoviti gol še proti San Luigiju (elitna liga). Na tretji tekmi je Ufm s 3:0 premagal Tržačane in se tako uvrstil v finale. Tržičani, pri katerih letos igra tudi slivenski nogometaš Alen Carli, bodo v nedeljskem drugem krogu pokala D-lige (v nedeljo so z 1:0 na Roccu premagali Triestino) igrali v go-steh proti Clodienseju. Sinoči so v drugem krogu memoriala Brienza igrali Sovodenjci. VČERAJ: Sovodnje - Isonzo 1:2 (Devet-ti), Ronchi - Sovodnje 1:0. lo 28) se bo tri tedne potilo pod vodstvom trenerja za kondicijo Federica Battistute, glavni trener Fabrizio Marchesini in njegov pomočnik Robert Ma-kuc pa bosta po tej prvi fazi priprav tudi dokončno določila, kateri igralci bodo sestavljali prvo ekipo. Njen cilj je napredovanje v B2-ligo, je na uvodnem srečanju vodstva in igralcev brez slepomišenj poudaril športni vodja ŠZ Olympia Andrej Vogrič, oris skupnega načrta in dobrodošlico igralcem pa so izrekli tudi predsednik ŠZ Olympia Mihael Corsi (nosilec prve ekipe bo ŠZ Olympia) ter Marko Černic za ŠZ Soča (nosilec druge ekipe) in Robert Paoletti za OK Val. Vezna nit posegov: s skupnimi močmi povrniti goriški odbojki nekdanji ugled. Trener Marchesini je društvom hvaležen, da so mu omogočila povratek v Gorico, kjer je v preteklem desetletju uspešno vodil OK Val na ravni B-lige. »Ponudbo sem takoj sprejel, saj se v Gorici počutim kot doma. Program dela z mnogimi mladimi je krasen, predstavlja pa tudi veliko odgovornost to, da bom nasledil trenerju Ivanu Markiču, čigar delo od vedno zelo spoštujem,« je med drugim povedal Fabrizio Marchesini, igralcem pa obljubil veliko dela, tudi zabave in korektnega dialoga. Spojitev med izkušenimi igralci, ki so lani sestavljali skupno ekipo Val Soča z mladimi odboj-karji Olympie (in povratnikom Filipom Hlede-tom), je po prepričanju odbornikov naših goriških društev prava pot za uspešno sezono in tudi bolj dolgoročne perspektive, seveda pa bo treba novo »jed« ustrezno pripraviti, pri čemer velja Marchesini za »kuharskega« mojstra. Kdo bo kje igral, koliko bo igral in v kateri vlogi, so odločitve, ki jih je treba dobro premisliti in prebaviti, vse to pa zahteva tudi nekaj časa. Kakorkoli že, v zgodovini naše odbojke na Goriškem se je začelo novo poglavje. FILIP HLEDE »Naš cilj mora biti napredovanje« »Če pomislimo, da je bil Val Soča lani tretji, Olympia pa četrta, zdaj pa bodo najboljši igralci obeh ekip igrali skupaj, bi bilo neumno, da bi prekrivali ambicij po napredovanju. Vi-demski VBU in tržaški Fer-roAlluminio z mladim Ivanovi-čem sta vsega spoštovanja vredna nasprotnika, kljub temu pa mora biti naš cilj, da osvojimo prvenstvo.« Izkušeni podajalec Filip Hlede je bil tako rekoč protagonist odbojkarskega poletja, saj je bilo od tega, kje bo igral v naslednji sezoni v dobri meri odvisna »usoda« bodisi novo nastale skupne goriške ekipe kot Sloge Tabor, za katero je v minuli sezoni igral v B2-li-gi. »Sprva sem mislil ostati v Repnu dve leti. Pri Slogi Tabor sem se počutil odlično tako s prof. Peterlinom in odborniki kot z moštvom. Hotel sem se preizkusiti v državni ligi in mislim, da sem se dokazal. Priznam, da mi je tudi malo žal, da ne bom igral v B2-ligi, toda od vsega začetka sem trdil, da se vrnem v Gorico, če sestavijo konkurenčno moštvo. Napredovanje v B2-ligo z matičnim klubom je bil od vedno moj cilj,« je pred začetkom priprav v Gorici dejal 31-letni Števerjanec. Hlede je lani pri Slogi Tabor odlično opravil svojo nalogo, zato je njegov odhod iz Repna za Slogo Tabor precej boleč. »Ambrož Peterlin me lahko pri podajah ustrezno nadomesti, zavedam pa se, da so zdaj šibkejši v sprejemu in bodo morali temu elementu nameniti več pozornosti. Prvenstvo bo najbrž zahtevnejše, saj pri dnu tako slabih ekip, kot lani, letos zaradi prisotnosti ekip iz Emilije najbrž ne bo. Marco Bolognesi pomeni vsekakor za Slogo Tabor dobro okrepitev,« je o svojih zdaj že bivših soigralcih povedal Hlede. Zaradi njegove dobre igre je lani pri Slogi Tabor »pogorel« Vanja Veljak. Ali ne obstaja v novi sezoni nevarnost, da bi zasenčil tudi mlade goriške podajalce? »Pred 12 leti sem bil rezerva Simona Černica in nisem imel nobenih možnosti, da igram, saj je bil on neprimerno boljši od mene. Kljub temu sem vztrajal, trdno treniral in moj trud je zdaj poplačan. Če so mladi pametni in marljivi, bo poplačan tudi njihov trud, saj sam nimam več 20 let in ne bom igral v nedogled. Velja pa pravilo, da igraš če si boljši, ne pa zato ker si mlajši.« KOŠARKA - EuroBasket 2013 Po Slo 2 40 tekem, reportaže, rubrike in drugo LJUBLJANA - Televizija Slovenija bo septembra na Tv Slo 2 prenašala kar 40 tekem, ki jih bosta komentirala dva komentatorska para, in sicer Miha Žibrat in Roman Horvat ter Miha Mišič in Grega Nachbar. Za studijski del programa bodo skrbeli Sanja Modric, Saša Jerkovič in Bojana Knez. Ta bo namenjen tako košarkarskim strokovnjakom, kot tudi otrokom, ženskam in družinam. Jaka Daneu pa bo v okviru studijskega programa opravljal delo analitika. Rdeča nit studijskega programa bodo reportažni zapisi in rubrike, s katerimi bomo skušali predstaviti čim širšo paleto zgodb, ki so na različne načine povezane s košarko. Studijski program bo na Tv Slo 2 potekal med 17. in 23.30 uro, vmes pa bomo v prvem delu prenašali 2 tekmi dnevno, v drugem pa 3 tekme, studio pa bo potekal od druge tekme dalje. BARGNANI KO - 27-letni Andrea Bargnani, novi član New York Knicks, je nastop na eurobasketu odpovedal zaradi pljučnice, po kateri sicer dobro okreva, a na EP v Sloveniji vseeno ne bo zaigral. Na ponedeljkovi prijateljski tekmi proti Poljski (poraz Italije z 82:79) pa se je poškodoval tudi Datome. PRIZNANJE CEREBUCHU - V Trstu je sinoči deželna košarkarska zveza podelila priznanje mednarodnemu tržaškemu sodniku Guerrinu Cerebuchu, ki je bo sodil na EP v Sloveniji, nazadnje pa je maja sodil v finalu evrolige v Londonu. Priznanje so prejeli tudi mladi sodniki: Andretta, Almerigo-gna, De Biase, Rivron in Spessot. PROFESIONALEC - Slovenski kolesar Jan Polanc (Lampre) bo začel svojo pot med poklicnimi kolesarji. Jutri bo kolesaril na dirki Coppa Agostoni. KRIZA - Baskovska poklicna kolesarska ekipa Euskaltel bo ob koncu sezone zaprla zaradi finančnih težav skoraj gotovo »zaprla vrata«. Baskovsko moštvo, ki bo nastopilo na španski Vuelti (začela se bo v soboto), bo nadaljevalo le, če bo dobilo še enega pokrovitelja. SVOJEVRSTEN REKORD - Furlana, 45-letni Arduino Persello in 28-letna Nicole Fedele iz Gumina, sta postavila nov svetovni rekord v spustu z jadralnim zmajem (povratno letenje). Dosegla sta razdalji 312 in 280 kilometrov, spustila in pristala pa sta se v Sorici v Sloveniji. Letela sta nad Krnom, Vajontom, reko Piave, Guminom ter jezerom Cavazzo. Arduino se je dvignil do nadmorske višine 2933 m, letel pa je s povprečno hitrostjo 34,5 km/h. Fedelova pa se je dvignila na 2942 m (povprečna hitrost 30 km/h). Oba sta letela okrog 9 ur in pol. Bojan Brezigar Sprehod po osrčju »novega sveta« Edinstven naravni muzej bivanja človeka v teh krajih Zakaj se ta kraj imenuje Mesa verde, mi na sprejemnem centru ni znal nihče razložiti. Gre za špansko besedno zvezo, ki v prevodu pomeni zelena miza, ampak to seveda ne pove veliko. Razen morda, da gre za visoko planoto, ki je (bila) pokrita z bujnim gozdom in torej zelena. Ampak že zaščitni znak Unescove svetovne dediščine kaže, da ne gre samo za gozdno planoto, ampak se tu nahaja nekaj veliko bolj zanimivega. Mesa verde je pravzaprav naravni muzej bivanja človeka v teh krajih. Gre namreč za pregled več stoletij zgodovine človekove prisotnosti in evolucijo bivališč, od komaj nekaj več kot jam do fantastičnih naselij pod previsnimi stenami enega izmed tolikih kanjonov, ki sekajo to površino. Cesta se od sprejemnega centra počasi vzpenja in ne daje slutiti posebnih zanimivosti. Tudi nekaj razglednih točk, ki so lepo označene in ograjene, ne dodaja ničesar dokaj dolgočasni pokrajini. Ponuja se razgled na spodaj ležečo dolino, vendar po tistem, kar je človek videl v Monument valley, tu res ne najde posebne zanimivosti; tudi zato ne, ker skalovje ni rdeče barve in torej ne daje radosti, ampak sivina vpija sončne žarke. Dolgčas se še poveča, ko pripelješ nekoliko višje, kjer voziš kilometre skozi nekdanje pogorišče. Velik požar je pred desetimi leti popolnoma uničil gozd na visoki planoti in pogorišče je še tu: ostanki nekdanjega gozda, požgana debla, polomljene veje, spodaj pa nizka podrast, ki počasi poganja. Minilo bo nekaj desetletij, preden bo gozd ponovno zaživel. Znano je, da so gozdni požari ena velikih naravnih nesreč Združenih držav Amerike. Ni rečeno, da gre vedno za naravne nesreče, pogosto je za to kriv človeški faktor, morda samo cigaretni ogorek, včasih pa tudi požigalci, ki iz bolestnega veselja netijo požare. V lanskem letu je v ZDA ogenj uničil 28.000 kvadratnih kilometrov gozda, komaj nekaj manj kot poldrugo Slovenijo. Podatek je res grozovit, pa čeprav upoštevamo, da so ZDA zelo velika država. Ampak potem pridemo do majhnega muzeja, knjigarne, trgovine in restavracije in tu se šele začne glavni del parka, tisti, zaradi katerega si je Mesa verde prislužila Unescovo zaščito. Gre za bivališča prvih prebivalcev, ki so se tu stalno naselili pred 1.400 leti. Bili so nomadi, ki so se ustalili na tem območju in se začeli baviti s kmetijstvom. Živeli so v okroglih kotanjah, ki so jih skopali v zemljo, v premeru do kakih 10 metrov, nato pa prekrili s kožami, ki so jih položili na hlode in vejevje. Kar nekaj je lepo ohranjenih, pokritih s pločevino, ki jih ščiti pred dežjem in snegom. Okoli leta 750 do začeli ti prebivalci graditi prve hiše. Uporabljali so kamenje in blato, pa tudi les. Naselja so bila običajno kombinacija med pokrito kotanjo in zidanimi poslopji, ki so jo obdajala. Španski kolonizatorji so tem gradnjam rekli pueblos in to ime je obveljalo vse do danes. Z leti so se kotanje obogatile, spremenile so se v kive, nekakšne molilnice in opremljene so bile s prezračevalno napravo, ki je delovala na osnovi razlike med zunanjo in notranjo temperaturo. Zagotovo je bila to ena prvih prezračevalnih naprav na ameriški celini, v Evropi, še zlasti na današnjem Srednjem vzhodu pa je civilizacija v istem obdobju poznala že bolj izpopolnjene klimatske naprave. Okoli leta 1000 se je človeška prisotnost močno okrepila, zrasla so prava naselja, tudi z več tisoč prebivalci, razvilo se je lončarstvo, razvilo se je tudi čaščenje sonca. Hiše so bile trdnejše, za gradnjo so uporabljali kamenje. In potem se začne zlata doba. Okoli leta 1200 se je prebivalstvo selilo v odprtine pod previsnimi stenami. Nihče ne ve, zakaj je do te delitve prišlo. Domnev je veliko: zaradi varnosti pred zunanjimi napadalci, zaradi boljše zaščite pred deževjem, ali morda iz verskih ali psiholoških razlogov. Dejstvo je, da so v teh votlinah zrasla prava mesta, ki so še danes zelo dobro ohranjena. Eno od teh mest sem si ogledal. K sreči me je na to opozoril prijazen uslužbenec sprejemnega centra, kajti vstopnice za vodeni ogled naselij moreš kupiti ob vstopu v park, obiski so vsako uro, vsakokrat pa ranger na ogled pospremi največ 50 obiskovalcev. V Meso verde sem prišel zgodaj dopoldne, na vrsto za obisk sem prišel komaj ob 14. uri, pa je bil delavnik in bili smo v pred- sezoni. V sezoni so verjetno potrebne predčasne rezervacije. Ogledal sem si največje naselje, Cliff palace, palačo v steni. Gre za gradnjo, o kateri bi lahko rekli, da je pravljična. Pravo mesto v miniaturi v naravni vdolbini pod previsno steno. Tri do štirinadstropne hiše, stražna stolpa na obeh koncih vasi, velika molilnica ki-va, vse vzorno grajeno. 150 sob (pravzaprav sobic) v nekaj deset metrih! Tu so ljudje živeli manj kot 100 let. Pred letom 1300 so odšli in vas je bila od takrat zapuščena. Zakaj so odšli? »Ker so morali iti,« odgovarja ranger in pojas- njuje, da točni vzroki niso znani, da pa je bila v tistem času huda suša in verjetno pridelek ni zadostoval za prehrano, ali pa je bila zemlja, ki so jo že desetletja obdelovali, izčrpana in so se morali preseliti drugam. Anasazi, predniki v jeziku navajo, so se odselili neznano kam, njihovih kasnejših naselbin niso našli nikjer. Domnevajo, da so odšli na jug, v Arizono in v New Mexico, kajti Mesa Verde je že v Utahu, ameriški državi z absolutno največjim številom naravnih parkov in zaščitenih območij. To je torej Mesa verde in to je Cliff palace, dostopen samo v spremstvu ran- gerja, ki nam pove, da to delo opravlja že šesto leto, vsako leto šest poletnih mesecev. Vsako leto ga zaposlijo in potem odpustijo, to je pač Amerika. Pa tudi to, da vsaki skupini najprej pove, koliko stopnic vodi do naselja navzdol in koliko na drugi strani navzgor, da vsem svetuje pokrivalo in steklenico vode, pa da srčnim bolnikom odsvetuje obisk. Čeprav se meni tistih 100 ali 150 stopnic ni zdelo nič posebno napornega, večji del poti je speljan po senci, steklenico vode pa sem polno prinesel nazaj. Ampak to bo verjetno zato, ker smo mi kljub vsemu vajeni drugačnega življenja kot Američani. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 21. avgusta 2013 15 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 11.25 Nad.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nad.: Il com-missario Manara 15.05 Film: Un salto nel-la felicita 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: Estate in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete, vista la rivista 21.15 Nan.: Last cop - L'ulti-mo sbirro 23.05 Nan.: Miss Fisher Rai Due Rai Tre 21.05 Film: Viaggio d'estate (kom., i. R. Zellweger) 23.40 Ritratti (J Rete 4 6.20 Rubrika: Media Shopping 6.50 Nan: Chips 7.45 Nan: Charlie's Angels 8.40 Nan: Pacific Blue 9.50 Nan.: Distretto di po-lizia 10.50 Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Renegade 12.55 Nan.: Si-ska 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan.: Flikken - Coppia in gial-lo 16.40 Film: Mi faccio la barca 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: The Mentalist 23.05 Film: Lo squalo 2 (horor) Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nad.: Elisa di Rivom-brosa 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Nad.: Secreto de puente viejo 15.45 Film: Il fascino di Grace 18.05 Film: Ipnosi d'amore 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Pa- perissima Sprint 21.10 Film: Le verita negate (dram., i. S. Sarandon) 7.00 Risanke 8.25 Nad.: Heartland 9.05 Nan.: Settimo cielo 10.30 Dnevnik: Tg2 In-sieme 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.0019.35 Nad.: Castle 14.50 Nan.: The Good Wife 16.15 Nan.: Guardia Costiera 17.55 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Senza traccia 20.30 23.05 Dnevnik 21.05 Nan: Ombrelloni 21.10 Film: Sapore di mare 2 - Un anno do-po 23.15 Film: Killshot 23.30 Film: Billy Elliot (dram.) O Italia 1 7.00 Nan.: Tutto in famiglia 7.50 Nan.: I maghi di Waverly 8.40 Nad.: Giovani campionesse 9.30 Nad.: The vampire diaries 10.25 Nad.: Gossip Girl 11.30 Nad.: Pretty Little Liars 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.55 Nan.: The Cleveland Show 14.20 Nan.: Simpsonovi 14.45 What's my destiny Dragon Ball 15.10 Risanka: Naruto Shippuden 15.30 Kviz: Top One 16.35 Nad.: Smallville 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.20 Champions League 23.00 Nan.: Suits La 7 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 8.00 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 8.40 Film: Toto lascia o raddoppia? 10.20 Film: Nel blu dipinto di blu 12.00 Dnevnik 12.15 Serija: New York, New York 13.05 Comiche all'Italiana 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.45 Dnevnik LIS in Tgr Piazza Affari 14.55 Kolesarstvo: Trittico Lombardo - Coppa Agostoni 17.00 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.20 Nad.: Emily Owens, M. D. LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 20.30 In Onda Estate 12.15 I menu di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.10 Nan.: L'ispet-tore Barnaby 20.00 Dnevnik 21.10 Atlantide - Storie di uomini e mondi 23.25 La7 Doc - Moon Shot ^ Tele 4 tolmačem 19.55 Sporočamo 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 21.45 23.20 Kronika 21.55 Sporočamo 23.00 Aktualno 23.25 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Istra in... 15.00 Istrska potovanja 15.45 Vesolje je... 16.15 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 16.45 Speciale Mittelfest 2013 17.15 Ora musica 17.25 Istria e dintorni 18.00 Sledi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes 19.25 Šport 19.30 Alpe Jadran 20.00 City folk 20.30 Le parole piu belle 21.00 Boben 22.15 Folkest v Kopru 2008 22.55 Arhivski posnetki 23.40 Artevisione Tv Primorka 8.35 10.30, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Žogarija v Mostarju 9.30 ŠKL 11.00 13.00 Videostrani 12.00 Vedeževanje s Cvetko 17.30 To je moja kultura 18.10 Skrito znanje je skriti zaklad 18.30 Naš čas 19.30 21.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme, kultura 20.00 Praznik občine Postojna 22.00 Glasbeni večer, Dnevnik, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 7.00 Risanke in otr. oddaje 8.3012.40 Nan.: Tv dober dan 9.20 10.25, 11.30 Tv prodaja 9.35 15.55 Nad.: Ljubljena moja 10.40 16.50 Serija: Rožnati diamant 11.45 17.55 Nad.: Divja v srcu 13.45 Nan.: Naša mala klinika 14.35 Nad.: Mladi zdravniki 15.05 Nan.: Precej legalno 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Film: Pravi zločin (krim., ZDA, '02, i. M. Freeman) 22.30 Nad.: Franklin in Bash 23.20 Nad.: Obdarjen Kanal A 7.00 Deželni dnevnik 7.3017.25 Dok.: Italia da scoprire 8.00 17.55 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 19.30, 20.30 Dnevnik 18.20 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy hour 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved (t Slovenija 1 6.45 Poletna scena 7.15 Odmevi 8.00 Ris-nake, otroške oddaje in nanizanke 10.55 Odkrito 12.00 Dok. serija: Zakaj revščina 13.00 15.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.4018.45 Risanke 15.45 Male sive celice 16.30 Nan.: Taborniki in skavti 17.00 Poročila 17.15 22.55 Poletna scena 17.40 Nad.: Strasti 18.10 Dok. serija: Zdravje Slovencev 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Film tedna: Zbegani (dram., ZDA, '06) 21.45 Slikovitih 55 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 23.20 Tar-tini Festival |r Slovenija 2 7.00 Otroški infokanal 8.00 Zabavni infokanal 14.25 19.00, 0.45 Točka 16.40 To bo moj poklic 17.15 Evropski magazin 17.35 Mostovi - Hidak 18.05 O živalih in ljudeh 18.30 Na vrtu 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Košarka: Slovenija - Rusija, posnetek 22.00 Film: Neznosna lahkost bivanja (dram.) (t Slovenija 3 6.35 Primorska kronika 7.35 Aktualno 8.00 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 Beseda volilcev 8.5511.10, 17.50, 18.50, 19.30 Kronika 9.00 Sporočamo 9.40 Slovenska kronika 12.30 Poročila 13.30 Prvi dnevnik 15.15 Utrip 15.30 17.30 Poročila 16.35 Na tretjem... 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s 6.50 Risane serije 7.40 12.55 Nan.: VIP 8.35 Faktor strahu ZDA 9.25 Serija: Mojstri šminke 10.20 Serija: Najbolj zeleni domovi sveta 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 13.45 Nan.: Vsi moji moški 14.10 19.00 Nan.: Dva moža in pol 14.40 Film: Ugrabitev metroja Pelham 1 2 3 16.30 18.00, 19.55 Svet 16.35 Nan.: Jimova družina 17.05 Nan.: Na kraju zločina 18.40 Pazi, kamera! 19.25 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 20.05 Film: Divja dirka 22.10 Film: Ognjeni krst 23.55 Film: Klub tajnih agentov RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 11.15 Pot do srca; 12.15 E. Kalman - Kralj čardasa; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.10 Mavrica; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica -9. nad.; 18.00 Vrnitev v Gorico; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Poletna pesem in pol; 11.30 Poročila; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer na RK; 20.05 Utrip kulture; 20.30 Odprto za srečanja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu- IRIS Sreda, 21. avgusta Iris, ob 22.55 VREDNO OGLEDA The million dollar hotel Nemčija, Velika Britanija, ZDA 2000 Režija: Wim Wenders Igrajo: Mila Jovovich, Mel Gibson, Jeremy Davies in Jimmy Smiths r r Filmsko zgodbo si je tokrat zamislil Bono in z Brianom Eno prispeval ce-lovečercu tudi glasbeno kuliso. Dogajanje je postavljeno v leto 2000. Na robu Hollywooda je hotel, zatočišče zavrženih in tistih, ki bežijo pred zakonom: del hotela služi kot sanatorij. V tem mračnem skupnem domu pride do umora: ubili so sina nekega miljar-derja, Izzyja Goldkissa, ki izgubi življenje, ko pade s strehe stare stavbe. Primer raziskuje agent FBI Skinner. Srečuje se čudaškimi stanovalci hotela, ki so na različne načine poznali preminulega. Najprej je tu mentalno zaostal Tom Tom, v katerega je zaljubljena Eloise, sicer prostitutka z izjemno dobrim okusom za literaturo. Slikar Geronimo, ki svoje slike ustvarja in jih namerava prodati za Izzyjeve, ker bi kot dela mrtvega umetnika veljale veliko več. Tu je še fant, ki si domišlja, da je peti član Beatlov in okajena Vivien, ki trdi, da je Iz-zyjeva zaročenka. Zanimiva ideja, ki pa velikemu Wimu, ni povsem uspela. roregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Oggi che giorno e?; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Ora musica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35, 18.35, 23.00 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Fegiz Files; 14.00 Mi ritorni in mente; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 18.00 Spassiunatamente; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album charts; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Pokličite gospo Milo!; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki ted-na;10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žu-li; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Repriza/Arsov forum ali Ars humana; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 16 Sreda, 21. avgusta 2013 VREME, ZANIMIVOSTI, RUBRIKE / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 Ciklonsko območje se pomika od severne Italije proti Ionskemu morju, ob tem bodo nad našo deželo v vseh slojih ozračja dotekali severovzhodni tokovi; danes in jutri bodo ti tokovi bolj suhi. Ob koncu tedna se nam bo lahko bližalo novo ciklonsko obmoc"je z Atlantika. V_A Po nižinah in ob morju bo jasno do zmerno oblačno vreme. Ozračje bo suho, zjutraj bo precej hladno. V hribih bo zmerno oblačno do krajevno spremenljivo. Na obali bo pihala zmerna burja, zjutraj na Tržaškem sprva lahko okrepljena. Čez dan bo večinoma sončno. Veter bo slabel. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 16, na Primorskem do 18, najvišje dnevne od 22 do 26, na Primorskem do 29 stopinj C. Prevladovalo bo pretežno jasno vreme. V hribih bo lahko nekaj občasne oblačnosti. Na obali bo pihala zmerna burja, ki se bo popoldne postopoma obračala v zmorec na območju Lignana. Jutri bo večinoma sončno. £ Sonce vzide ob 6.13 in zatone g ob 20.03 Dolžina dneva 13.50 Luna vzide ob 19.55 in zatone ob 6.38 2000 - Zelo vroče v večjem a delu Slovenije, marsikje se je ogrelo nad 35 °C. V Murski Soboti se je živo srebro povzpelo do 37,9 °C, v Metliki so izmerili 37,5 °C, na Bizeljskem 37,2 °C in v Mariboru 36,8 °C. Danes: ob 5.12 najnižje -72 cm, ob 11.54 najvišje 56 cm, ob 17.50 najnižje -34 cm, ob 23.27 najvišje 43 cm. Jutri: ob 5.39 najnižje -64 cm, ob 12.22 najvišje 56 cm, ob 18.27 najnižje -34 cm, ob 0.01 najvišje 32 cm. Morje je razgibano, temperatura morja 23,6 stopinje C. ]0 500 m ..... .....25 2000 m 1000 m..... .....22 2500 m 1500 m..... ......17 2864 m UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 6,5 in v visokogorju 7,5. 5 V Postojni za konec poletja Zmaj 'ma mlade POSTOJNA - V Postojni se je včeraj s koncertom Kirsty Almeida & The Troubadours ter Čupakabra začel 17. poletni kulturni festival Zmaj 'ma mlade, s katerim želijo organizatorji združiti pester nabor različnih dogodkov za obiskovalce vseh starosti v dva tedna užitkov za vse. V dveh tednih bo festival poleg uvodnega koncerta ponudil še vrsto nastopov slovenskih in tujih glasbenikov, kot so Nazzareno Zacconi trio, Nula Kelvina, Ana Pupedan, Avtomobili, Brencl Banda, Lollobrigida ter Danilo Kocijančič Friends. Festival bo 1. septembra sklenil nastop skupine Katalena. Poleg glasbenega dogajanja bo na festivalu poskrbljeno za pestro ponudbo na gledaliških odrih in ulicah. Podroben program je na spletni strani www.zmaj-ma-mlade.com. Ameriška predsedniška družina ima novega psa Literarni natečaj Založništva tržaškega tiska Podgance Na vogalu te ulice je stala gostilna, zanikrna kot jaz. Na umazanem oknu so se posamezne črke njenega imena odlepile in škrbasta beseda HUURNI je zaščitniško skrivala ime njenega bednega obstoja. Plastični stoli so bili nekoč oranžni ali pa morda rdeči, težko je reči, ker se je v barvo zažrla temno siva plast umazanije ali pa le časa, ki se je na njih ustavil. Tudi vse ostalo je bilo sumljive čistoče, vključno z natakarico, ki je tudi po svojih letih odlično dopolnjevala inventar. Tja sem hodil jesti skoraj vsak dan, v času po tistem, ko je žena odšla. Ko me je zapustila. Nato sem se zapustil še sam. Nobene reči se mi ni ljubilo več dotakniti, v vseh kotih so bile smeti. Kupčki mojih sprhne-lih las, tanke vejice, verjetno od zunaj, in mokast siv prah, podoben pepelu. Le od česa je to, sem se spraševal, od zunaj ali znotraj? Prah s ceste ali prah iz mene, ki se vsak dan razpadam, razpuščam kosce svojega bitja. Tudi jesti se mi ni ljubilo, jedel sem le redkokdaj. Kupil sem si kakšno konzervo in jo presipal v lonec. Nobenega se mi ni ljubilo pomiti. Ko so se vsi lonci, kar jih je bilo, umazani nagrmadili naokoli, da se je kar tema delala od njih, sem jih nekega dne preprosto vrgel stran. Doma sploh nisem več jedel, v službi pa sem bil lačen. Ljudje okoli mene in njihovi sendviči, solatke in jogurtki. In Dober tek!, ta zoprni, zoprni Dober tek! Čim je kdo kaj prijel v roke, da bi si vtaknil v usta, že se je moral najti nekdo, ki mu je hitel želeti Dober tek!, kot da bo konec sveta in bo jutri zmanjkalo hrane. Tudi če je kdo samo peketal mimo pisarne, se je ob tej pomembni priložnosti, prehranjevanju, zagotovo ustavil in glasno poudaril DOBER tek! Tudi sam sem ga moral momljati, Dober tek, Dober tek ..., zraven pa sem si mislil, kdo hudiča se je spomnil tega, in si škodoželjno predstavljal, da bi me kdo videl doma, sedeti pred televizorjem s plastično kanto fižola v eni roki in strokom česna v drugi. Večerjam, ja, Dober TEK! Zatekal sem se v staro gostilno, ki je takrat še hirala na vogalu. Pri njej me je privlačilo predvsem to, da sem se zanašal, da ne bo nikogar prineslo tja, ki bi se želel pogovarjati ali mi želeti Dober tek! Nisem želel dobrega teka. Želel sem si, da sploh ne bi imel teka. Ponudba v gostilni je bila težka, mastna in žarka. Ko sem čakal na postrežbo, sem opazoval natakarico, ki se je z dolgimi polakiranimi nohti praskala po črnih najlonkah, Vrs! Vrs! Vrs!, da so me zaskelele dlesni ob tem zvoku. Nato se je kdaj zatopila v svoje roke in s konico enega nohta brskala umazanijo izza drugega. Ob tem je kdaj pustila vnemar pripravljeni krožnik ob odprtini v kuhinjo. Lepljive pikice, ki so ji osta- SIFRA: KAVKA le na vršičku nohta, si je ogledala in nato obrisala ob najlonke. Raje sem nato strmel skozi okno, a videti ni bilo ničesar razen vej, ker je bil vogal poraščen z grmovjem, nekoč okrasnim grmičevjem, ki je pripadalo gostilni, zdaj pa je podivjano raslo, bilo je prava mini džungla sredi mesta. Kot streha je prekrilo razpokane betonske plošče nekdanje terase in ustvarjalo hladen zelen tunel, v katerem je bilo slišati cel kup za mesto nenavadnih zvokov, kot da bi se vsa favna stisnila v ta kotiček. Cvikutali so različni ptiči, šumelo je in pokljalo. Tu je mirno živel par podgan. Ko sem eno prvič zagledal, mi je grižljaj obstal v ustih. Na drugi strani steklenih vrat, nekdanjega izhoda na teraso, je na zadnjih tačkah stala velikanska podgana in s krožnimi gibi glavice vihala smrček. Rep se je vil po tleh za njo in brčice so močno drhtele. Nato je nehala vohati in me pogledala naravnost v oči. Oba sva nepremično obsedela in se gledala, kar dolgo, se mi zdi, dokler ni k njej priskakljala še ena podgana. Samček je bil, zdaj vem, da je bil samček, on je bil malce daljši, a manj zalit kot ona. Takrat jo je pogledal in nato še mene, da bi videl, v kaj strmi, Kaj pa je?, je z glavico zamahnil proti njej. »Tale,« je pokimala proti meni, vedno je bila bolj podjetna kot on. On jo je vselej previdno opominjal, drezal jo je s tačico ob bok, tudi takrat mi je pokazal hrbet in naredil par korakov nazaj proti grmovju, češ, tale je pretežek zalogaj. Potem sem ju redno videval, kot da bi vedela, kdaj pridem. Miza tik ob terasi je postala moj stalni prostor. Nekoč je deževalo in stiskala sta se skupaj pod velikim listom. On je pri tem izkoristil priložnost in jo nežno smrčkal za ušesom. Vedno je znal najti trenutek, na primer ko je ona zavzeto vohljala, da se je je kako dotaknil, jo pobožal s tačko ali smrčkom ali stisnil obnjo svojo kosmato zadnjico. Njene živahne očke so švigale vsepovsod, vedno je našla kakšno misijo, na primer izvleči odvržen ostanek sendviča iz grmovja, in on ji je, korak ali dva za njo, drobencljaje sledil. Zame se ni zmenil dosti, pokazal mi je hrbet in opazoval njo, medtem ko sva si midva s samičko večkrat zazrla v oči. Poslej, se mi zdi, je ni več toliko zanimalo, ali imam za jesti, premerjala me je radovedno in kasneje razumevajoče. Za samčka ni imela toliko potrpljenja, ko je s svojim smrčkom rinil v njenega, kdaj je nervozno trznila proč od njega ali ga grobo odrinila z bokom. Kar tako sta se kdaj tudi poonegavila pred mojimi očmi, na sredi terase. On je nato dvakrat veselo poskočil, ona stresla z glavico, jo nagnila postrani in me spet pogledala. WASHINGTON - Družina ameriškega predsednika Baracka Oba-me ima novega psa, ki so ga poimenovali Sunny (na posnetku desno), so v ponedeljek sporočili iz Bele hiše. Psička pasme portugalski vodni pes se je skotila junija lani, v Beli hiši pa bo delala družbo psu iste pasme Boju, ki s prvo družino živi od aprila 2009. Obamovi so sporočili, da so ime Sunny izbrali, ker ustreza veselemu značaju psičke. "Domnevamo, da bo Sunny sledila Boju in delala predsedniku družbo v ovalni pisarni ter hodila na sprehode s prvo damo po družinski večerji ob 18.30," so zapisali na spletni strani Bele hiše. Prišlo je poletje, v gostilni je prah zatohlo goltal vročino. Komaj sem dihal, ko sem požiral mastne zalogaje. Natakarica se je enkrat spomnila in odprla okno pri terasi, ko sem prišel, sem videl, da je ne-predušna stena med mano in džunglo na oni strani odškrnjena. Namesto da bi sedel, sem stopil k oknu. Samička je prišla pogledat izpod grmovja, on ji je sledil kmalu zatem. Z njo sva se malce začudeno premerjala, komaj kak meter narazen, ker sem stal, je morala gledati kvišku in rahlo obotavljaje se je postavila na zadnji tački in po-vohavala naprej in nazaj. Tudi meni je bilo malce nerodno, nato pa sem naprčil ustnice in zatleskal z jezikom Cc, cc, cc! A, kar tako, se je pomirila in se trdno usedla na zadnjico. S smrčkom je suvala v mojo smer. Samček se je motal zadaj, zaposleno vohljal po tleh in mi mimogrede vrgel pogled ali dva izpod čela, medtem ko sva se midva pogovarjala: Cc, cc, cc! in njeno vrtenje smrčka. Zamahnila je s prednjo tačico, kot da se me hoče dotakniti. Skočil sem do svoje mize in iz plastične košarice vzel prtič, na katerem je bilo nekaj razdrobljenih ostankov kruha. Upajoč, da niso preveč prašni, sem ga previdno podržal z roko skozi okno in vsebino stresel na tla. Z ne prevelikim zanimanjem, O, a tako, si jih je ogledala in vzela največji kos med tačici. Tedaj pa je vanjo skočil samček in ji ga hotel vzeti. Naglo je poskočila in šavs-nila proti njemu, a imela je polne tačke in on jo je zrušil po tleh in ji skočil za vrat. Mikastil jo je, dokler se mu ni iztrgala in v bliskoviti črti izginila v grmovju. Samček je nato nekaj časa široko koracal po terasi, besno premetaval suhe koščke kruha in jih brez zanimanja potiskal s smrčkom. Slednjič se je ustavil in me pogledal. Nisem vedel, kaj naj rečem. Povesil je pogled in se počasi odpravil proti grmovju. Nato ju nisem več videl. Vsaj nje ni bilo več na spregled. Samček je še enkrat prišel, sam. Obstal je sredi terase in odsotno pogledoval sem ter tja. Nato je pogledal mene, kot da nekaj sprašuje. Ni je več, sem mu rekel. Ostal si brez svoje samičke. Zdaj si sam, samec. Zavrtalo me je v želodcu. Naredil je še par izgubljenih krogov in brezvoljno krenil v drugo smer. Hrano sem pustil na mizi, nisem se mogel prisiliti, da bi v tej gostilni kdaj še kaj pogoltnil. Kupil sem si par loncev. Včasih mi uspe narediti tudi čisto soliden sendvič. Ar.. Literarni natečaj Založništva tržaškega tiska GLASUJEM ZA: ŠIFRA: Podgance Kavka Objavljeno v Primorskem dnevniku dne 21. avgusta 2013 IME IN PRIIMEK _ KONTAKT (telefon ali e-mail)_ Odrezek pošljite na naslov Založništvo tržaškega tiska, Ul. Mon-tecchi 6,34137 Trst ali oddajte v Narodni in študijski knjižnici v Trstu.