Cena 3 din Govor šefa jugoslovanske delegacije E. Kardelja v Političnem odboru OZN I/ »dednu slovenske- UuUuie« ÊU MEm OO 0 sredslvih za Iriiro razkrinkanje napadalca Zadnje Čase; se italijanski reakcionarni tisk zopet krepko zaganja v naše vzgojne ter kulturne ustanove, dviga krik o nekem zapostavljanju italijanske šole v našem okrožju, o nasilni asimilaciji italijanskega življa in podobno Ta vik in' krik pa spremlja pospešeno preganjenje Slovencev v De Gašperjevi Italiji in bombni napadi na sedeže slovenskih demokratičnih društev ter ustanov v Trstu. Lahko je torej zaključiti, da prihaja ta podla gonja, kakor tudi teroristični napadi od strani največjih sovražnikov našega naroda, italijanskih šovinistov. Plašljivi časnikarji so začeli na moč pozabljati, kaj se je vse Slovanom dogajalo še pred nedavnimi leti! Leta 1924 je bilo v Julijski Krajini še 400 prosvetnih društev. Na temelju italijanskega policijskega, katerega 215. člen se glasi: «Prefekt ima pravico zapovedati razpustitev kateregakoli društva, or-: ganizacije ali pa ustanove, ki obstoja ter deluje v kraljestvu, če predstavlja njena dejavnost kršenje nacionalnega državnega reda», je bilo še istega leta razpuščenih 80 slovenskih ter hrvaških prosvetnih društev ter ustanov. V naslednjem letu so italijanski fašisti, proglasili za anahronizem (uporabljali so prav to besedo!) še vsa preživela slovenska združenja. Med vzroki za razpustitev so navajali tudi pravo dučejansko krilatico, da «Slovani v Julijski Krajini nimajo svojega intelektualnega razreda». Po naglem postopku so bile leta 1927 ter v prvi polovici 1928 leta likvidirane vse slovenske kulturne ter gospodarske ustanove. Pri vsem tem se niso prav nič vprašali, kako je vodil narod brez razreda intelektualcev dve zadružni zvezi, ki sta šteli okrog S2.0C0 članov, in niti ne, kdo je urejeval številne slovenske ter hrvaške liste. Slovani v Julijski Krajini so doživljali od tega ¡trenutka najstrašnejšo dobo svoje zgodovine. Doseljeni italijanski učitelji so pljuvali v obraz vsem tistim slovanskim otrokom, ki so se upali spregovoriti samo besedico v svojem materinem jeziku. Naš delovni človek je moral zagrabiti za orožje, se biti za življenje in smrt, da si je lahko zagotovil svoboden ter uspešen razvoj svhje kulture. Po osvoboditvi je tudi pri nas v Istrskem okrožju ponovno zrasla slovenska šola, oživela so vsa razpuščena prosvetna društva ter ustanovila še nova. Prosvetna društva imamo danes škoro v Sleherni naši vasi. Teh je že 33 in dobili bomo še nova. Mnoga prosvetna društva so dobila ime po padlih borcih. Tako so nastala društva: Miroslav Belič, Branko Kozlovič, Vuk Ferdinand ter Bizjak Ferdinand. Delovni ljudje v Padeni so svoje prosvetno društvo imenovali Božidar 'Jakac, ker je to znan slovenski u-metriik doma iz Istre. Šmarčani so si obdržali svoj nekdanji BRANIK, Ki je še pred fašizmom z uspehom širil ljudsko prosveto. Tako so storila tudi nekatera d-uga prosvetna društva. Italijanski reakciji vse to ni všeč. Izmišlja si na vso moč, da je italijanska kultura dejavnost zapostavljena ali morda celo izven zakona. Festival italijanske kjilture in živahen razvoj italijanskega šolstva pa dokazujeta ravno obratno. Ljudska oblast ščdi vse ir! narodnosti. Vse tri so popln ima enakopravne. Pred sto leti je pošten mož iz Istre ki mu je bilo ime Facchinetti, hapi-sal približno naslednje zelo poučne in pametne besede: «Nekateri itaffja- ni (šovinisti) zbirajo tu v Istri stare in obrabljene rimske novčiče in neke zaprašene listine, da bi dokazali, kako je njihova kultura močna in kako velike pravice mora zaradi ttga uživati. Tako sklcevanje na preteklost pa ne velja pol groša. Vsakdo naj ima, kar mu pritiče na temelju enakopravnosti!» Tako nekako je govoril Facchinetti. Te besede veljajo v polni meri tudi za današnjo dobo. leden slovenske kulture bo pokazal, da ni v slovenskem delovnem ljudstvu nikakršnega šovinizma, da bratsko sodeluje z vsemi ostalimi narodnostmi v našem okrožju. Torej: nobenega povratka v preteklosti, temveč trdno dalje po začrtani poti! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Posesajte Ijedsko univerzo Ljudska univerza v Kopru se je ustanovila na pobudo naših prosvetnih ustanov ter si postavila za cilj, da seznanja naše ljudi s položajem v svetu ter vsemi važnejšimi sodobnimi vprašanji. Prvo predovanje na ljudski univerzi v Kopru je bilo 9. novembra. Predavatelj Eros Sequi iz Reke je nazorno razčlenil razvoj dogodkov na Koreji. Isto predavanje bo 10. novembra v Piranu. Kot drugi predavatelj bo nastopil tov. dr. Ferfoglia, ki bo govoril o ’'zrokih mrzlice »A« ter o načinu borbe proti tej bolezni. — Prepričani smo, da bo udeležba še močno porasla in da bo ljudska univerza mnogo doprinesla k dviganju izobrazbe delovnih ljudi v našem okrožju. Tpv. Kardelj je v začetku svojega govora poudaril, da so bridke človeške izkušnje iz teh vojn neizmerno poglobile mržnjo proti napadalcu^ tako da je v ljudski zavesti odločno prevladala misel, da je napadalna vojna zločin proti človeštvu in da se je treba boriti proti temu zločinu. Dalje je tov. Kardelj dejal: »Ze med prvo in drugo svetovno vojno se druge svetovne vojne, saj tega čisto naravno ne more storiti nobeno pravno pravilo, vendar pa so le odigrali svojo pozitivno vlogo tudi med drugo ¡svetovno vojno in še po njej. Dejstvo je, da so se Združeni narodi tudi v svojem boju zoper fašistične sile in pri svojem prizadevanju za ustanovitev nove organizacije mednarodne varnosti, ravnali po teh pravilih. Nato je tov. Kardelj govoril o ukrepih, ki so jih podvzeli Združeni narodi v svrho prepovedi vojne kot sredstvo nacionalne politike in pri tem dejal: »Ti uspehi v boju miroljubnih sil zoper napadalno vojno pomenijo vsekakor zelo pomembno pridobitev za človeštvo. Jasno je, da pogodbe take vrste ne morejo same po sebi preprečiti vojne, vendar imajo močan praktični učinek glede utrditve miru. Ravno iz teh razlogov se napadalec v našem času skuša skriti in si prizadeva dati svoji napadalni atcciji krinko navidezne obrambne potrebe. Celo Hitler je skušal zakriti napadalni značaj vojne, ki jo/ je začel. Izkušnje iz povojne dobe prav tako pričajo, da obstoji in da se bo tudi v prihodnje manifestiralo prizadevanje, da bi se izigrala obstoječa pravna in moralno politična načela, pri vprašanjih o obsoditi in zatiranju napadalnosti na ta način, da bi se napadalnost dejansko (nadaljevanje na peti strani Odgovori maršala Tita na vprašanja direktorja »New-York Times« za Evropo je miroljubno človeštvo uprlo ideji, da bi se lahko nekaznovano ponovilo novo prelivanje krvi med narodi. Pod pritiskom tega razvoja ljudske zavesti je bilo izdano med obema vojnama novo temeljno pravilo o vojnem pravu. Napadalna vojna je bila po teh pravilih postavljena izven zakona.« Res je, da ti pravni akti mednarodnega prava niso preprečili izbruha Predsednik Jugoslovanske vlade Maršal Tito je tekom daljšega razgovora z ameriškim dopisnikom «Leon Sulcbergerjem» odgovoril na številna važna vprašanja navajamo najvažnejši del pogovora: "Vprašanje: Ali se vodijo razgovori z Italijo v zvezi, s Trstom? Odgovor: Ne! sedaj se ne vodijo nobeni razgovori v zvezi z Trstom, ali mi vodimo razgovore v smislu normalizacije ekonomskih vprašanj in italijanskih reparacijskih obvez. Vprašanje: Ali bi Jugoslavija že-leta' videti konec sistema STO? Odgovor: Da, mi bi želeli da se odstrani to vprašanje z dnevnega reda. Toda naši vidiki so tako različni, od italijanskih, da je boljše r.e postavljati zopet to vprašanje. Cas pa bo omogočil pravilno rešitev tega vprašanja. Jesenska bolezen ITALIJANSKIH ŠOVINISTOV Reakcionarna in šovinistična Italija kaj rada slovi svoje vojake, ki so padli na pohodih njenega imperializma. Pri tem daje ginljivo prvenstvo onim prve svetovne vojne, pri drugi je namreč kaj malo slaviti, njih zemeljske ostanke je zbrala v velikih okostnicah sredi slovenske zemlje kot v Oslavju in v Kobaridu, deloma ob vznožju slovenskega Krasa. Nihče nima ničesar proti . temu, da se država in poedinci 1. listopa-da spominjajo svojih dragih, ki so morali prerano umreti, čeprav cesto za smotre, ki so se rodili v bolnih možganih, vendar postaja stvar malo smešna, kadar hoče kdo običaje pietete izrabiti v hujskanja, napihovanja, ki ne prepričajo. Prav tako je letos službena in šovinistična Italija praznovala z velikim bleskom in povdarkom «praznik jeseni»; posebno so se odlikovali Italijani obrobnih krajev, toda ne v jesenskih vinogradih ob kostanju in novem vinu, kakor bi človek pričakoval, namreč na vojaškem pokopališču v Redipulji, kamor so svoj čas znesli fante, ki so bili nagnani iz svojih domov, da ginejo za osvajanje slovenske zemlje. Tam so sedaj rotili njih «sence,» naj nadaljujejo pot, ki so jo prezgodaj prekinili. Naši sosedje imajo čudovito slab spomin in to, pravijo, včasih škoduje. Sicer bi se bili spomnili, kako je Musolinje-vih osem milijonov bajonetov v nedavni zgodovini napadlo slabotno in neoboroženo Grčijo In kako bi ta slavna vojska malodane zdrknila v Jadransko morje, ako je ne bi rešil zaveznik Hitler. Zdaj res ne vemo, kam bi jo mogle primahati redipulj-ske sence, tudi če bi jim znova dali v roke bajonete. Junaštvo redipulj-skih "gromovnikov je malo na nepravem mestu, če pa poslušamo v čisto drugo muziko njih vojnega ministra Pacciardija, ki kar ne more dočakati, da skoči Jugoslavija v atlanstki pakt, da bi imela čast braniti sicer junaška prša matere italije. Kako naj se sedaj vskladijo tihe želje, ki. jih goje v Rimu, s bojevitimi grožnjami, ki done iz redipulj-skih grobišč. Tolmačenje nam bodo dali uvodničarji svetega «Giornale di Trieste», ki so v več člankih tožili, «da Rim ne pozna tržaške klime, Trst pa ne rimske». Pri tem verjetno niso mislili na podnebje, ker je sedaj jesen, ki ni prav pripravna za turizem, marveč po fašističnem besednjaku za politično vzdušje, o katerem bi tržaški klerikalci fašisti in misini želeli, da bi vladal isti šovinizem v Rimu kakor v Trstu. Tudi tam bi radi nemoteno metali bombe v slovenske u-stanove in se potem nekje na skrivnem hvalili o svojem junaštvu. «Klima» bi se pri tem razlikovala le tako, da v Rimu zaenkrat še ni slovenskih ustanov, kamor bi polagali bombe. Poleg tega prihajajo tja včasih ljudje, ki nimajo onega silnega «domorodnega poleta», kot, recimo, razni slavni Slataperji, (o lepo slovensko ime Zlatoper, tvojim nosilcem, ki so v znoju svojega obraza orali kraško zemljo, se gotovo ni sanjalo, da bodo iz njih nastali prvoborci za veličino Italije), in drugi veliki duhovni tržaškega CLNa! Naj omenimo samo francoskega zunanjega ministra, ki je to gospodo zelo poparil z vljudnim nasvetom, naj se Italija glede mešanega ozemlja na severovzhodu, lepo pomeni s svojo vzhodno sosedo. Vera peša, morajo Z žalostjo ugotoviti pobožni tržaški očetje, zadnje dni zaposleni s tem, da vozijo v nebesa devico Marijo, ko so hoteii svoje nezmotljive nauke ubiti v glavo svoji študentariji. Ta se je namreč te dni seliia v novo vseuciliško poslopje na način, kakor drugod po svetu cirkusi ob selitvi zase delajo reklamo. Vendar jim novo odkritje le ni hotelo v glavo, tako da so svojemu nerazumevanju dajali duška z glasnimi kiici «Viva Giordano Bruno». Ta pa žal ne spada med svetnike katoliške cerkve, marveč ga je ta dala svoj čas sežgati, ker ni kazal popolnega prepričenja za vse njene «globoke resnice». Verjetno danes potomci Giordanovih sodnikov uporniških tržaških študentov ne morejo dati sežgati, s tem pa ni rečeno, da so ti izven vsake nevarnosti, kakor jim tam sedaj grozi duhovna in posvetna gosposka. Res pravi vzor demokratične svobode, ki sta jo tako lepo opevala demokristjanskj ministra Gonella in Andreotti, ki bi to svobodo tako rada zanesla tudi v naše kraje, kateri jima kakor sta rekla, ne daju miru podnevi in ne dovolijo spanca po-noči. Cas pa polagoma prežene skrbi in ublaži bolečine, -lahko potolažimo oba gospoda ministra. Vprašanje: Kaj mislite o sedanjem stališču Kitajske? Odgovor: Ne morem reči nič novega, Niti vaša vlada (ameriška) ni zavzela dokončnega stališča o tem in tudi ne Združeni narodi. Vprašanje: Kako bi bilo stališče Jugoslavije v primeru vojne med ZDA in Kitajsko? Odgovor: Zavzeli bomo v OZN stališče v skladu s sedanjo borbo in sicer proti vsakršnemu napadu. Toda ne razumeti slabo. Združeni narodi so tisti ki morajo ugotoviti primer napada. Ce Združeni narodi dokažejo, da je kdo napadalec, tedaj bo naše stališče isto kakor stališče Združenih narodov in se bomo držali sklepov OZN. V vsakem konkretnem primeru bo naša vlada zavzela potrebne sklepe v skladu z obveznostmi OZN. Vprašanje: Zdi se, da so armade Bolgar je, Romunije in Madžarske močnejše, kakor to dovoljujejo odgovori iz leta 1945. Ali veste, v kakšni meri so močnejše? Odgovor: To lahko potrdim. Res je, da so v teh državah povečali število vojaštva čeprav do tega nimajo pravice. Res je tudi, da smo mi najbolj zainteresirani pri tem vprašanju. Vprašanje: Ali želi Jugoslavija prejeti orožje od zahoda od velike Britanije ali Amerike? Odgovor: Lahko rečem, da nas ne zanima to, kaj ljudje lahko rečejo; če nam ponudijo dobre pogoje in če je za nas potrebno braniti našo državo in gre za vprašanje naše varnosti in neodvisnosti naše države, bomo kupili kjer bomo imeli boljše pogoje. Sicer pa tudi Sovjetska zveza kupuje letala na reakcijski pogon in strateški material v veliki Britaniji. Vprašanje: Ali je točno, da obstoja titoistična ideologija? Odgovor: Ni točno in je popolnoma zgrešeno, Ne obstoja nobena teorija pač pa samo pravilno uveljavljanje Marxove in Leninove teorije. Pri nas se ti nauki prilagojujejo posebnim pogojem v naši državi. Vprašanje: Ali ste pripravljeni odločiti nekatere enote vaše vojske in jih staviti na razpolago proti napadalcu? Odgovor: To je vprašanje prihodnosti. Kadar naša država prevzame tako obveznost, mora predvsem videti ali odgovarja položaju. Nismo naudušeni za simbolično pomoč, ker je to slaba in neučinkovita politika. Verjetno tudi Suman ni sam prišel na to zamisel, marveč je povedal to, kar mislijo o naših krajih tudi njegovi tovariši v vladi. Oni pa, ki so ga za mnenje vpraševali, so gotovo pričakovali čisto drug odgovor, kot so ga vdobili. } A - Člani SIAU tekmujejo na čast svojih volitev ___yropoLQUEc_______ Zakaj nam ne pripeljejo gradbenega materiala? Še o uspehih in pomanjkljivostih pri izvajanju dvomesečnega tekmovanja Dvomesečno tekmovanje za izpolnitev enoletnega plana in na počastitev volitev v osnovne odbore SIAU se vedno bolj širi po vseh področjih naše dejavnosti. Osnovni frontni odbori so osredotočili svojo dejavnost na širjenje hi ¡krepitev svoje organizacije. Vedno nove in nove uspehe dosegajo naši tekmovalci v tem oziru. Tako' so v Izoli pred dnevi uspeli zaktivizirani na zborih volivcev vse člane SIAU, ko so si posamezne volivne enote postavile plan dela v okviru tega tekmovanja. Kot najboljša volivna enote so bile pri tem prva, peta in četrta. Skupno pa so člani SIAU v Izoli opravili v tem tekmovanju nad 2500 prostovoljnih delovnih ur in to pri kanalizaciji mestnih ulic, graditvi delavskih hiš in na cesti Izola— Baredi. Za člane SIAU v Izoli ne zaostajajo niti oni iž Sv. Antona, Šmarij in Bertokov. 'Minil je nrvi mesec tekmovanja. Ce hočemo pregledati dosežene uspehe in neuspehe posameznih frontnih od. borov, tega ne moremo storiti radi tega, ker še danes tako okrajni odbor SIAU kakor tudi številne osnovne organizacije nimajo pravega pogleda v izvršeno delo, kar se dogaja na žalost ves čas tekmovanja. To .pa ’ izhaja pred vsem iz dejstva, da osnovni frontni odbori ne vodijo nikakršne evidence o storjenem delu, čeprav je to njihova dolžnost, kajti Marsikdo bi mislil, da smo pri nas v Dekanih popolnoma zamrli. Toda to ne drži! Tekmovanje nas je zbudilo, da delamo morda več, kakor kje drugje, kjer samo »blebetajo«, pa nič ne naredijo. Ce kdo lega ne verjame, mu povemo! t o danes smo napeljali 130 m vodovodne cevi in zdaj imamo v vasi tudi vodo. Za to napeljavo je bilo potrebno izkopati najprej kanale, nato položiti cevi itd. Vsak vaščan je prispeval po svojih močeh kar je mogel, poleg tega pa smo v »vali« vzdolž Ri-žane ob vsaki njivi očistili kanale, da se ne bojimo kakršnih koli poplav. Tudi potek »Zva-rda« nad našo vasjo, ki nam je že čestokrat ob deževnih dneh delal veliko škodo, smo ukrotili s tem, da smo obrnili njegovo strugo naravnost v Rižano. Gradnja našega Zadružnega doma prav tako napreduje. Nedavno smo pokrili prvi del. Zdaj končujemo še drugega, ki bo že ob koncu tega leta pod streho. Toda to, kar smo omenili, ni še vse. Za Teden slovenske kulture se naše Prosvetno društvo kar imenitno pripravlja. Pevski zbor ima dvakrat tedensko vaje. Prav tako pripravlja tudi drarnska družina lepo igro. Najvažnejše pa je, da bi naša folklorna skupina lahko več-znala kot zna. Tega ni mogla doseči, ker ni imela nobene strokovne pomoči, ki bi se zani- Sodelujmo v pripravah za novoletno jelko Na pobudo Sveta za varstvo matere in otroka, se je pri Okrajnem odboru SIAU sestal Odbor za pripravo »Novoletne jelke i, ki bo preko množičnih organizacij in organov ljudske oblasti, ki so v njem zastopane, takoj začel s pripravami za letošnji praznik naših otrok. Da bodo imeli vsi otroci čim boljše pogostitve, prireditve, obiske »Dedka Mraza«, da bo čim več obdarovanih z igračkami, sadjem in drugim, da bodo uspeli otroški sejmi in da pri tem ne bomo oškodovali naših fondov garantirane preskrbe, bodo imeli v pripravah osnovni odbori najširšo avtonomijo. Zato pozivamo vse delavce, o-brfhike, žene, mladino, da podprejo Odbore za pripravo »Novoletne jelke« pri osnovnih odborih SIAU s prostovoljnim dcicm za izdelavo igračk, za pripravo predstav in pogostitev. tekmovanja si ne moremo zamisliti brez razvida. Res pa je tudi da osnovni odbori in tudi člani SIAU delajo, o delu pa nikakor ne obveščajo. Vprašanje tekmovanja so podvsod obravnavali na množičnih sestankih in na zborih voiivcev. Niso se pa v to dovolj poglobili ter natančno proučili vseh tekmovalnih točk. Tako vidimo, da se pri dviganju ideo- Marsikomu je morda nerazumljivo, zakaj se ukvarja sindikalna o-ga-nizacija s socialističnem tekmovanjem, ga pospešuje in razširja borbo za dvig delovne storilnosti in s tem vred tudi proizvodnje. Oglejmo si, zakaj tekmujemo za večjo storilnost delà1 v naši proizvodnji in' kakšne so koristi od tega. Naši sovražniki na vse grlo vpijejo, da je to izkoriščanje itd. Ce pa tq od. blizu pogledamo, ugotovimo, da dviga življenjsko raven ravno večja storilnost posameznika ali skupin. Na pr., če pogledamo, da delavec naredi danes v 8 urah 100 komadov nekih p roizvodov, jutri pa bo v istem času naredil 150 komadov, bo s tem nje- mala zi kvaliteto naše’ ore. Res smo"se za to tudi sami premalo zanimali, kar priznamo, tc-f.a Zveza prosvetnih društev v K0;! 'd bi se tudi lahko mah» več zanirri: Li.' Vse, kar smo v i m tekmovanju opravili, bo v1 korist Skupnosti in obenem odgovor tistih" ki bi hoteli o-blatiti našo kulture. 2e dolgo se nismo oglasili v listu, vendar se je nabralo precej, kar bi lahko povedali. V naši vasi. ne gre vse, kot bi moralo iti. Marsikaj bo treba popraviti. Dvomesečno tekmovanje ne gre. Res, je nekaj vzrokov. Slabo vreme je oviralo in če smo dobili lep dan, smo šli seveda sejat, kar bo koristilo naši skupnosti ravno tako, kot če bi kamenje vozili za nove zgradbe. Takih zgradb v Ser-gašah ni, so le ceste, ki vpijejo po popravilu. Na sestanku pravijo namreč vaščani, da bi popravni ceste na križišče in v valo, toda iv nič ni bilo z '.ega. Izkaznice SIAU smo že vsem razdelili, večina jih je rada sprejela in še zmanjkale so nam. Gre pa nam predvsem za to, da bi končali pravočasno dela na polju, ker drugače spomladi ne bomo kaj prida pobirali. Še vedno pa čakamoj na gaojila. loške in kulturne plati med najširšimi množicami še ni v tem tekmovanju nič storilo. Toda ne bo odveč če ponovno podčrtamo važnost ideološkega dviganja množic, ki mora prodreti članom SIAU v meso in kri, kajti naše delo bo uspešno le tedaj, če bomo delali zavestno in z dobro voljo, da bomo razumeli pomen našega dela. gova storilnost za 50 rej stari in onemogli, za 70 postelj. Tov. dr. Hlavatij je v imenu Okrožnega ljudskega odbora pozdravil to slovesnost in poudaril dejstvo, kako skrbi ljudska blast za stare in sirote. To ni miloščina, to. je naša dolžnost, da skrbimo za naše starčke. Mi imamo dovolj materialnih in moralnih sredstev za zavarovanje življenja ljudi, ki so vse žive dni delali in dali svoj prispevek k družbenemu življenju. In prav ti imajo danes vso pravico, v miru i sožitju uživati sadove svojega dolgoletnega dela, ki jim jo nudi samo taka oblast kot je naša, je dejal tov. Hlavatij. Zahvaljujemo se vsem sodelavcem pri graditvi tega Doma, še posebej pa tov. Viktoriji Knez, ki je na področju socialnega skrbstva s svojo delavnostjo dala vse od sebe za zgraditev tega Doma.-Po-zdravljam tudi starke fn starčke, ki bodo od sedaj v tem Domu uživali vse -■ugodnosti, ki jim jih nudi ljudska oblast do njih smrti, je zaključil tov. dr. Hlavaty. • Veseli obrazi in smehljajoče se oči starčkov in stark, ki se počutijo v tem Domu bolje kot doma, so bili izraz hvaležnosti ljudski oblasti. Na Rižani dela V plan dvomesečnega tekmovanja za počastitev volitev v osnovne odbore SIAU in zaI izpolnitev enoletnega plana, spada tudi obnovitev Rižanske ceste, ki bo še tesneje povezala naše okrožje z Jugoslavijo. Na tej cesti je delalo že več frontnih delovnih brigad. Tudi vojaški delovni brigadi gredo pri teh delih velike zasluge. Saj je dva meseca 200 člani opravila veliko dela. Toda kljub temu je na tej cesti še mnogo posla. Zadaje dni je okrajni odbor SIAU organiziral 40-člansko delovno brigade. Ze tri dni je, odkar dela. Največ članov SIAU je v tej brigadi iz Izole, Saleta, Pirana in Semedele. Brigadirji delajo pri planiranju ceste. V treh dneh dela so dosegli znatne u-spehe. Prvi dan so prekoračili normo za 5 odstotkov, drugi dan za 15, tretji dan pa kar za, 30%. Kakor vidimo, njih delovni polet iz dneva v dan raste. Razdeljeni so na tri sku- Onim, ki ni všeč nov način obratovanja koprskega kina Končno so se v koprskem kinu spametovali: uvedli so nov način obiska predstav, ki se je že v prvih dneh pokazal za zelo dobrega. Po prejšnjem sistemu, ki ga lahko imenujemo sistem prerivanja in kletvin, se ni mogel človek razvedriti, ampak je postal v kinu naravnost živčen. Koprski popo-lini so žvižgali in se tepli. Prej niso .razlikovali stojišča od sedeža, ampak so naravnost vse noter pustili in tam se je »živina« sama urejevala. Srečni so bili le oni visokih postav, ki so kot poldnevniki štrleli nad drugimi in jim zakrivali pogled na platno. Seveda so pametni in razvedrila željni ljudje vse to obsojali. In stvar se je uredila. Brezpotrebne natrpanosti ni več in kadar je dvorana že polna, ko so prostori žet zasedeni, ne sme nihče več noter. To pa ne zadovoljuje predvsem koprsko mladež, ki je bila vajena cele tri ure razgrajati po kinu. Tem so se pridružili še nekateri, ki so se na trušč privadili, vendar je vsem razumljivo, da je novi način, ki so ga uvedli, 100% boljši! Tako se človek v kinu vsaj razvedri! odprli dom za onemogle V novem Domu za onemogle je prostora za 60 oseb. Pozneje bodo to število še povečali s tem, da bodo popravili še aekaj prostorov, v kate-menihi. Kakor je Okrajni odbor dal popravili še nekajji prostorov. Kakor je Okrajni odbor dal popraviti sedanje prostore bo nedvomno popravil tudi te in tako zagotovil še mnogim starčkom in onemoglim, ki so že vložili prošnje za sprejem v take Domove, dolgo in ugodno življenje. Starčki in starke, ki uživajo dosmrtno zaščito v tem domu Kdo Je kriv. za take stanovanjsk domu v Ze od ustanovitve Dijaškega doma v Kopru so bili prostori te važne u-stanove vedno predmet pogovorov in predlogov, ki niso nikdar prinašali za-žeiljenih rezultatov. Stalne selitve in premeščanja so bile na dnevnem redu. Med temi selitvami se je marsikaj pokvarilo. Dijaški Dom je imel od junija do danes že pet selitev. To ni šala, marveč resnica. Zelo se uničuje pohištvo, precej postelj na primer se je pokvarilo. Postelje so se pokvarile tudi zaradi slabe izdelave. Mizar- frontna brigada pine, ki med seboj tekmujejo. Vsaka izmed teh hoče biti prva in najboljša. Za sedaj se je kat najboljša izkazala skupina tov. Vascota Francesca iz Izole. Ta je namreč v teh treh dneh presegla normo kar za 40%. Poleg te skupine kot celote pa so se odlikovali tovariši: Pereša Marij, Subar Rihard, Babič Anton, Ferme in Libero Kornelija ter Bordon Srečko. Udejstvovali pa so se tudi prosvetni delavci. Jutri bodo priredili kulturno prireditev z več humorističnimi in zabavnimi točkami. Tudi pevski zbor, ki so ga sami sestavili, bo zapel nekaj narodnih in partizanskih pesmi. Prav tako ne zaostajajo na fizkul-turnem področju. Vsak dan imajo jutranje vaje. Vežbajo se tudi za nogometno tekmo, ki jo bodo priredili ob koncu svojega dela. Tako poteka delo brigadirjev; vsi so veselli in nasmejani, čeprav dajejo-vse moči od sebe za čimprejšnjo dograditev ceste. S svojim delom hočejo dokazati, da v brigadi ni treba samo delati, ampak se z dobro voljo in požrtvovalnostjo tudi marsikaj naučijo. e razmer e v dijaškem Kopru sko podjetje STIL je za dijake zbilo na hitro nekaj postelj. Nemarna izdelava je povzročila, da so morali dijaki vreči žimnice iz mreže na tla. Da je to nezdravo in povrhu še grdo, je popolnoma razumljivo. Premajhni učenju. 40 dijakov še vedno hodi ao-prostori selitve itd. oviraj!, dijake pri mov peš ali z avtobusi. Namesto, da bi stvar hitro rešili, se vleče v nedogled. Podjetje »Konstruktor«, ki je prevzelo popravila, ni izvršilo te naloge, ki bi morala biti izpolnjena že do 12. septembra. Dijaki bi morali že dva meseca stanovati v popravljenih stavbah. Da delo ni končano, je krivo podjetje »Konstruktor« in pleskarska zadruga, ki dela ne jemljeta za resno. Res je ,da jim primanjkuje delovna sila, toda opazili Smo premalo delovne discipline Kn razsipavanje materijala predvsem s strani mladih vajencev, katerih je več kot delavcev. Dejstvo je, da se podjetje ne trudi niti za to, da bi preskrbelo gradbeni materijal. Se celo za orodje mora skrbeti Uprava dijaškega doma. Stalne selitve pa so povzročile, da mora uprava Dijaškega doma brezpo-trebno tratiti denarne fonde. V začetku priprav sta bili nakazani Dijaškemu domu le dve stavbi, ki pa ne bi zadostovali vsem potrebam, zato so gradili neke prizidke. Ker je ravno radi selitev dobila uprava novo stavbo, so bili ti prizidki nepotrebni. — Vprašanje je, kdaj bodo te stavbe popravljene in ali se bodo dijaki še dolgo stiskali v malih in neprimernih prostorih. — Upamo, da bo podjetje »Konstrukto« resneje prijelo za delo in pred večjim mrazom uredilo dijakom domove. V Padni bo spel svetila električna luč Štiri mesece je minulo od tedaj, ko sta Padna in Novavas ostale brez razsvetljave. Res, težko nam je bilo, ker se je večina družin znašla brez vsake luči v vasi. AlitakoJ za tem so vsake luči v vasi. Ali takoj za tem so začeli nekateri tovariši truditi, da bi ponovno dobili luč, tako Padenci Pred nekaj dnevi so pripeljali nove transformatorje in upamo, da bo čez par dni ponovno zasvetila električna luč. Mnogo govoric je bilo zaradi luči, posebno v Padni, kjer ljudstvo preveč verjame nekaterim vaškim modrijanom, ki mislijo, da se ljudska oblast ni zanimala za rešitev tega težkega problema. Zdaj Pa lahko vsak pameten človek Vidi, da se je nekdo za to zanimal in zato je tudi vreden pohvale! In tega je vreden v prvi vrsti' tov. Ounjač Emil iz Novevasi, ki je vestno izvršil nalogo, ki mu je bila zadana. Za njim pa vsi oni, ki so k temu pripomogli. Frankarli Karel MMelovna zadrupa-Ankaran rs 1 b v i 2 oblBtniGOisvojeoa obstoja V nedeljo 12. novembra bodo člani KDZ v Ankaranu praznovali drugo obletnico ustanovitve. Ob tej priložnosti je prav, če se spomnimo začetnih težav, ki so jih imeli zadružniki ob ustanovitvi in uspehov, ki so jih dosegali s postopnim razvojem zadru-ge. Kot vsaka stvar, je bilo za nove člane te delovne skupnosti polno začetnih težav. Danes je ta zadruga ena izmed prvih v okraju. Zadružniki so si uredili življenje tako, da so skoro v vsem dnevno na tekočem. Vsakih petnajst dni imajo delovni sestanek, na katerem poročajo brigadirji, ki so odgovorni za posamezne delovne panoge PRVA'KONFERENCA Z P ZA MESTO KOPER Prvi v borkil za uničenje sovražnika -PrvLflCfleiu ^ izgradnjo socializma V nedeljo 5. t. m. je bila v Kopru prva mestna konferenca Zveže Partizanov za mesto Koper. Mala dvorana koprskega gledališča je sprejela 130 bivših borcev in aktivistov, tistih, ki so s svojo udeležbo pokazali, da se niso izneverili borbi, ki so ja pričeli v krvavih, a tako slavnih dneh naše zgodovine. Vendar bi bilo pričakovati še boljšo udeležbo, ako upoštevamo, da v Kopru prebiva skoraj 390 članov ZP. V imenu Okrajnega Komiteja KP STO Koper je konferenco pozdravil tov. Sokol. V svojem nagovoru je naglasil uspehe slavne partizanske borbe po zaslugi nesebičnih težav, odpo- Kdo je izdal taka dovoljenja? Kdo je izdal taka dovoljenja, da so nekateri tržaški trgovci nakupovali vino v Sergašah, se vprašujejo Sergašani? — Gre namreč za to, da mora vsak tržaški gostilničar kupiti vino v zadrugi oli zadružni kleti, ne pa pri privatnikih, kar pripelje večkrat do špekulaciji z valuto. Kmetu je vseeno, ni pa trgovcu. Zgodilo se je namreč, da so točili kar dva dni vino v Sergašah z dovoljenjem, ki so jim ga izdali v Kopru. VSaj tako so trgovci dejali nekaterim vaščanom, ki so hoteli to preprečiti. Rečeno je, da morajo tržaški gostilničarji kupiti vino v zadrugah, zakaj pa naj bi oni špekulirali, navrgli par tisočakov nekomu, da lahko točijo pri privatnikih, kakor se jim zljubi. To je bilo lansko leto in KLO Šmarje je kljub temu, da so nekateri protestirali, dejal, da «za eikrat naj le». Letos je bilo ravno tako, oni, ki so lansko leto hoteli preprečiti ta nakup, so letos pustili, naj delajo, kar hočejo, ker, če KLO dovoli, zakaj se bi oni zoperstavljali in se osmešili? Na KLO so se zbudili dva dni po nakupu. Vino pa so že odpeljali v Trst. Začeli so iskati, kdo j m je izdal dovoljenje, mi pa pravimo: «Po toče, ne nuca zgonet!» Kaznuje naj se tisti, ki morda za podkupnino izdaja dovoljenja. Tako so nekaterim kmetom ti trgovci navrgli nekaj tisočakov In stvar pomaššili na škodo delovnega ljudstva. Ze večkrat smo povedali, kako malo zanimanja ima KLO Šmarje za podpor eonemoglim in invalidom ter materem padlih v NOB. V Sergašah živi stara Furlaničeva, ki prosi ubo-gajme čeprav se vedno borimo proti beraštvu. Ona je že večkrat zaprosila KLO, da bi ji pomagali kot onemogli starki. Vedno so ji dejali, da ima sinove, ki jo lahko podpirajo. Toda poglejmo, v kakšnem stanju so sinovi, ki so znani prot fašistični borci že iz časa fašizma! Eden je daleč in ni v takem gospodarskem stanju, da bi ji pomagal, drugi pa je bolehen in zelo malo dela, tako, da bi bil tudi sam vreden podpore. Sploh ni sposoben za delo, da bi vzdrževal mater in še samega sebe. Vendar podpore ne dobi ne on, ne mati. V Sergašah so matere, ki so izgubile sinove v partizanih in internacijah, ki zaradi skoposti KLO nisi še dobile materialnega priznanja za sinove. Niso samo v Sergašah, temveč tudi v drugih vaseh KLO Sma-je. Za Serga-še lahko omenimo kot res potrebno Jovano Grahonjo, ki je izgubila sina, vendar ni še nič dobila. Druge bi prestajale tudi brez invalidnine, toda vsaj priznanje naj jim dajo! Saj o izvršenem delu. Ti sestanki so zelo dobri in uspešni, ker zadružniki dajejo svoje predloge za izboljšanje dela. Na teh sestankih do podrobnosti pregledajo, kako gre in kako bi lahko še bolje šlo. Ko so začeli delati po tem sistemu so vsi uvideli, da je to le njim korist. Danes že nad 60 let stari ljudje zahtevajo, da se tudi zanje uvedejo norme. Do 25 odst. dela več opravijo odkar delajo po normah. vedi in žrtev partizanskih edinic. — Omenil je tudi, da bi morali tudi sedaj vsi člani ZP z isto požrtvovalnostjo, gorečnostjo in borbenostjo nadaljevati borbo za prepričevanje ljudskih množic o pravilnosti naše linije, za utrjevanje Ljudske oblasti in za vsestransko graditev socializma. V političnem poročilu je bila lepo orisana borba koprskih demokratov v času NpB in njihovo .sodelovanje pri uničenju skupnega sovražnika. V njihovem sodelovanju niso bile prihranjene žrtve. Organizacijsko poročilo pa je jasno razčlenilo uspehe organizacije v svojem delu. Kljub temu, da je razmeroma majhno število borcev sodelovalo pri izpolnjevanju nalog, ki jih je z enoletnim planom pred nas postavila Ljudska oblast, so bili uspehi še dokaj zadovoljivi. Saj je bilo tekom tega leta od strani organizacije opravljenih 11.461 ur prostovoljnega dela. Naša naloga odslej pa bodi, odločno obračunati z vsako pasivnostjo, da bodo v bodoče uspehi našega dela res taki, kot je pričakovati od ljudi, ki so v NOB prekalili svoj značaj. Strnimo naše vrste! Vseh 300 članov ZP, živečih v mestu, naj pokaže ostalemu ljudstvu, da mi, ki smo v času NOB z orožjem v roki ustvarili Ljudsko oblast, znamo in hočemo to Ljudsko oblast tudi čuvati in utrjevati. In zdaj, v času dvomesečnega tekmovanja v čast priprav na volitve SIAU, stoji pred vsemi naloga, v čim-širši meri pritegniti vse dobro misleče prebivalce Kopra v organizacijo SIAU ter jih prepričati o nujnosti, da se tudi sami priključijo v delo za gospodarsko izboljšanje mesta, je prav naša naloga, da smo steber in vzgled vsem ostalim organizacijam. Tudi naša, kot ostale množične organizacije, je bila priključena v sestav Ljudske fronte. Zaradi tega bodimo prva opora Ljudski fronti-SIAU v izvedbi njenih načrtov. Baza, v katero smo priključeni, bodi odslej torišče naših najboljših prizadevnosti za pritegovanje ljudskih množic v našo aktivno delavnost. Samo s takim delom bomo pokazali, da smo vredni biti člani organizacije ZP, ker kdor popušča v delu, zaničuje sedaj svoje lastne žrtve v času NOB in izdaja naše slavne tradicije. rjejjnvalidniito"in podpore je imel KLO Šmarje precejšen profit in bi lahko pomagal materem in podpore potrebnim. S konference uslužbencev PTT Kakor vsako leto, tako smo se tudi letos sestali uslužbenci pošt v našem okrožju. Na konferenci, ki je bila prejšnjo nedeljo v Portorožu, je tajnica naše sindikalne podružnice pedala obširno poročilo o našem dosedanjem delu. Predvsem je podčrtala razne napake, ki jih še danes zagrešimo pri izvrševanju naše delovne dolžnosti, t, j. pri poštni, telegrafski in telefonski službi, i ejala je, da je še mnogo negativnih primerov med nami, ki jih moramo odpraviti, če hočemo izpolniti naloge, ki smo si jih postavili tudi v zvezi s tekmovanjem. V prvi vrsti se ¡mora vsakdo zavedati, da ravno od naše delovne zavesti in hitrosti pri delu zavisi, kako bo naše ljudstvo redno prejemalo časopisje, brzojave, pisma itd. Konferenco je pozdravil zastopnik inšpektorata PII pri Vojni upravi, ki je dejal, da nam mora pri našem delu pomagati naša sindikalna organizacija, kajti dosedanje delo je pokazalo, da ta ni tako delovala kakor bi morala, zlasti na kulturnem in vzgojnem polju ne. Za tem je sledila živahna diskusija, v katero so posegli skoraj vsi člani naše podružnice. Pred vsem so obravnavali vprašanje delovne discipline in delovnih zadrug. Ob koncu so navzoči obljubili, da bodo storili vse v pnid skupnosti, da bo naše ljudstvo redno prejemalo časopisje in vse ostale poštne pošiljke. Justina Furlanič. JUGOSLAVIJE Pričetek razdobja hitrejše mehani- Manj pisariiišk^ opreme = VBG za zaciie jugo Pogoji za mehanizacijo kmetijstva večjega obsega v Jugoslaviji so bili dani šele, ko se je socialistični kmesi tijski sektor začel bolje uveljavljati z večjimi površinami obdelovalne zemlje in z močnejšimi kmetijskimi o-Brati socialističnega tipa. Do tedaj pa se je morala tudi industrija kmetijskih strojev razviti tako, kakršnih V Jugoslaviji niso nikdar izdelovali. Vedeti je treba, da je pred drugo svetovno vojno v Jugoslaviji imela samo polovica kmetijskih gospodarjev železne pluge. Sejalnike žetvene stroje in snopoveznike so uporabljali .predvsem v izrazito žitorodnih krajih-medtem ko so bili drugje skoraj neznani. Veliko večino kmetijskih strojev so uvažali. Uvažali so namreč predvsem pluge in nekaj žetvenih »Strojev ter mlatilnic. Socialistično preizobrazbo kmetijstva mora nujno spremljati, vedno večja uporaba strojev in obdelovanje združenih polj v Velikih kmetjiskih obratih po smotrnem načrtu. Mehanizacija v kmetijstvu pa je mogoča v tem, le če se primerno razvija industrija kmetijskih strojev, kar je odvisno od splošne industrializacije. V stari Jugoslaviji j.e bila industrija, kmetijskih strojev tako slabo razvita, da ni delala niti dovolj plugov. Celo v Hrvatski, ki sicer ni bila najbolj zaostala, so pred vojno uporabljali še nad 100.000 lesenih plugov. Imeli SO 170.000 železnih plugov, tako da je bilo v rabi nad dobro tretjino najbolj primitivnih oral, kakršna so obdelovalci unorabljali v predzgodovinski dobi. V 'stari Jugoslaviji je znašala proizvodnja na leto komaj 7.300 plugoV. Petletni plan določa, da bo proizvodnja plugov prihodnje leto — zadnje med petletko — znašala 68.000 plugov. Pri tem pa niso všteti traktorski plugi. Zadnje leto petletke se mora povečati tudi proizvodnja sejalnic na 22.000. Zelo zadovoljno se je povečala proizvodnja mlatilnic, ki ije zdaj že večja kakor bi bila po petletnem planu ob koncu petletke. ' Doslej se je industrija kmetijskih strojev že tako razvila, da daje letos veliko večino sodobnih sredstev za obdelovanje zemlje. V prihodnjih dveh letih pa se bo začela tudi proizvodnja najsodobnejših strojev za največje kmetijske obrate, n. pr. Kombajnov. Proizvodnja domačih traktorjev je že rešena naloga, kakor je bilo razvidno na letošnjem zagrebškem velesejmu. Kmalu se bo začela serijska proizvodnja traktorjev. Tovarne kmetijskih strojev so po proizvodnji že na evropski višini. Proizvodnja plugov znaša • sedaj že okrog 60.000 na leto ali približno po 200 na dan.. Prav tako se lahko primerja proizvodnja mlatilnic, selektorjev, kosilnic, kultivatorjev itd. z tovarnami industrijskih eksportnih držav. Proizvodnja je zlasti zelo narasla lani. Tako je leta 1948 znašala J26.323 plugov, lani pa 41.632, okopai-nikov predlanskim 5650, lani pa 9730, Delavci signalne delavnice v Subotici bodo do dneva republike končali prototip nove elektrodinamične naprave s katero se bo zboljšala signalna služba na železniških postajah. 2e prihodnje leto bo imelo pet železniških postaj v državi nove naprave, ki se znatno razlikujejo od elek-irodinamičnih, ki so sedaj v rabi. Njihova riajvečja prednost je, da ne zaposlujejo mnogo ljudi, temveč vse delo pripravi za vožnjo kompozicije skozi postajo opravlja v pičli minuti sam odpravnik vlakov, Na železniški postaji s petimi tiri bo po izvedbi novih naprav potreben samb en kretničar za uzdrževanje kretnic ter bodo odpadli štirje kretničarji. Z uporabo novih naprav bo zmanjšana tudi nevarnost trčenja, ker ima na železniških postajah odpravnik vlakov vselej pred seboj na razvidni deski bran predlanskim 10.849 in lani Ze 20.924. Serijska proizvodnja se vedno bolj širi in .izpopolnjuje. Značilno je, da so Jugoslovanske tovarne začele izdelavati mnoge vrste kmetijskih strojev šele med petletko. Tako je tovarna «Zmaj» izdelala prvo mlatilnico šele leta 1947.' To je oblj majhna mlatilnica, namenjena predvsem za hribovite kraje. Predlanskim so izdelali že večjo vrsto mlatilnic. Sedaj, ko so državna posestva in delovne zadruge prevzele stroje kme- tijskih strojnih postaj, tako da se kmetovalci neposredneje seznanijo z velikimi prednostmi in značilnostmi mehanizacije kmetijstva, ne gre več zgolj za propagando ter dokazovanje, da je z uporabo strojev mogoče, povečati in poceniti kmetijsko proizvodnjo; zdaj se že začenja doba hitrejše mehanizacije kmetijstva v Jugoslaviji. Zato so ustvarjeni vsi poglavitni pogoji: rast socialističnega kme-tjiskega sektorja, zmogljivost industrije kmetijskih strojev in prvi usposobljeni kader. Rafinerija v Trebčah daje Jugoslova nski težki in dustriji prvovrstni svinec Odkar so v Jugoslaviji napovedali boj birokraciji in so preusmerili 'večje število uradnikov, ki niso bili kos svoji nalogi na druge proizvodne sektorje so seveda znižali tudi število pisaren. Zato ni bilo več potrebno izdelovati novih pisarniških oprem, katere je v prvi vrsti izdelovala tovarna pohištva v Duplici pri Kamniku. Zato so še pred dvema mesecema ustavili v tej tovarni izdelave pisarniške opreme in prevsmerili delo v mizarskem obratu, kjer so začeli serijsko izdelovati tipizirane spalnice. Čeprav so to serijski tipi spalnic namenjeni široki potrošnji, je pohištvo vendar solidno izdelano, iz trdega lesa ali furnirja in politirano, že v prihodnjem letu bo lahko dala na trg ta tovarna več tisoč spalnic. Poleg tega bodo tudi stole izdelovali za široko' potrošnjo. Kova Gorica je dobila glasbeno šolo Nova Gorica je dobila z novim šolskim letom važno novo kulturno ustanovo — glasbeno šolo, ki jo je ustanovilo kulturno-umetniško društvo «Janko Premrl» — Vojko. V šoli bodo proučevali klavir, violino, kitaro in harmoniko. Najboljši učenci se bodo po prvih izpitih lahko vpisali v državno srednjo šolo, ki se nahaja v Šempetru pri Gorici, ta se bo v doglednem času tudi preselila v Novo Gorico. O IG ANT PRVE PETLETKE je ponos delovnega ljudstva Jugoslavije - sovražnikom pa krepak odgovor, da nobena sila ne more ustaviti ustvarjalne moči ljudstva, ki gradi socializem 10 METROV VISOK IZ bo zaprl pot reki Neretvi Kdo je pred desetimi leti govoril o Jablanici? Poznali smo jo le z zemljevida Jugoslavije — kot samotni kr.aj ob deroči Neretvi, blizu Rame, med divjimi planinami. Danes je ime Jablanica poznano ne samo širom Jugoslavije ampak tudi izven njenih meja. Pod rokami neumornih graditeljev, borcev za Titovo petletko, raste tam orjaška hidrocentraia ki jo bo ogromen predor, vklesal v trde granitne skale skozi visoko goro, vezal z drugo hidrocenbopo tia Rami. To bo največji hidrokombinat na Balkanu. Jablanica postaja simbol ustvarjalne moči ljudskih množic, ki so pod natančen položaj vseh kretnic in signalov na postaji. 32000 mladincev in mladink je gradilo letos Novi Beograd 5.000 mladincev in mladink je te dni zapustilo gradilišče Novega Beograda. Skoraj vsi so delali dva meseca na tem gradbišču. Ob njihovem odhodu jih je beograjsko 'ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Pri gradnji Novega Beograda je v tem letu sodelovalo 32.000 mladincev in 'mladink, ¡ki so prišli iz vseh ljudskih republik Jugoslavije. Skupno je v tem letu delalo na Novem Beogradu 224 prostovoljnih delovnih brigad. Nad 4000 članov teh brigad je prejelo naziv »udarnika«, 14.500 pa jih je bilo pohvaljenih. vodstvom partije in tovariša Tita zmožne premagati silno 'moč narave. Nešteto delovnih ljudi v vsej državi Z zanimanjem in navdušenjem spremlja uspehe delovnega kolektiva, ki' gradi to orjaško hidrocentralo. Veličino teh' Uspehov pa more pravilno ' oceniti šele' tisti, kdor pozni svet ob Neretvi, kdo je že videl Neretvo ali vsaj v knjigi čitab kakšna je njena vodna moč. To je po tesnem koritli deroča vodna gmota, čez katere se težko prebiješ, z navadnim čcinom. Ta voda, ki je v spomladanskih' 'in jesenskih mesecih tako divja, da ruje drevje, ruši hiše in mostove, bo postala pokorna. Ukrotil jo bo človek in spremenil njeno divjo silo v blagoslov. Delo ki so ga doslej oprat ili junaški graditelji, ti priča, da bo to, kar ji bilo pred dvema letoiha še v načrtu postalo čez nekaj let stvarnost. Ce greš po cesti t>b Neretvi, veš, da hodiš po dnu bodočega jezera, ki se bo 'razprostiralo od Konjiča pa do ogromnega, 80 m visokega jezu. Po napovedi strokovnjakov bodo' začeli ta jez betonirati že v začetku meseca decembra. Predolgo bi bilo opisovati, kaj vse so morali zgraditi, koliko materiala so potrebovali,' koliko junakov dela je zraslo v skalnatih predorih, preden so mogli začeti kopati temelje za ta velik jez. Kaj pomeni samo prebiti skale skozi goro od gradbišča Paprasko pa do Jablanice in graditi okrogel prodor, po katerem bo tekla Neretva! Ne bo več tekla v ostrem ovinku skozi kamehito sotesko, tekla bo po 2 km dolgem predoru, ria koncu pa bo v ogromni Zemeljski dvorani gnala 1 turbine'. Se težje kot ta predor je bilo zgraditi vertikalni rov, dimnik, visok 50 metrov, če ga gledaš od spodaj. Ta vertikalni «stolp» bo služil za to, da bodo iahko zaprli predor, če bo kdaj potrebno popravilo v centrali. Ogromna dvorana, 2 km dolgi predor in 50 m visoki stolp — vse to se ti zdi kot pravcat podzemeljski grad, kakršnega si si predstavljal v pravljicah. Še nikdar niso v Jugoslaviji kaj podobnega gradili Graditi, tako hidrocentralo pa ne pomeni samo predore, nasipe, jezovi in druga dela, ki so potrebna za ukrotitev vodne moči. Treba je opraviti Še mnogo stranski del, ki se z vsem tem nujno povezana. Ker bo dolgo, globoko dolino v dolžino nad 30 km pokrilo jezero, je trebi» cesto, ki bo potem ležala na dnu jezera, prestaviti drugam. Prč j si prišel v Jablanico po ozki dolini ob Neretvi. Zdaj je že zgrajena noya cesta -- v smelo speljanih serpentinah se vije čez visoke hribe prav do mesta, kjer bo stal veliki jez. Jezero bo pokrilo tudi tri vasi. Prebivalcem teh vasi je treba zgraditi nove hiše, jim (Jati drugo zemljo in Zaposlitev. Treba je prestaviti tudi železniško progo. Poseben del proge za ‘industrijski tič dolg' 5 km, pa gradijo za to, da bodo lahko vozili na gradbišče velikega jezu material in pripeljali v podzemske dvorane orjaške turbine ter druge naprave. Iz temeljev velikega jezu so minerji odstranili že 30.000 m 3 kamenja in grušča. Treba je ‘zagotoviti tudi zadostne količine gradiva. V bližini Ja'blariice so' pravkar' odprli gramozno jamo, ki bo delala drievno 24 vagonov peska. V jez bo treba ugraditi 300.000 m3 prvovrstnega betona. Na desnem bregu Neretve so postavili žerjav in veliko parno dvigalo, ki nadomešča 150 delavcev.' To dvigalo prenaša beton in ves drugi material potreben za gradnjo jezu. Tako bodo ljudje Jugoslavije prisilili Neretvo, da jim da Omenimo naj še lep razvoj velike tovarne pohištva «E. Kardelj» v Novi Gorici. Tukaj izdelujejo na pol luksušrio pohištvo iti ‘bo že v 1 začetku prihodnjega leta tovarna obratovala z 80 odst. projektirane zmogljivosti. Ce bo dobila pravočasno potrebne surovine, zlasti vezane in panelne plošče, računajo, da bo izdelala prihodnje leto okrog 3.00,0 spalnic. Prav tako nameravajo dvigniti v Sloveniji proizvodnjo kuhinjskega pohištva, katere ideluje tovarna pohištva v Mariboru. Na ta način bo prišlo prihodnje leto na trg mnogo več pohištva kakor prejšnja leta. Hov» prekooceansko ladjo bodo izdelali v ladjedelnici na Sebi Ladjedelnici na Reki so že lani dovršili prve serije domačih prekooceanskih motornih ladji z nosilnostjo 3.900 ton. To so bile štiri ladje, ki so se v prometu zelo dobro izkazale. Zdaj v tej ladjedelnici dovr-šujejo prvo motorno ladijo za drugo serijo, ki bo imela nosilnost 4.200 ton. Prav zaprav je to bivša ladja «Loc-chi», ki so jo lani dvignili iz morskih globin. To ladijo so pa v ladjedelnici popolnoma predelali in preuredili iz bivše vojne ladje v tovorno ladjo. Vsi deli so temeljito spremenjeni in predelani, tako je nastal nov tip ladje domače konstrukcije. Ladja ki jo bodo izročili prometu na dan Republike 29. novembra, bo vozila s hitrostjo 17 morskih milj na uro in bo najhitrejša Jugoslovanska motorna tovorna ladja. Lei pridelek bombaža v Hercegovini in Mietaiii Letošnja suša, ki je mnogim pridelkom hudo škodovala, pridelku bombaža ni mogla do živega. Nasprotno, v mnogih republikah Jugoslavije doslej še niso imeli tako lepega pridelka bombaža kakor letos. V Hecego-vini 'teče zdaj že peto ieto, odkar so iti - -• 1 • prvič posejali bombaž, ki je letos odlično obrodil. Tako so zadružniki v zadrugi »Proletark iz' Graba v ljubuškem okraju pridelali po 300 kg bombaža na dobrih 9 arov zemlje. To je rekorden dorios za Hercegovinska polja, ki še ga 'dosegli tudi zato, ker so skrbno izbrali za bombaž primerno zemljo. Se 'boljši pridelek bombaža pa je ime-iri delovna zadruga iiVardar« v Mrir-vincih v Makedohiji, kjer so na 50 ha skrbno obdelane zemlje pridelali celo po 440 kg na ha. Beograd. —'V t>r!}eT *7«?3 if« ■**-! -r IIong-Hong. — Britanskega konzula v Mukdenu, Stevensona, so izgnali iz 'Ljudske republike Kitajske. Novi Daihi. — Vojska Ljudske republike Kitajske je na osvobojenem ozemlju Tibeta začela izvajati agrarno reformo in razdeljevati žemljo kmetom, ki je bila do sedaj last fevdalcev. Iz dosedanjih znanih rezultatov je razvidno, da je republikanska stranka dosegla nepričakovan uspeh, čeprav ni presegla parlamentarne večine. S teni se je Tafftova, Deweyeva in Var-renova republikanska stranka spet pojavila na političnem obzorju, po hudem 'porazu, ki ga je doživela ha predsedniških in zakonodajaih volitvah 1. 1848. Za enkrat je še prezgodaj govoriti o posledicah te spremembe na področju notranje politike, vendar pa še 'sedaj lahko reče; da bo popolni ižld teh volitev btežkečil delo' predsednika Trumana in njegove vlade, katerega so že močno kritizirali na področju zunanje politike. Trumanova u-prava bo morala vladati s šibko večino in močno opozicijo, katero so opogumili volilni izidi. Razen tega je' treba misliti tudi na predsedniške Volitve, ki bodo leta 1952. Republikanci upajo, da bo tedaj konec demokratske uprave, ki traja že 18 let. Razvoj dogodkov na Koncem oktobra .so edinice kitajske ljudske armade dobile povelje, da pričnejo z operacijami za osvoboditev. Ko so vkorakale, na tibetanski teritorij, so imele te čete pred vsem pred seboj težke naravne ovire; morale so preiti po 5009 metrov visoka pogorja in preko treh velikih ¡rek: Jangce, Mekong in Salvin. Te zapreke so toliko večje, ker se nahaja Tibet na visoki planoti s povprečno 3.500 m nadmorske višine ter ga obkrožata dve največji pogorji na svetu, Himalaja in Karakorum,' poleg tega pa še slabe komunikacije in ceste zelo ovirajo napredovanje kitajskih ljudskih čet. Že’ v prvih dveh tednih operacije so edinice kitajske ljudske vojske prevladale vše te zapreke, zavzele mesti Couhtu in Camdo ter se približale za 250 km glavnemu‘mestu Tibeta, LahšL Do sedaj šo v borbah uničili tri tibetanske polke a en polk je preše! ria stran kitajske armade. Verski in politični vodja Dajaj Lama je zapustil Lahso in se umaknil v neznano smer, oblast pa je medtem prevzela začasna tibetanska vlada, katero vodijo meni-hi-levičarji, ki so naklonjeni sporazumu s kitajsko ljudsko republiko. Po zadnjih poročilih so kitajske čete še 50 km oddaljene cd Lhase; a začasna vlada ej ukazala garniziji, naj se ne upre kitajskim četam, ki napredujejo proti prestolnici. Odlok kitajske vlade o prevzemanju vojaških mer je izzval v svetovni javnosti veliko presenečenje. Zaradi tega šo' se poslabšali tudi prijateljski odnosi med Kitajsko in Indijo, ki so težili ,da se še bolj okrepijo. Po vkorakanju kitajskih čet v Tibet, sta si Indija in Kitajska izmenjali nekoliko not, iz katerih je jasno razvidno, da so se omajali prijateljski odnosi. To je tem bolj važno če pomislimo, da je bila Indija prva država, ki je zahtevala že v začetku zasedanja OZN, da se sprejme Kitajska ljudska republika med Združene narode. Po najnovejših poročilih pa so kitajske čete vkorakale predvčerajšnjim v Lahso in prevzele oblast nad Tibetom. Laburistični tisk o grozodejstvih južnokorejskih oblasti Laburistično glasilo «Dayl Mirror» graja grozodejstva, ki jih počenjajo južnokorejške oblasti v zasedenih pokrajinah in trdi, da je vojaško sodišče v Seulu ižre-klo mnogo smrtnih in zapornih kazni, v ječi pa je nad pettišoč civilistov, ki čakajo na zaslišanje. V ječah je 300 otrok izpod 6. let, ki so zaprti skupaj s svojimi materami. ZADNJEGA TEDNA mnogo škodila in nikdar koristila, dobili z lepimi besedami, da se odreče nedvomnih interesov, ki jih ima Kitajska v severni Koreji in ji v da našnjem položaju kaj nerodno hodi svoječasno priznanje njegove vlade. ■Tako so sedaj v Londonu zašli v zagato, iz katere ne vedo ne naprej ne nazaj. Pritisk narodno osvobodilnih vojsk je ugotoviti pa še "na drugih ognjiščih azijskega sveta, zlasti v Indo-kini, kjer se Francozi, ki se delajo tako mogočni, da bi se znali sami braniti proti vsakemu napadu, neprestano umikajo ne glede na to, da jim Amerika dobavlja v velikih množinah veš potreben vojni material. O-pustiti so morali v tem tednu nove utrjene postojanke ob kitajski meji in še precej globoko umakniti proti ■Tonkinu. Sicer trde, da je Vietmin-hovi vojski priskočilo na pomoč o-krog 30.000 Kitajcev, vendar ni zato nobenega dokaza. V Tibetu pa je bil med tem zlomljen zadnji odpor in v njegovem glavnem mestu postavljena nova Kitajski naklonjena vlada, tako da je vojna akcija s tem postala nepotrebna. Uspeh kitajske politike je zabeležen tudi v obmejni državici Nepal, ki je bila na zunaj samostojna, v resnici pa stala pod angleškim pokroviteljstvom. Tam so sedaj nagnali Angležem naklonjenega maharadžo, ki je zbežal k svojim prijateljem v Indijo, s čemer je počil nov člen v verigi, ki jo e doslej imel Zapad potegnjeno preko Vzhoda. Razvoj te politike gotovo ne gre v prilog Francozom, ki bi hoteli na evropskem zapadu obdržati položaj o-dločujoče včlesile. V vsem tem razpletu so se pa dokazali za to dokaj preslabotne in siabo organizirane. To jim tudi neprestano polagajo na srce Američani, ki bi jim radi dopovedali, da jih v eventualni novi vojni ne bodo mogli več tako braniti, kakor bi Francozi želeli in da bi bilo radi tega dobro, če bi malo več zaupali Nemcem. Seveda spreletava Francoze pri misli na take varuhe kar groza, tako da še vedno nočejo o tem nič čuti. Pregovoriti jih ni morel niti stari Adenauer z vso svojo prepri-čevalnostjo, ko jim je ovprezoval, da se nahajajo na isti ladji, kakor nekoč kaznjenci na galerah, ki so pri vsem sovraštvu, le morali skupno veslati, ako niso hoteli utoniti. Sredi prihodnjega meseca naj bi se znova sestali zapadni velemožje, da pomirijo Francoze in jih pregovorijo, da sprejme tudi Nemce med reševalce zapadne Evrope. Sicer pa sami Nemci nimajo prevelikega zaupanja v obnovo svoje sile, če poslušamo generala Manteuffela, ki dokazuje, da Nemčija še dolgo ne bo mogla nuditi svojim podpornikom one pomoči, kot jo ti od nje pričakujejo. Sovjetska zveza, katero na zapadu neprestano obdelavajo, da kuha nove vojne, je pa po svojih besedah sodeč specialist za mir. Vsak njen mednarodni korak in vsak njen notranji ukrep je po njenem do vseh prednosti preračunan in namenjen za mir. Sijajen zgled njene borbe za mir je po mnenjih krange zid spomenika, katero se je v Kremlju tako mudilo predati zapadnim poslanikom, da so jih sredi noči vrgli iz postelje in povabili na razgovor. Vendar v Washin-gtdmu in Londonu trdijo, da se res ni splačalo radi tega pisanja ponoči vstajati ter' da bi bilo ravno tako dobro, ako bi ga predali drugega dne zjutraj, saj ni v njem prav nič novega razen stare ruske lajne, da zapadni imperialisti pripravljajo vojno v Nemčiji, ki bi jo skrbna Sovjetska zveza hotela preprečiti na ta način, da Nemčijo združi. Seveda si predstavlja to združitev na način, o katerem pravijo Anglosasi, da je nevarnejši za mir v svetu, kot pa današnja razdelitev Nemčije. Poleg tega pravijo še, da so Rusi vse to poveda-in že prej, po sestanku s svojimi nižjimi prijatelji v Pragi. Kakor vidimo, so protislovja povsod, ker gledajo ljudje pač na iste stvari z različnimi naočniki. , — NAŠ KULTURNI KOTIČEK stili ti Skiti m¿íU ohsk * j Velike sovražnikove ofenzive v oktobru 19A31. Proti naši mladi vojski so nastopile najboljše sovražnikove divizije Po navadi so naši otroci, ko pridejo iz šole, izročeni cesti. Starši delajo, otrok pa je prepuščen sam sebi ali pa pride ce’o v slabo družbo. Matere odlašajo skrb za vzgojo svojih otrok šoli. Mislijo, da jim da šola vse in da je treba njim skrbeti samo, da bodo lepo oblečeni in siti. Toda otrokovno duševnost razvije najbolj mati, ki ga doume bolj kot učitelj. Dolžnost učiteljev pa je, da tudi oni dajo kot vzgojitelji dobršen del moralne vzgoje mladim. Zato pa naj predvsem matere posvetijo več časa in skrbi svojim otrokom. Del otroške vzgoje mora biti tudi preprost materinski pogovor o stvareh, ki otroka zanimajo. Vzame naj v roke Ciciban in pojasni malčku slike in pravljice. S tem se bo otrokovo obzorje razširilo in otrok bo laže doumel življenje. Materin trud bo poplačala bodočnost. Ali ne bo vsaka mati vesela, ko bo videla, da je njen sinek postal mož s široko razgledanostjo. Ali mu ne bo ta -razgledanost koristila pri vsakdanjem delu in v življenju? Se danes so starši, ki se ne zanimajo. če njih otrok izostane iz šole. Sami ga pošiljajo na kako* delo, misleč, da je to koristneje kot šola. So-Jarček, ki je parkrat izostal, ne bo dojemal učiteljevega pripovedovanja še cel mesec. Najmanj, kar so zahtevali od naših otrok, je,pet razredov osnovne šole. To je zelo mala reč. Danes so se pri nas pokazale tudi potrebe po osemletkah. Po vseh naprednih državah uvidevajo, da bo moral imeti vsakdo desetletnp šolsko .obveznost; Starši, ki jim ni mar, če njih otrok redno hodi v šolo, se ne zavedajo, da jim stem škodijo. Ker imajo matere preveč dela, se ustanavljalo skccaj v vseh krajih otro ški vrteči. Vrtec da otroku, česar mu mati he more dati. Katera mati ne bi, bila vesela, ko bi videla svojega štiri ali petletnega sinčka, kako zna peti in pripovedovati kratke zgodbice, ki se jih je naučil v otroškem vrtcu. Otroci se v vrtcu uče lepih iger, vedenja pred ljudmi, si bistrijo um, ne postajajo razposajeni kot na ulici. Vrtci so predvsem stvar ženske organizacije. Te morajo skrbeti, da se ustanovijo vrtci. Zgodilo se je, da so nekatere škofijske matere poslale svoje otroke v otroški vrtec čez blok, ker ga to kraj niso imeli; če pa so ga ustanovile, niso imeli vrtnaric, ki bi prevzele vzgojo otrok. Javili sta se dve dekleti, a vzgojiteljskega tečaja ni bilo. Okrajni odbor ASI2Z ni pomagal in stvar je zaspala. Seveda, prava mati ne bo dala svojega otroka v tuje raznarodovalne roke! Toda one, ki so šibke zavesti niso hotele, da bi se otroci na cesti pokvarili. Zato naj se iz vsake vasi javi kako dekle, ki ljubi poklic vrt- v Kopru. Iniciativo naj prevzamejo v roke ženske organizacije na vasi in naj zberejo one, ki jih veseli ta poklic. Saj je zelo lep. Sami si moramo ustvariti kader mladih vrtnaric, ki bodo v bodoče prevzele vzgojo naših otrok in bodo povečale število otroških vrtcev, ki so nam tako potrebni. Se enkrat naj poudarimo, da morajo predvsem starši skrbeti za vzgojo svojih otrok in jih pošiljati redno v DOGODKI. KI SO SE VRSTILI NA NAŠIH TLEH PO RAZPADU ITALIJE narice, v tečaj, ki bo čez zimo z Portorožu. Premalo se jih je dosedaj ja-š°lo kjer si bodo pridobili znanje, ki vilo pri Okrožnem ljudskem odboru jim bo lajšalo delo. Pionirji iz Hrvojev či tajo «Istrski tednik» Istrski književnik VIKTOR CAR EMIN odlikovan ob 80 letnici Prezidij Narodne skupščine FLRJ je sredi preteklega meseca odlikoval z redom zaslug za narod I. stopnje jugoslovanskega književnika Viktorja Čara Emina. Odlikoval ga je za posebne zasluge, ki si jih je ta istrski rojak i n neutrudni borec za koristi svojega naroda pridobi} v svojem dolgoletnem in plodonosnem delu. Kajti Viktor Car Emin je prav na začetku tega meseca obhajal svoj 80. rojstni dan. ugoslovanski književniki so mu ob‘tej priliki poslali iskrene čestitke, poudarjajoč, kako so ponosni na njegova dela, v katerih se odraža živ-lejnje naše Istre in njenih prebivalcev in še zlasti zato, ker so ta dela Slovenci v Trstu pred 150 leti Tržaški patricij Oratey Anton (po poreklu Francoz) je izdal leta 1808. knjigo (Perigrafia delTorgine dei no-mi -im,posti ali e androne, contrade e piazze di Trieste), v kateri opisuje izvo-r tržaških ulic ter trgov; na več mestih pa govori o navadah tržaškega prebivalstva ia seveda tudi o Slovencih. V njegovih časih je bi-l Skedenj še vas. Pridne Sketlenjke so tedaj slovele] po bigah (vrsta kruha), ki so jih pekle za potrebe tržaškega prebivalstva. Cratey pripoveduje, da so imele te bige tak sloves, da so v letih 175.6—1764 povabili na Dunaj nekaj marljivih Skedenjk samo zaradi tega, da bi Dunajčane naučile, kako se pripravlja dobra vrsta kruha. Cratey ugotavlja, da je -imela tedaj vsaka vas in vsako večje središče (con-trad) v predmestju svojega župana. Naselja, ki so imela slovenske župane, so naslednja: Opčine, Kontovelj, Skedenj, Bani, Bazovica, Padrice, Gro-pada, Trebče, Lo-njer, Sv. Križ, Prosek, Barkovlje, Cadin, Zgornja ter Doljnja Carbcla, Vrdela, Kolonja, Ro-col, Greta, Zgornja ter Dolnja S. Magdalena, Skc-rklja ter Rojan. Tu je bilo. torej 23 slovenskih županov. Pisec zgoraj navedene knjige poudarja za tem, da je imel »župan, nalogo, da vzdržuje red, da .rez-na-nja ljudi z zakonom ter mobilizira delovno silo (ra-bottanti). Za njegovo delo mu daje mestna občina keitcem leta 12 forintov« (str. 206). V tej dob-i se je začel Trst že močno krepiti. Delovne sile ni bilo na pretek in se je zara-di tega tudi mestna gosposka zavedala, da je potrebno »sodelovanje« z delovnim ljudstvom. Trudila se je, da bi se ljudje v čim večjem številu udeležili mestnih proslav ter svečanosti. Cratey prinaša tu zanimiv o-pis, ki ga bomo navedli dobesedno: »V takih primerih ■imajo prebivalci Sv. Križa, Proseka -in Kontovela največ težav, toda predsednik mestnega sveta daruje zaradi tega ob vsaki taki priliki ženi udeleženca iz oddaljenih vasi 1 komolec damaska, 3 komolce kranjskega platna, 3 komolce rdečega cedalina ter 1 par škrlatnih volnenih nogavic in povabi te žene skupaj z moškimi na kosilo. Predsednik nudi za tem nekaj pijače vsem ostalim kmetom, ki so se udeležili slavnosti. V čast resnici pa moram-o tu. poudariti, da so vsi kmetje zelo izvežban-i v vojaški taktiki, da imajo tisti iz Skednja zaradi svoje gibčnosti ter prožnosti prednost pred vsemi ostalimi« (str. 209). V svoji knjigi navaja C-ratey številna krajevna imena Trstu, ki so slovenskega izvora. Pripoveduje nadalje, da je stalo tedaj pred tržaško stolno cerkvijo ogromno drevo »izredne velikosti ter debeline, ki jo ljudstvo imenuje LIPA ter jo vsi občudujejo« (str. 45). Italijanski šovinistični zgodovinar Ka-ndler je v svojem opisu zgodovine mesta Trsta to lipo enostavno prikril ter trdil, da je tamkaj stala velika »cotogna« (kutnja). Kand-ler je bil smrten sovražnik Slovencev ter imenoval naš jezik »jezik neumnih gorjanov», pritem pa pozabljajo, da so Slovenci naj več doprinesli k gra-titvi Trsta. tesno povezana z osvobodilno borbo jugoslovanskih narodov. Car Emin se je rodil v kraju blizu Lovrana 1. novembra 1870. leta Njo-gev oče je bil pomorščak in je večkrat plul v Egipt. Tudi pisateljeva mati je živela več let v Egiptu. Car Emin je v Kopru dovršil učiteljišče ter služboval kot učitelj po Istri, dokler ni 1894. leta postal tajnik Ciril-Metodove družbe. Opustil je učiteljevanje in vse svoje sile posvetil na rodni prebudi In književnemu ter kulturnemu delu vse do leta 1918., ko so Italijani zasedli njegovo deželo in o-nemogočili družbino delo, je ostal tam. Za tem je prebil nekaj let ob obal-i, na jugoslovanski strani, po sklenjeni rapalski pogodbi pa se je vrnil v Opatijo. Zaradi intenzivnega dela ga Italijani 1930. leta pognali čez mejo. Viktor se je naselil na Sušaku. Po osvoboditvi pa se je zopet vrnil na dom, kjer preživlja svoja stara leta. Bil je naraven človek, pisal je kot je čutil. Bil je glasnik mladih ljudi, -ribičev, mornarjev, pristaniških mozaikov in kmetov. Njihov je bil in njihov ostane, po njih pa nas vseh. Kako grenko so morali plačati naši ljudje dobrote, izkazane Koprčanom tedaj, ko so v Kopru gospodarili in imeli prosto roko! Borci so v tesnem odmoru, ki je v pričakovanju nove borbe sledil odbitemu napadu neo-fašistov — napisali Koprčanom resnično karakteristiko. Z borci na položajih je spregovorilo istrsko ljudstvo, ki je bilo leta in leta zatirano in je imelo na svoji koži še črne zarisane sledove fašističnih bodev. Neki starejši tovariš iz Pomjana, ki je v svojem zaklonu skrbo čistil puško, je takole dejal: «Prizanesli smo marsikatero fašistu, ki se bo sedaj pri- Ustanovni občni zbor zgodovinskega društva Pre kratkim so se sestali v Portorožu zgodovinarji našega okrožja, da bi preučili položaj in izvolili pripravljalni odbor za ustanovitev zgodovinskega društva za Jugoslovansko cono STO. i V nedeljo 12. novembra ob 9. uri pa bo v Kopru v mali dvorani gledališča Ristori ustanovni občni zbor zgodovinskega društva, katerega namen Je zlasti, da raziskuje zgodovinska vprašanja italijanskega in hrvat-skega naroda na našem ozemlju. Pripravljalni odbor NOVE KNJIGE IN REVIJE V založbi komisije za učbenike in skripte na medicinski visoki šoli v Ljubljani sta izšla namreč dva učbenika:^ To sta Zupančič Andrej: Uvod v patološko filozofijo človeka in Pintar Ivan: Kratka zgodovina medicine. Seliškar Tone:Liščki: Izdala mladinska knjiga v zbirki Pionirska knjižica. — To je zbirka devetih črtici v katerih popisuje autor dogodivščine iz partizanskega življenja, ki so bile kakor koli povezane z nekim zastopnikom živalskega sveta. Lisica in volk, Narodna pripovedka v predelavi Alekseja Tolstoja. Gospod in hruška: Po narodni pesmi priredil Mile Klopčič. Ta slikanica je izšla v Cicibanovi knjižnici (založba Mladinska knjiga opremljena s celostranskami barvami ilustracijami in bo našim najmlajšim gotovo v veselje in pouk. SNG IZTRSTA -JE GOSTOVALO V KOPRU Takih obiskov si želimo čim&več Veliko zanimanje za gledališke predstave, ki ga je pokazalo ob tej priliki koprsko prebivalstvo, in dejstvo, da je mnogo ljudi prišlo do gledaliških vrat, od koder so se morali vrniti, ker so bili že vsi sedeži zasedeni, dokazujeta, da so podobne prireditve pri nas preredke. «Veleizdajalec» je konverzacijska psihološka komedija, katere namen je prikazati vso ideološko revščino slovenske malo-buržoazije v dobi, ko ije slovenski narod ječal pod jarmom avstro-ogrske monarhije in ko so se V njem že porajale zdrave sile, ki so se odločno upirale gospodskemu gospodarju. Vse nastopajoče osebe imajo nekaj značilnih in notranjih potez, v okviru individualnih razlik pa se skriva mnogo skupnih čednosti, ki so lastne tudi današnjim malomeščanom. Vse dejanje je osredotočeno okrog vprašanja, kdo je ovadil Ivana Tomca, člana nacionalno- revolucionarne podtalne organizacije. Izkanje denun-cijanta so igralci tako izrazito upri- zorili, da so se gledalci, katerih sum je letel na Medveda, ob njihovem nastopu v zadregi spraševali, kdo naj bi vendar bil izdajalec. Na koncu pa se odkrije, da je sleherni član te čedne druščine strahopetec, klečeplaznik in zabrbtnež, ki je sposoben izdajati in izdati lastnega sina, očeta ali brata, le da se obdrži v službi. Komedja je bila zaradi doživega podajanja zelo pestra in zanimiva. Igralci so popolnoma uspeli izraziti Kreftove misli o presojanju tistega sloja, ki se je v najbolC kritičneh dneh zgodovine polaščai vloge rešitelja in tvorca bodočnosti slovenskega naroda. Naši ljudje pa si morajo poleg zanimanja za kulturne predstave prisvojiti tudi pravilen odnos do umetnosti v razumevanju, globoke vsebine in ocenjevanju izvajanja posameznih igralcev, da bomo za vselej odpravili glasne pripombe in krohotanje, ki moti igralce in kvari predstavo. Publiko moramo zaradi tega grajati. služil novim krvnikom in s še povečano slastjo planil na našo imovino in vse uničil in pokončal! Razgovor nadaljuje mož iz Sv. Antona, ki se iv njegovi bližini trudi, da bi prižgal cigareto: «Treba bi bilo za vedno izbrisati zloglasno gnezdo gadov, desetletja sejejo po našem podeželju strupen poplah.» Tedaj se dvigne mlad borec, ki kratko in odločno podčrta vsebino naše borbe, vsi mladi in stari odobravajo: «Tovariši, fašizem se krha, Hitler je izgubil svojega najboljšega zaveznika, vse svobodoljubne sile na svetu se bore za to, da uničimo fašizem kot sistem. Rdeča armada bo pognala nemške divizije daleč na zapad in jih uničila v njihovem lastnem brlogu. Naš največji prispevek v tej borbi pa bo, če bomo najprej obračunali s fašisti na naših tleh, če bomo tolkli fašiste na vsakem koraku, kajti divizije, ki jih bomo zadrževali pri nas, ne bodo mogle operirati na vzhodni fronti. Vrnili se bomo v Koper in v vsa ostala naša mesta, toda tedaj ne bomo požigali. Dobro vemo, kdo so izdajalci in z njimi bomo obračunavali. Koprsko delovno ljudstvo pa bo spregledalo in z nami korakalo v boljšo bodočnost. V zgodnjih jutranjih urah dne 2. oktobra so onkraj škofijskega hriba nenodoma zaregljale strojnice. Takoj smo vedeli, kaj to pomeni: iz Trsta so prodirali Nemci in naše čete na položajih na Zaveljskem vrhu so jih krstile z ognjem. Streljanje se je stopnjevalo in odmevalo čedalje močneje in bližje. Razvidno je bilo, da so Nemci razbili našo črto in prodirajo v Istro. Kmalu za tem se je. streljanju pridružilo hrumenje motornih vozil in na Škofijah smo opazili nepregledno kolono oklopnjakov, ki so se pomikali po glavni cesti proti nam. Jasno je bilo, da ne bi mogli več dolgo držati naših položajev in dan je bil ukaz za umik. Nacifašisti so se dobro pripravili na ta krvavi pohod. Vrgli so z ofenzivo skoraj najboljše oklopne divizije. Vedeli smo, da bo naše ljudstvo ob tem zločinskem pohodu zelo prizadeto, toda bili smo prepričani, da ne bo klonilo, da ne bo odvrglo orožja, temveč nadaljevalo svojo pot z ramo ob rami bratskih jugoslovanskih narodov do končne zmage. Kolone so prodirale naprej in naprej. Nemci so si utrdili pot do vsake zakotne vasi. Najmočnejša kolona pa se je pomikala po glavni cesti iTrst-Reka. Nemci so hoteli tako odtrgati istrski polotok od svojega zaledja, da bi tako onemogočili z ostalimi močnejšimi oddelki, ki so operirali na drugih predelih Jugoslavije. Medtem ko so nacifašistični oblegali naše gričke in vasi, so se nad Istro pojavili nemški avioni, ki so bruhali iz svojih teles na milijone letakov, s katerimi so pozivali naše ljudstvo na pokorščino novemu gospodarju in ga opominjali, naj odvrže orožje. Poziv je bil izdan v viso-•kodonečem imenu generala Romela, ki je bil poklican iz afriškega bojišča z namenom, da reši položaj na ruski fronti. Kako smo bili ponosni tedaj, da smo z našim odporom zaustavili najboljše edinice Hitlerjeve vojske in s tem zmanjšali žrtve Rdeče armade, ki je na svojih plečih nosila glavno breme. ' SP v iai“'*'**"«) oooooooooo oooooooooo NASIN K Nagrade kmetom za nasaditev raznega sadnega drevja Poverjeništvo za kmetijstvo v Istrskem okrožnem ' ljudskem odboru je razpisalo nagrado za nasaditev raznega sadnega drevja, oz. za napravo strnjenih nasadov. — Tako bo, prejel vsak tekmovalec kmečko-obdeloval-na zadruga in krnetijske ekonomije za vsako usajeno trto 5 din, breskev 30 din, češnje 30 din, hruške 30 din, oljko 40 din, mandelj 30 din, in oreh 30 din. Interesenti morajo izvesti te nasa-ditve po navodilih svojega krajevnega ljudskega odbora ter so dolžni vložiti prijavo do 15 decembra t.l. pri pristojnih ljudskih odborih, kje bodo dobili nadaljna navodila. Poleg nagrade, ki bo dodeljena za vsako usajeno drevo ali trto, bodo dodeljene še r naslednje nagrade: 1. 4 nagrade po 10.000 dinarjev za štiri najboljše strnjene nasade trt ali sadnega drevja, na površini od 1.000 do 3.000 kvadratnih metrov, 2. štiri nagrade po 20.000 din za štiri najboljše strnene nasade trt ali sadnega drevja na površini od 3.000 do 6.000 kvadratnih metrov, in 3. štiri nagrade po 30.000 din za štiri najboljše strnjene nasade trt ali drevlja na površini nad 6.000 m2. S pravilnim gnojenjem bomo povečali naš pridelek Hlevski gnoj in zemlja Med agrotehničnimi ukrepi zavzema, vsekakor gnojenje zelo važno mesto. Le pravilno gnojenje omogoča visoke pridelke, zato ni vseeno kakšen gnoj in kakšna gnojilo uporabimo na določeni vrsti zemlje za določeno kulturo. Na uspeh gnojenja ima močan vpliv .tudi sam način uporabe, pred vsemf pa čas, v katerem dajemo gnojila v zemljo. Kdaj smo dobili prve v' .. mlatilnice Gotovo se je že kdo vprašal, kdo neki je iznašel mlatilnico. To je bil Janez Sedler iz Amerike, ki je to svojo iznadbo 1839 leta posla! v tedanjo Avstrijo, da so jo preizkušali na cesarski grajščini v Vosendortu blizu Dunaja. Ker se je obneslo, je bilo že v nekaj letih nato f Avstriji nad 300 takih mlatilnic, čeprav je taka stala 450 srebrnih goldinarjev, kar je bilo za tiste čase mnogo denarja. To mlatilnico so gonila dva konja ali dva vola. Za delo z njo je bilo potrebno 6 ljudi. Omlatiia pa je 17 snopov ozimnega žita v 7-8 mi-nutih, karega pa v 5-6 min. in sicer tako dobro, da se je dobilo 10 delov zrna več kod pri navadnem mlače-nju. Z njo so lahko mlatili tudi sno-pje, ki še ni bilo popolnoma suho, pa tudi zelenjavo detelje in ogrščico, kar je bilo za tedanje pojme že nekaj izrednega. Takrat izhajajoče Bleivveisove «Novice» so to mlatilnico tudi slovenskim kmetom toplo priporočali. Izkoristite lepe jesenske dneve in izorajte si zemljo Kako bomo ravnali s svinjskim mesom, da se nam ne bo pokvarilo Da ostane svinjsko meso dobro in užitno, ga konzerviramo pri nas navadno -tako-, da ga osolimo in prekadimo. Soliti je treba meso tako-le: V temen prostor (klet) postavimo primerno posodo (čeber) s pipo blizu dna. Na dno posode pa položimo nekaj deščic, da ne pride meso v dotiko z lesom. Da ne zamašimo pipe od VklBtimo rdeči rediš za zimsko šolalo Ko nastopi huda zima in sneg pokrije polja, začne primanjkovati za naš organizem prepotrebne zelene solate — kaj pa še radičeve — ki je izmed vseh zelenih solat prav gotovo najbogatejša na vitaminih. V decembru, preden zemlja zmrzne, izkopljemo rdeči radič tako, da čim manj pokvarimo njegove korenine, ki jih nameravamo ukletiti, preštejemo in tako preračunamo, koliko prostora bomo porabili po sledečem navodilu: V govejem ali svinjskem hlevu odredimo nekaj kvadratnih metrov razpoložljivega prostora, kamor bomo postavili gnojno, gredo. V ta namen uporabimo že vlažen ali konjski gnoj, ki bo topel in masten. Na tleh si naredimo gnojne gredice, 30 do 40 cm Vinske tropine kot gnojilo Vinske tropine, pa bodi si žgane ali ne, se skisajo, in sicer tem bolj, čim dlje leže na prostem zraku. Kislina ni nikdar do-bra za zemljo in kisle tropine bi zelo polagoma gnile v zemlji, ker bi kislina zelo kvarno vplivala na bakterije, ki imajo nalogo oprostiti dušik in pripraviti ga v sprejemljivo obliko za koreninice rastlin. Zato grešijo tisti kmetovalci, ki pod-kopljejo, oziroma rabijo tropine kar take za gnojilo. Tropine je potrebno pripraviti. To dosežemo najhitreje, če tropine pomešamo z gnojem. Najbolje je, če jih razdelimo med gnoj v enakomernih plasteh, potem pa vse skupaj zalivamo z gnojnico. Zelo koristen je tudi domači pepel, s katerim potresimo tropine. Tropinam lahko z uspehom dodamo tudi nekoliko umetnih gnojil, in sicer na I stot tropin 4 kg 1-odstotne Tomaževe žlindre in 2 kg 40-odstotne kalijeve Soli. Tako pripravljene tropine so izborno gnojilo za trte v vinogradih in za sadno drevje, kjer jih podkopljemo pod krono dreves. i ■ ... visoke tako, da k zidu pritisnemo prvo ozko plast gnoja. V to gnojno plast vtaknemo v ravne črte radičeve korenine v razdalji 7 cm drugo od druge. Ko smo to izvršili, pritisnemo te korenine z drugo, 7 do 10 cm debelo plastjo gnoja in nato prislonimo že druge vrste korenin ter tako ravnamo dalje, vrsto za vrsto. Korenine vtakn-mo v gnoj le toliko globoko, kot so rastle prej na prostem. Na ta način ukleten-vzimljen radič lepo in naglo raste, ker dobiva dovolj toplote, a tu d J nekaj zraka in svetlobe mu moramo privoščiti. Od božiča pa do februarja dobimo do tri žetve in to prav v času, ko sneg pokriva polja in primanjkuje zelenih solat. Na enak način vkletimo tudi radič v kleteh le s to razliiko, da namesto hlevskega gnoja, ki povzroča smrad), uporabljamo rahlo humuzno zemljo, po možnosti pomešano s kompostom, h kateremu primešamo še nekoliko umetnega gnojila; če je zemlja premalo vlažna, jo vlažimo z mlačno vodo. Pri dovoljni toploti, primerni svetlobi in zračenju, se radič prav zadovoljivo razvije. llllllltllllllllllllllHIllllllllllllllllllllllllllllllilllHHIlIllllllllllllllUIIIIII Nasveti za hišo in dom Mokre čevlje pološčiš, če primešaš maži nekoliko mleka. Mokre čevlje hitro posušiš, če jih napolniš z ovsem, otrobi ali pepelom in jih deneš na gorak prostor, kjer je prepih. Črve v lesu uničiš z bencinom, ki ga naliješ v luknjice; nato predmet nadrgni z voskom, da se zamaše odprtine. Mrčesu zmanjka zraka in pogine. Kako spoznamo strupene gobe? Gobo potresi na spodnji1 strani s soljor Ce postane g&Ba na tem mestu rumena, je strupena, če postane pa črna, je užitna. — Gobe, ki postanejo zelene ali sive, sicer niso strupene, vendar jih ne uživaj! znotraj z mesom, postavimo pred odprtino kak krožnik. Ko je meso pripravljeno in očiščeno-ga položimo na tesno, plast vrh plasti, v posodo. Morebitne praznine med plastmi založimo z manjšimi koščki mesa. Nato zalijemo z vrelo vodo, v kateri naj ostane meso kvečjemu 4 ure. Na ta način dosežemo, da se očisti od mesta preostala kri, vsled katere bi začelo meso gniti, ker se kri naglo razkraja. že istega dne raztopimo v vreli vodi na vsakih 100 kg mesa 8 kg soli, 1 kg sladkorja in 40 g solitra. Poleg tega zavremo še tolike vode, da bomo z njo popolnoma prekrili meso v posodi. Raztopino postavimo na hladno, da se popolnoma ohladi. Naslednjega dne, ko smo iz posode iztočili prvo vodo in meso splaknili z drugo, čisto vodo, vlijemo raztopino v vodo tako, da je meso popolnoma pod tekočino. Na vrh mesa položimo lesen pokrov, nanj pa kamenje, da tišči meso pod vodo. Slana voda ostane dobrg tri tedne. Treba pa je, da jo vsak dan iztočimo iz posode in. potem znova zalijemo meso. Priporočljivo je, da meso v tem času (tri tedne) enkrat zrahljamo in preobrnemo. Manjše kose pustimo v raztopini 10 do 12 dni, večje pa tri do štiri tedne. Hlevski gnoj se v različnih zemljah različno dolgo razkraja. V zemlji nastaja humus, ki napravi zemlja godno. t. j., spravi zemljo v dobro fizikalno stanje. Zemlja postane a.-hlejša in sposobna za zadrževanje večje količine vlage. Posledica dobrega fizikalnega stanja v zemlji je večja dejavnost koristnih bakterij, ki so važen cinitelj, pridobivanja rastlinske hrane. želimo torej, da nam hlevski gnoj zaleže v zemlji dolgo. Ker se hlevski gnoj razkraja V lahkih zemljah (peščene ilovice, ilo-vasti peski in gruščnata zemlja) zelo hitro, uredimo gnojenje z hlevskim gnojem tako, da gnojimo večkrat, a z manjšimi količinami. Glede na dej-, sivo, da nam hlevskega gnoja v našem poljedelstvu ría splošno še primanjkuje, je torej zelo koristno, da se držimo zgornjega načela in gnojimo po malem vsem kulturam, ka terim kolobar dopušča gnojenje s hlevskim gnojem. Pri obilici hlevskega gnoja pa že tako gnojimo s hlevskim gnojem vsem kulturam, ki zahtevajo hlevski gnoj. V takih zemljah se hlevski gnoj razkraja počasi. Dobro je vedeti hitrost razpadanja hlevskega gnoja od posameznih vrst živali. Goveji in svinjski, gnoj prištevamo med h'adrii gnoj ki še v zemlji rakrajata znatno počasneje od konjskega in ovčjega, ki jih imenujemo tudi topli gnoj. Večja, predvsem zadružna in državna gospodarstva lahko to spoznanja izkoristimo na ta način, da imajo posebno gnojišče za vsako vrsto živail. V tem primeru uporabljajo goveje in svinjski , gnoj pretežno na lažjih a konjski in ovčji gnoj pretežno na težkih zemljah. . , Hlevski gnoj in kulture Vprašanje gnojenja s hlevskim gnojem posameznim kulturam je morocé rešiti le ž uvajanjem kolobarja v. naše poljedelstvo. Odvisno od talnih razmer bo število kultur, ki bodo gnojene s hlevskim gnojem, večje ali manjše. Na tem mestu naj opozorimo le na važnost, da na večjem kmetijskem obratu, na katerem imamo znatno proizvodnjo vrtnin, uporabimo za vrtne zemlje predvsem vrini gnoj. Veiike izgube na vrednosti hlevskega gnoja lahko nastanejo, če pustimo gnoj na rahlih kupih na njivah, a vremenske razmere onemogočijo takojšnje podoranje. V teh primerih se izplača gnojne kupe na njivah uravnati stlačiti in pokriti z 20 cm debelim slojem zemlje. Umetna gnojila Na tem mestu naj se dotaknemo le dveh strani, katere je treba imeti, vedno pred očmi. Čeprav za enkrat še ne moremo izbirati, katera umetna gnojila bodo u-porabili, vendar pa moramo izkoristiti vsako možnost, in , gnojiti iste zemlje z različnimi gnojili. Ni dobro uporabljati, isto umetno gnojilo iz leta v leto. Pri takem gnojenju se zelo rada pojavi posebno na zemljah, katerim primanjkuje humvsa, tako imenovana izčrpanost zemlje in pridelki padajo na nizko stopnjo, kljub izdatnemu gnojenju. Jasno je, da bo uvedba kolobarja in razširjena proizvodnja različnih umetni:-, gnojil tako enostavno gnojenje odpravila. Raziskave znanstvenega zavoda so dokazale da je potrebno dodajati vsa umetna gnojila, ki so sedaj na razpolago (razen apnenih gnojil, kostne moke in apnenega dušika) v deljenih obrokih. V nasprotnem je učinek umetnih gnojil mnogo manjši radi prehoda hranilnih snovi v rastlinam manj dostopne oblike in zaradi izpiranja. Gnojenje v obrokih s so-litri je že v navadi, tako gnojenje je potrebno uvesti tudi š šuperfosfatom in kaljevo soljo. Pri jesenski setvi ozimnih žit bomo torej dali v zemljo le eno tretino ali pa polovico doze superfosfata in ka-ljeve soli, to je 100 ali 150 kg superfosfata ali 125 kg kaljeve soli na hektar. To količino fosforne ali kaljeve hrane bodo zadostovale, da se kulture dobro ukoreninejo odporno proti mrazu. Ostali del umetnih gnojil, ki bo učinkoval pri nadaljnem razvoju pri cvetenju, tvorbi in zo-renjo zrna, pa bomo dali v zemljo spomladi. 0 teži in dolžini zdravih otrok Prve 4 dni: po porodu shujša dojenček za približno eno štirinajstino porodne teže, ki jo zopet dobi v osrnemi dnevu starosti. Otroci moškega spola so navadno malo težji od otrok ženskega spola, kar bomo pri naslednji razpodelitvi upoštevali. dečki deklice Starost dolžina teža flolžina teža Nato vzamemo meso iz raztopine, da cm kg cm kg se odcedi in posuši, na kar ga dene- 1 dan 50 3.40 49 3.24 mo v dimnik ali, shrambo, pripravlje- 1 mesec 54 4.40 53 4.10 no za prekajevanje, v prekajevalnico. 2 meseca • 57 5.30 56 4.80 stveni pogoj za trpežnost mesa je pa 3 mesece 4 60 6.20 59 5.70 enakomerno in. pravilno siišenje, ne 4 mesece 62 6.80 61 6.30 pa množina dima, Razumljivo je, da 5 mesecev 64 7.30 63 6.90 rabimo za prekajevanje le suha drva. 6 mesecev 66 7.SO 65 7.40 Kdor meni, da je treba prav v ta 7 mesecev 68 8.50 67 7.80 namen uporabljati! sveža drva in mo- 8 mesecev 70 8.90 69 8.20 kra, češ, da bo dim bolj gost, se moti. 9 mesecev 71 9.20 70 8.50 Meso postane v takem dimu ves čas 10 mesecev 72 9.50 71 8.80 vlažno in se lahko pokvari. Prekadi- 11 mesecev 74 9.90 73 9.40 mo pa meso zato, da se dobro osuši, 1 leto 75 10.20 74 9.70 kajti le suho meso ostane dolgo časa 1 leto in pol 80 11.45 79 10.95 zdravo in okusno. Dobro je, da pre- 2 leti 85 12.70 84 12.20 kajeno meso približno aprila meseca, 2 leti in pol 89 13.70 88 13.20 ko se pripnejo toplejši dnevi, zavi- 3 leta 93 14.70 92 14.20 jemo v svež časopisni papir in ga 4 leta 99 16.15 98 15.70 vložimo v kako posodo med pepel. 5 let 104 18,— 103 17,— Tako shranjeno meso se čez poletje 6 let 109 20.50 107 19.— dobro ohrani. 7 let 115 23 — 107 19.— 8 let 020 25.— 118 23.— Jabolka lahko lupimo kakor kuhan 9 let 125 27.50 123 25.—* krompir, če jih namočimo eno minuto 10 let 130 30.— 128 27.— v vreli vodi. Enako ravnamo s sli- 11 let 135 32.50 133 29.— vami. '. Te številke smo navedli v približno Kako najdeš jajce v skritih gnezdih? Kokoš, ki nese jajca na skritem prostoru, ujemi in če otipiješ pri njej jajce, jo natri na tistem delu črevesa nekoliko s soljo; tekla bo hitro na skrito mesto. orientacijo, ne; pa, da bi, sedaj morali misliti, da mora otrok prav do dekagrama toliko tehtati. Na splošno je dobro, če si zapomnimo še to: v petem mesecu starosti mora imeti otrok približno dvakratno porodno težo, v dvanajstem mesecu pa trikratno. Zraste pa otrok mesečno v prvem letu za dva centimetra. O dvojčkih Na približno 80—90 porodov pridejo dvojčki. Po navadi tam, kjer je to že v rodu. Redkejši so trojčki, ki nastanejo iz enega samega oplojenega jajčeca. Lahko pa so tudi dvojajčni: to so tisti, ki nastanejo iz dveh jajčec. Dvojčke lahko ugotovimo že pred porodom. Taka porodnica mora vedno roditi v bolnici, ker je pri takem porodu možnih več komplikacij. Dr. Hladnik Polde. Koliko kalorij potrebuje delovni človek dnevno Ziavisi od poklica, ki ga opravljamo. V orientacijo navajamo nekaj številk: 1. Poklic, pri katerem človek večinoma sedi in pa fizično zelo malo dela, 2200 do 2400 kalorij. Tak poklic je n. pr.: uradnik ali podobna administrativna moč itd. 2. Poklic, pri katerem sedimo, pa tudi fizično veliko delamo: 2600 do 2800 kalorij, n. pr.: krojač, mehanik, učitelj itd. 3. Poklic, ki zahteva srednje intenzivna fizično delo: 3000 kalorij, kot n. pr.: čevljar, knjigovez, pismonoša i. t. d/ 4. Težje fizično delo zahteva 3400 do 3600 kalorij,’ kot n. pr.: pleskar,- mizar itd. 5. Težaki, kot so n. pr.: kovač, zi- dar, poljedelski delavec,: neteč itd., pa morajo prejeti najmanj 4000 kalorij dnevno, , '1 ., ;ŠJ *Z ° A ° V°SoÀoKoOoG° A°R ° N°E°K i .v. i 1—1 : ! R|Š|K i | *|R Ij Anka Bepo eno Miljo so sa srečale Še nekaj o Fesjanca V »Zlati vasi« so se možje pred leti menili med popivanjem, ko so bili že pijani, kje ima vrag zlato skrito. Poslušal jih Je tudi stari Pesjanec, ki je znal s svojimi blagoslovljenimi oljčnimi špicami pokazati, kje zaklad leži. Ko so o tem končali svoj neumni pogovor je hotel, da gresta z njim ravno o polnoči na pokopališče dva moža, kjer jima bo vrag s pomočjo špic, dal zlato. Javila sta se Frenc in Vane ter se domenila, da bosta z njim čakala pri pokopališki kapeli hudiča. Med tem, ko se je Pesjanec, nič hudega sluteč, pripravljal na pogovor s hudičem, so se možje v gostilni menili, kako bi ga prestrašili. pripravili so tri sveče, vžigalice in bele rjuhe, v katere se bodo oblekli. Nato so šli še pred Pes-jančem na pokopališče, se preoblekli in zlezli na ciprese vsak s svojo svečo in vžigalicami. Takoj za njimi je priromal Pesjanec z banjko, v katero bi imel spraviti zlato. Sel je v kapelo in tam čakal do polnoči. O polnoči je stopil iz kapele, vzel špice in zaklical: »Vrag, prikaži se! Mi smo tvoji, če nam daš zlato!« Med tem časom pa so se na cipresah pripravljali. Vodja trojice je ukazal, naj prižgejo sveče. Prvi je prižigal neki Meto, ker pa ni mogel prižigati samo z eno roko, je opustil objem s cipreso in skušal prižgati z obema rokama. Teda bil je star in neokreten, spodrsnil je po deblu, da je obleka završala, pa je od jeze zaklel: »Je-bemmu sunce, raztrgal mi je obleko!« Ko je Pesjanec to slišal, je ostal kot vkopan in zaklical: »Mate božja, pomagaj me!« Ce bi ga ta takrat Cula, mu ne bi mogla pomagati, ker je tako hitro dvignil noge in namazal pete, Gilala ¡a osodo drugim, a a svoji ie premišljevalo v zaporu V neki zakotni pariški ulici je V ta-jinstveno zatemnjeni sobi gospa Romana pogledala v stekleno kroglo in prečitala usodo stranke, ki je prišla k njej, da bi zvedela, kakšna bo njena prihodnjost. Gospa Romana govori tako: Čuvajte se, draga gospa, ne hodite domov, vsaj pol ure še ne, ker boste sicer v veliki nevarnosti. Zvezde vam svetujejo, da greste najpreje na sprehod.« Zena je prerokovanje vede-ževalke vzela za resno, a ko se je čez pol ure vrnila domov, v svojem stanovanju ni več našla svojih prihrankov v vrednosti 50.000 dinarjev v frankih. Na policiji je bilo dognano, da je žrtev nekoč zaupala vedeževal-ki, da skriva svoje prihranke v votli nogi svoje mize. Gospa Romana zato zdaj v zaporu razmišlja — o svoji usodi. P@tppežijiw Na obali pri Semedeli nekdo že dalj časa lovi ribe. Pridem mimo in vprašam: »Torej kako je prijatelj, je tu sploh kaj rib?« »Tega še ne vem, tukaj lovim šele prvi teden?« Kako men razdaljo do zvazd Razdalje do zvezd merimo s sončnimi dnevi in ne s kilometri in pravimo, da je razdalja do zvezd dolga toliko in toliko sončnih let ter dni. Ce vemo. na primer, da je razdalja do neke zvezde 5 sončnih let, bomo zračunali tudi razdaljo v kilometrih, če se pozanimamo, kakšno pot napravi svetloba v eni sekundi. Svetlobno oddaljenost pa merijo na sončnih observatorijih s posebnimi astronomskimi aparati. Znano je, da prehodi svetloba v eni sekundi 330.000 km dolgo pot. Torej zamislimo si potem, kako so oddaljene- od nas zvezde in druga nebesna telesa! da je bil v, par trenutkih že v gostilni brez špic. Oni na pokopališču so. se zelo smejali, ker jim je trik uspel. Ljudje naj presodijo, če je to resnično! Gotovo vsaj trideset procentov, ostalo je vzeto iz drugih njegovih prigod. Koko je Pjero Cerut iskal prijatelje Mislimo, da je bil Pjero Carut iz Grintovca doma, toda to ni gotovo, kakor ni gotovo vse, kar bom povedal, ker so meni to drugi povedali, tistim drugim! so najbrž prvi; zeio verjetno pa je iz jajca nastala kokoš v eni noči. Bilo je ob času trgatve in Pjero Carut je že napolnil svojo lepo lo-drico vina. Sklenil je, da ga ne bo prodal, temveč spil. Čutil pa je, da sam ne bo mogel spiti okoli 5 hektolitrov vina, zato je iskal prijatelje, ki bi mu pomagali pri važnem in »tru-dapolnem« pitju. Nekega dne, ko so bili možje zbrani pred njegovo hišo., je stopil v klet, da bi prinesel za tovariše. Najprej je pogledal okoli, če ga kdo ne gleda, nato pa vzel čep z lodrice in jo mahnil ven. Vino pa je teklo na tla. Možje so culi, da se nekaj poliva, toda niso ukrenili ničesar, ampak so ga vprašali, kje ima vino. Poslal jih je v klet, da si ga sami vzamejo. Možje so res šli in začudeno pogledali, kaj je prej Carut napravil. Hitro so sod zamašili in se ga zraven napili, nato šli ven in ga vprašali: »Zakaj ste, Pjero, pustil odprt sod?« Mirno jim je odgovoril: »Zato, da izvem, kdo je moj pravi prijatelj!« Oni so ise začudeno spogledali, ker niso vseka razumeli, zato je Pjero še dodal: »Ugotovil sem po tem, kdo je šel zapret sod!« Tako je Carut popil nad 100 litrov vina, da bi s tem našel prijatelje, ki pa so bili prijatelji le pri pijači. Loučar z Ncgako Ive: Dreja! Kaj je tuj Sklop še zmerom razdrt? Dreja: Ne, manka me samo an kos kane, ma je vsanaku dubr! Streljam samo z eno kano. Ive: Kaku pa se zgebu uno drugo? Dreja: Eh, kaj na znaš? Mačko sen tu ubet. Sem praveč nabasu eno, ku sen ustrlou, me je ena kana zafučkala ukule ušeš in še zatukla u zid. Ive: Kaj boš pa zdaj naredu? Dreja: Ja, ko iistrlj, ustrli? Ku ne pa po stare navade me zajec zbeži! Li Za ®ELWEGi“ “ V Kopru na SELVEG-u je najbrže precej slepcev. Na nekaterih mestih v Kopru gori električna luč ob vseh urah! Ali ne bi bilo dobro, da bi~s"e ljudje bri SELVEG-u malce potrudili? Iz Pirana Da so v Piranu prodajalci kavalirski smo vedeli, toda to, da se v tamkajšnji ribarnici dobijo lepe ribe za metrolire, tega pa nismo vedeli. Slišali smo tudi, da dobivajo prijatelij pod roko nekaj blaga ob vsaki uri. Prav tako delajo «kavalirji» v prodajalnah sadja in zelenjave! Za nekoga na sindikatih Radi bi vedeli, kaj delajo sindikati v Portorožu, kako skrbijo za dvomesečno tekmovanje in drugo? V hotelu «Palače» v Portorožu dela okoli 60 delavcev, ki prosijo za sprejem v sindikate. Ali ni čudno? V sindikatih ne vedo o tem ničesar! Bepo: Co, Miljo- Miljo: Kuaja vorka madolfa! Bepo: Ma koj ta puor te nase. odbornike. Samo da ke nisem Saldov vso staro števro; pa mi nisou pršle in pi-■njorole muj dičan vinič, kur da bu-ejo ble žaplole vrni. Miljo;Ben prav suo sturile, kaj sa hvo. leš zmeron, da ki jimaš padaset tol-tro vina, ki ga nimaš nanka kuar-nar-šempjo! Bepo: Kaj! vrah ma vzame ku ga ni-man anka kuarnar eno pet, na. Miljo: Ma muče, muče pantalon, ke se jemu trkaj gruzja! Bepo: Bpižan! Ma ti manjžanjac na znaš, da jas jiman njiva od' Kašta-buona du Sačula, ben v Kaštabuone seip raditov od moja Andjulina in pusot jiman skoraj trta. Miljo: Ben ma jimaš juo, ma za kuar-nuar eno pet toltro vina je trba jemet an lep kuep gruzja znaš? In ku beš biv jemu trkaj ves biv pršuo jaskat muj muglen za samlet. Bepo: Mana ma puor, da taba ti ja vač žav, ki nisen pršo iskat tuj muolen. Ma kaj verjaš, da sem mu-njan, ti dojat vino za samlet una Stire grozdiča; jas sen ruajši spud-vihav gor ali hito dol brgueša, zma-stuo eno muj Delmič pa ja točo. Miljo: Bepo! Ti pansaš prav zabuga-tet, ma nabuš na, parki jimaš anka ti ano kovado vtruk. Sa jas ki ni-iman vbanega, na pansuon za buga-tijo, pa ti žihar pansaj ša trkaj manj. Bepo: Ma kuoj verjaš res jih jiman anih pet-šeis, ma lej: jas in Delmič smuo zmeron ali v piranjskih boške ali pu farnedo, Andjila ja skoraj. zmeron u Trste in ben parnasa ali riže in košno liro — zmeron nekaj parnase, Ružinca dela u fabrke u Jizle, Marijca kaj zblagon in moja Andjulina kaj ucara in pušalja za name, znaš da za to tičič sa na udmaknimo ni jas ni ubaden in ben, kaj mi je vrah? Kapitala jiman in ben . . . Miljo: Ben jeaja Bepo fenja ka; sa hualeš san saba, čaki naj ta puhua,-ljo druge in hornu rajši utojo kon-vo strapat kašan Čap ah! Bepo: E na! ki znaš da moja Andjulina ma anka spalčala; proše, praše Nina Ulniča in Fabjona Bigarča kaku so mogle kadet arnbuot, ki smo začele nekaj da čarno trgat klobasa, ma ti jas poven, da so kadele in mana so spalčale moja Andjulina in muj Delmič. Miljo: Ben naš kaj Bepo; parnase te mojo damo bomo pile te kaj ta par. MojS Žano, voha jas znan da na bo rakla neč. Bepo: Miljo ben pestmo ča, bomo ben an druge dan. Ošča čarno sa napet in petlja bon šu anka jas na zasta-nek poslušat kaj pravjo une s Kopra. Miljo: Bepo anka jas verjan da be bulša da beš pršo anka ti kašan but na zastanek anci da beš pršo več pugosten in na, da beš šu samo kadar se napijaš, ma da beš šu sinejer, ki te be več tornalo kont. Ti Bepo ku boš šu taku napret boš mat viši ud vseh nas znaš in ja bulša da sa pupraveš ki ku na Ijutska ublast ni nubaden od nas ta na buomo put-pirale, Bepo: Ben, ben Miljo homo, homo sa-gret našin Zaman noge, ki za ča bet ena doba. Ben lahkunuč. Miljo: Lahkunuč Bepo in kur ti sen reku držesa anomalo več uregole. Kranuhčič. MA MAŠE PIONIRJE Pionirji iz Babičev so pobirali oljke Cela kolona jih je bila. Na čelu jim je bil učitelj tov. Vinko. Zdaj so zaostajali in spet tekli ter prehitevali učitelja. Ko so šli mimo nas, smo jih radovedno vprašali, kam da gredo, toda svoje skrivnosti nam niso hoteli povedati. V rokah sd nosili nekaj košaric in se moško držali, ko so bili še v vasi. Pod vasjo so zavili po stran-potih na vrh Ravan, kakor mu v Babičih pravijo. Tam so se pionirji in tudi učitelj z njimi zgubili, ali bolje rečeno, skrili v gozd pod košata oljčna drevesa. Kaj boste rekli, vsi ostali pionirji, ki niste v nedeljo ob tako lepem sončnem dnevu nič delali? Povedali so nam, da so šli pionirji iz Babičev s tistimi košarami pobirati oljke. Prav gotovo boste ljubosumni, ker so se oni na to prej spomnili kakor vi. Pionirji .iz Babičev so pobirali oljke, ki jih je veter otresel z dreves na posestvu Kmečke delovne zadruge Babiči. Tako bi lahko tudi vi pomagali vaši zadrugi ali pa drugim kmetom, ki imajo mnogo oljk in jih sami ne utegnejo pobrati. Okrog pol 12. ure so se naši pionirji vračali veseli in razigran. ‘Kaj ne, da je tako? Prav gotovo ste bili tudi lačni, ker sta vas delo in sveži zrak prevzela. — Sedaj niso več tajili, kje so bili in kaj so delali. Iz vseh ust je prihajal glas, d so nabrali 81 kg oljk. Ponosno so «dejali, da jih je nabral vsak po 8 kg. Bili so ponosni, da so pobirali oljke in da so jih toliko nabrali. Pa niso nabrali vsak po 8 kg, ker jil je delalo nekaj več kakor 10, toda vsak po 6 kg jih je res nabral. Dragi pionirji! Zelo smo veseli ko pišemo o vas in o vašem delu. Ob prvi priliki vas bomo tudi slikali ter sliko priobčili v našem listu. Pohitite z delom in bodite pridni, za vzgled naj vam bodo pionirji iz Babičev! SITNA „ VPRAŠANJA 1. Po kateri cesti prideš najprej v Babilon? 2. kakšnih kamnov je največ v Mišsissipjju? 3. Kaj je med nebom in zemljo? Po napevu narodne pesmi »Barčica po morju plava< Na Koreji vojna vihra , Krepko sem ter tja divjà. Prej se Moskva je smejala Zdaj se Washington hahljà, En mal’ nazaj, en mal’ naprej, Dokler je Korejcev kej . . . Zivjo mir! prepeva puška, Zivjo mir! basira top. Naj živijo vsi Korejci, Ki so legli v hladni grob! En mal, nazaj, en mal’ naprej, Dokler je Korejcev kej . . . Zmislimo se, Evropejci, Ki smo svej modrosti kos: Speglajmo se nad Korejci! Tudi nam se kuha — «zos!» En mal’ nazaj, en mal’ naprej, Dokler je Korejcev kej. . . Po «Ljudskem tedniku» Važna skrb Otroci so bili prvič v šoli, ko jih je učitelj popisal in spraševal, če ima še kdo kaj povedati. V zadnji klopi dvigne paglavček roko in pravi: »Tovariš učitelj, kdaj se bodo spet pričele počitnice?« Rešitve ^ REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno: I. laško; 5. Čile; 6. Bo; 8. esi; 9. Ren; 10. la; 11. DID; 12. kos; 14. lok; 15. ta; 16. tik; 17. sol; 18. uš; 19. Soča; 20. putka. Navpično: 1. lisa; 2. ali; 3. še; 4. obed; 5. čoln; 7. on; 9. ris; 11. dok; èa taoteU čas in giaue Križanka Vodoravno: 1. . šiviljska potrebščina; 4. gora na Primorskem; 6. nujna življenjska potrebščina; 8. ura v ital.; 9. del voza; 10. Italijanska rok; 19. ST. REŠITEV NALOGE Mati ima 30 let, siin pa pet; čez pet let jih bo imel sin 10, a mati 35; takrat bo mati 3 in pol krat starejša cd sina. REŠITEV UGANK !.. 2 3 4 1 5 | 6 8 7 9 to 11 ....... 1. Kompas ali busola; 2. zarja; 3. zato, ker ne more skozenj; 4. peč. 1. senca; 2. mesec; 3. tema; 4. v mesecu februarju; 5. sonce. 12 13 ! •• 14 15 | 16 Km JE MJ Za pravilno, rešitev . križanke je bil izžreban za nagrado Kaligarič Re- . nato, Cetare, štev. 27. Nalogo pa je. rešil Bizjak Marij iz Dekanov, štev. 157. Na sitna vprašanja pa je najbolje odgovoril! Silvo Furlan iz nižje gimnazije v Portorožu. Uganke je rešil ! 17 18 ! ! JI 20 21 22 23 L,- i 24 .”1 26 27 ! predlogi; 22. moško ime; 24. oporišče, naslon; 26. časovna enota; 27. arhitekt (kr.). Navpično: 2. veznik; 3. praži-valski zajedalec; 4. drugačen izraz za rudarja; 5. božanstvo; 11. črnomorsko pristanišče; 12. kroji, sredina in konec; 13. jeza; 15. n »plačilo; 20. vrsta ribe; 21. obsedeina; 23. predlog; 24. zlato v prahu; 25. glej; 7. navpično. NALOGE Koliko bi držal sod, če bi bil valjaste oblike, in koliko njegova površina, če je širok 16 dve tretjini metra in dolg 27 dve tretjini metra? Kolik je premer žage, ki ima površino 38 dm2 in 46,5 cm2? Koliko metrov globine dosega led na severnem polu in zakaj? * Kaj veste o Nikolaju Tesli? Kaj je bil ta Človek, kje se je rodil in kje je umrl? Turk Karlo iz Postojne. Sporočamo vsem reševalcem, da bodo tudi zaostaie nagrade, prispele v najkrajšem času. reka (fon); 12. predlog; 14. pritrdilni-ca; 16. jugoslovanski šahovski mojster; 17. indija-Turkestan; 18. osa — sredina in konec; 19. igralna karta; 21. Uredništvo in uprava »Istrskega te nika« v Kopru — Odgovorni uredni Srečko Vilhar — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru