osnovna
š o I
tnik 29, februar 2010 MLADIKA
"Nev Nfl-	Vvy>- Na
KURFNTOVANJE NA PTUJU
(opis ljudskega običaja)
Kurentovanje je na Ptuju najbolj priljubljen pustni običaj.
Dogaja se na Ptuju in v sosednjih vaseh. Kurentovanje izhaja iz ljudskega izročila.
Kurent je oblečen v ovčji kožuh, okrog pasu ima kravje zvonce, na nogah ima gamaše, obut je v težke čevlje. Na glavi ima masko in v levi roki drži ježevko. Včasih so se v kurenta oblekli moški in otroci, danes pa vidimo tudi ženske in dekleta.
Za kurente je največja sramota, če jim kdo sname masko. Najbolj so pa veseli, ko na ulici srečajo dekle. Dekle mu podari robček in kurent, ki ima največ robčkov, postane glavni kurent karnevala.
Po starem ljudskem običaju so morale ženske pred kurenta vreči star glinen lonec, da se je raztreščil. To je pomenilo dobro letino.
Na Ptuju vsako leto poteka kurentovanje na pustno nedeljo, kjer seveda ne manjka kurentov in ostalih tradicionalnih pustnih likov.
Anamarija Veselič, 6, a Mentorica: Urška Hlupič
€>
^'lEHirTobv ro cim*
V-4>'JE££ PODI SLEJ EATE ne ULTiVI SA f ^ jAen n pomoči vec	-
JTOLEJTOfil&JPK se fitol WMIBA ULOVI HtriA FASEOS.OEODI (N mj?.A 3po CETi DA‘SUE ZDRVI h* j- | utAJ A MSA s H\TI e,LEd Dkr ItE NE UUDV)^
X
UGANKA
D
Dolgt rogovi, visoka maska, tdpei kožuh, težki zvoncii Kaj je to?
Martin Frajnkovič, 3. a Mentorica: Irena Prelog
I
¥ 4 SL i S 1 'mSmm
KURENT NEKOČ
Z atijem sva raziskovala, kaj vse je znano o kurentih. Zvedel sem veliko zanimivega. Kdaj in kako je nastal kurent lahko samo ugibamo, zagotovo pa je nastal v obdobju dolge in izjemno mrzle zime, ki je v takratnem času predstavljala vsestransko bedo in pomanjkanje. V naše kraje naj bi ga prinesli Uskoki okrog leta 1500. Prvotni kurent je imel sprednji del kape sešit iz starega obrabljenega belo pobarvanega usnja, zadnji pa iz zajčjih ali ovčjih kož. Oči so bile izrezane in črno obrobljene, nos, ki ponazarja svinjski rilec je bil prišit, iz ust pa mu je visel dolgi rdeči jezik (vse skupaj predstavlja nedolžno sestradano žival kmečkega dvorišča). Usta so bila izrezana, zobje pa narejeni iz črnega ali belega fižola, ki je v takratnem času predstavljal eno najpomembnejših živil. Brki so bili narejeni iz sirke, rogovi pa iz štrlečih palic ovitih s klobučevino ali pa iz usnja natlačenega s slamo. Na koncu rogovje bilo pritrjeno gosje pero. Kurent je bil oblečen v kožuh, ki ga je uporabljal tudi sicer, le da ga je obrnil, tako, da je bil kosmati del
ss-SjA
® ^ ^ ® Amanda Kralj, S. a Mentorica: Karmen Ivančič
navzven. Prvotni kurent je imel na hrbtu samo en kravji zvonec. Fantje iz ptujskega polja so si zvonce priskrbeli na hribovskih kmetijah ponavadi z blagovno menjavo. 2a ježevko je imel opasan lesen drog na vrhu pa pribito ježevo kožo. Kurent je lahko bil le neporočen fant. Čas kurenta je bil od svečnice do pepelnice. Na večer 2. februarja so si nadeli le kožuh, zvonec in vzeli v roko ježevko, celotno kurentovo opravo pa so si nadeli šele na pustno soboto. Tako je bil kurent »živ« le 4-5 dni v letu.
V javnosti se kurent ni sme! razkriti. Tako je ostal lik kurenta, ki je bil za ljudi takratnega časa nadnaravno bitje, ki izganja iz dežele zimo, skrivnosten - ljudem prikrit. Če pa ga je kdo razkril na silo, mu snel kapo ali odvzel zvonce, je tako kurent obvel jal za mrtvega kurenta in je bil sramota za vso rodbino.
Kurentova oprava je bila pomemben del družinske tradicije in je prehajala iz roda v rod.
Miha Štumberger, 3, a Mentorica: Irena Prelog
RUSA
Rusa je ena izmed mask, ki skače, brca in hlasta. Vpliva na zdravje in plodnost konj. Spomnim se, da me je nekoč že polulala. Tudi prevr-gla me je.
Sašo Roškar, 2. a
POKAČI
Pokači preganjajo zimo. Včasih koga po pomoti udarijo. Pokači so zelo lepi. Imajo kopja, ki jih mečejo visoko v zrak. Okrasijo si jih s pisanimi trakovi. Ko bom velik, bom pokač. Pokač mora biti spreten.
Jernej Denac, 2, a
HUDIČEK
Hudiček preganja zimo. Tako kot kurent, pokač in še nekaj drugih mask je spremljevalec kurenta. Je rdeče barve, ima ježevko ali vile in rad nagaja. Dekleta se ga bojijo.
Ronja Jakomini, 2. a
RUSA
Podobna je kravi. Na svojem hrbtu nosi rusinega dečka. V rušo se oblečeta dva fanta. Lahko te polula in podre. Rušo spremljata gonjač in pokač.
Solina Bezjak, 2. a
KOPIJAŠI
Kopijaši so skupina mladih fantov, ki niso poročeni. Sredi vasi plešejo v krogu. V roki držijo palico, ki je polna pisanih trakov. Palico mečejo v zrak. Tisti, ki jo vrže najviše, je najboljši snubec,
Lucija Švare, 2, a
Mentorica: Mira Korošec
KURENT
KURENT SKAČE. KURENT SE SMEJI. KURENT JE STRAŠEN. KURENT IMA JEŽEVKO,
Viktorija Rihtarič, 2. b
POKAČ
POKAČ IMA BIČ. 1 BIČEM POKA PO CESTI. POKAČ VRTI BIČ. POKANJE JE GLASNO IN NEVARNO. POKAČ JE PUSTNA MASKA IN Ml JE VŠEČ
Filip Teo Vidovič, 2. b
KURENT
KURENT JE PTUJSKA MASKA. NA GLAVI IMA KAPO. OKRAŠENA JE S TRAKOVI IN PERESI. MASKA IMA DOLG NOS, BRKE IZ SIRKA IN RDEČ JEZIK, KOŽUH JE IZ OVČJE DLAKE. OKROG PASU IMA ZVONCE. OBUTE IMA TEŽKE ČEVLJE. V ROKAH NOSI JEŽEVKO. KURENT JE POMEMBEN, KER PREGANJA ZIMO. ČE GA SREČAŠ MU NE POZABI DATI ROBCA.
Matjaž Prosenjak, 2. b
HUDIČEK
HUDIČEK IMA VILE, PISAN JEZIK IN KOSMATO GLAVO. NA GLAVI IMA ROGE. OKOLI PASU IMA VERIGO. V ROKAH IMA VILE. HUDIČEK SPREMLJA KURANTE.
Alina Ribič, 2. b
KURENT Z ROGI
IMA KOSMAT KOŽUH IN DOLG RDEČ JEZIK. NA GLAVI IMA ROGE. OKROG PASU IMA ZVONCE. V ROKAH IMA JEŽEVKO IN ROBCE. KURENT Ml JE VŠEČ, KER IMA ROGE.
Alen Smiljan, 2. b
Čerime Caraku, 7. b Mentorica: Miroslava Mijačevič
Mentorica: Nataša Vauda
SLOVAR NAREČNIH IZRAZOV ŠOLSKEGA OKOLIŠA OŠ MLADIKA
A
.ijatl-spati, počivati ajmar-vedro ajmohc obara ajnfoh - enostavno aktovka - torba ancuk - svečana obleka anštendik počleno, zelo močno apoteka - lekarna aslog - izložba aspuh - izpušna cev ašnpehar- pepelnik auba - kapa
B
bajta - hiša bakec - kakec banja - kad
batači - gumijasti škornji bejdlek - velika okrogla kovinska posoda bejžatl - bežati beštek-jedilni pribor beteg - bolezen betežen - bolan biclkel - kolo bider - sladka pogača t rozinami biti - tepsti blek - želodec bog žegnej - dober tek bogdej - dober dan bogi ■ ubog, nebogljen bole-bolj bolen-bolan braje - trgatev brati trgati, pobirati brejde-brajda britof- pokopališče brona - brana brotva - trgatev brus - brusni kamen buba - bolha bujti - ubiti
C
cajt - čas cajtnge-časopis camar-starešina cecati - sesati cecek - otroška dudica ceglc - košček papirja cejak - orodje cengar kazalec cigel - opeka cimprača - stara lesena hiša
cimrman - tesar cizra - fižol coprnca - Čarovnica cota - krpa cot| razcapanec cucek - pes
cuk - vlak cukati - kolcati cuker - sladkor, bonbon cumati - dremati curuk nazaj cuzelj duda c ve k - žebelj cvcnge- prijemalke dviren - nit
česnek ■česen čiglih - čeprav, čeravno čik-cigareti Čista - povsem človik - človek čoba ustnica čohati - drgniti črepije - črepinje črevli - škornji čuti-slišati čvekati - govoriti
D
dahpapa - lepenka dec - mož deca - otroci deki - pokrov denok-končno dihtonga - tesnilo drle - podstrešje dindrli - obleka divan - kavč dohtar - zdravnik dreti - vpiti drgoč - zopet drmati - tresti drot-žica druk- pritisk dugo-dolgo duh - vonj durhcug - prepih durhmarš - neprenehoma
dušita sapa dveri - vrata
E
ednok-enkrat ejnlaser-zaganjač ejnprajn -■ prežganje ejznpan - železnica ejznponar- železničar ek - vogal ekstra - posebej empar - vedro eslhflajš-govedina v solati
F
fajercajg-vžigalnik fajfa - pipa fajn - prijetno farmajšter- župnik
falat-lep kos fangl - zidarska zajemalka
fara župnija farba - barva fasati - biti tepen fasl kovinski sod fasnga - več živil fašenk- pust faušija - nevoščljivost fčekniti - všipniti fčoslk - včasih fedra - vzmet tehtati - prositi fejhtn - vlažen, pijan fejst - zelo, čeden felna - platišče fertik- končano fičefal - ročna žaga flrank - zavesa fkrej-vstran fkuper - skupaj flajšter obliž flanca - sadika flaša-steklenica flek- madež floserka manjša sekira folk-ljudje
foršprung - podkapnica foršus- predujem fosn - ploh fraj - prosto frajlica-gospodična fraki - steklenica žganja frlško - sveže frpant- povoj fršlus - zadrga frtal - četrt fučkatl - žvižgati furež- koline furtoh - ženski predpasnik
fuzekll - moške nogavice
G
gantari - leseni nosilci sodov
gate - spodnjice gater - rešetka gdogot - kdorkoli geniti se - pohiteti gibaja - goba gift-strup
gingavi - zaostal v rasti gips- mavec glas-steklenica glažek- kozarec glihtak-ravno tako gnar-denar gnes danes gnojšnea - gnojnica gojzar- okovan čevelj gor biti biti buden gor ftrgati - vlomiti
gor priti - ugotoviti, spomniti so
gor vzeti - zrediti se gorice ■ vinograd gOstovejnščaki - svatje gostuvaje - poroka griva - lasje grunt - posestvo gučatl -govoriti gumači - gumijasti škornji
gumileznga - lepilo za gumo
gužva-gneča gvant - svečana obleka gvir- puška gvišno - zagotovo
H
ha - kako prosim hajdna-ajda hajzl - stranišče Namer - kladivo hamica - svinjska krača handlati - mešetariti, barantati hasek - korist basnlti - koristiti hauba - pokrov motorja hec - šala hejati ■ nehati hepan - bedak hica - vročina hin — mrtev hrnajl - len bosta - gozd hozentregari naramnice
hrgolltl - smrčati hujskati - nagovarjati proti nekomu hiita - skladišče strojev in orodja
I
ibercuk - delavska obleka
ibržno - višek, rezerva icek - tele inan - drugam inda - nekoč indi drugje Itak - seveda
J
jabušnea -jabolčnik jager-lovec jako-zelo jamrati - stokati jankrll-jopica japka - jabolko jarek - jama jegof - njegov jeni - njen
j trnka - krilo jesih - kis jiižina - malica
K
kahla - nočna posoda kajla - zagozda kajža - soba kamgot - kamorkoli kankole lesena samo kolnica kanta - vedro kasl - predalnik kastrola - pekač za kos tanje
kcoj - zraven
keber-ščurek
keko - koliko
keko košta - koliko stane
Itesl - kotliček
ketna - veriga
kišta - zaboj
kikla-krilo
klučanca - ključavnica
klump-odpad
knedl - cmok
knof-gumb
kogagot - kogarkoli
koh-kuhar
kojter - odeja
kokot petelin
koln-premog
kol na - kolena
kopaja -■ korito
korpa - pletena košara
koštatl - poskusiti
kozlati - bruhati
kravjak - kravji Iztrebek
krpača-košara
krtovijak-krtina
kslht-obraz
kšajt - zelo pameten
kštel - okvir kolesa
kufer - kovček
kugla-krogla
kuj - konj
kullca - kemični svinčnik kunšt-umetnost kupica -■ kozarec kuplunga - sklopka kurbl - zaganjač kurblvela - ojnlca kurcslus ■■ kratek stik kilrečjak- kurnik, kurji iztrebek
kušati - poskusiti kušniti-poljubiti
L
ladl - predal lamp-trebuh lapati - prigovarjati larfa maska larmati - razgrajati
laufati “tekati lavor - prenosni umivalnik
leder - usnje
lekič“ verjetno
lesa - lesena vrata ograje
leščerba - jaetrolejka
letanca - piščančja perut
letkoln - spajkalnik
lidje- ludjc
lift - dvigalo
llkof konec
llmatl - lepiti
lodn-trgovina
lojtra - lestev
luate meti - poželeti si
lucifer- hudič, zlodej
luft-zrak
luftšlauf zračnica
luk-čebula
lumpati - popivati
luster- lestenec
lušno-veselo, lepo
M
macola - veliko kladivo mačkijak - mačji iztrebek magarl - četudi, čeravno malatl - barvati mamika - mama mantl plašč mantrati-mučiti marela - dežnik marka znamka mašln-stroj maši - pentlja maža - mazilo, mast mehir mehur mejki - mehak mela - moka mesiti - gnesti metelača - velika vešča mežnar- zvonar miličar policaj mišpult - mešalna miza montirajzl - kovinski vzvod
mošja -denarnica muha - muhaž mujc - maček murka kumarica murki - kumarice mus-obvezno mustačl brki
N
nači - dr ugače načijši - drugačen naendnok - naenkrat nahoruk - zelo, močno nalit - pijan naravnoč - naravnost naštelati naravnati nega - ni negda - nekoč negi ■■ nekje
nekši - nekakšen nevola problem, težava nlgdar- nikoli nigi-nikjer nikan- nikamor nlkan - nikamor niše - nihče nohet - noht nikatl - rabiti, potrebovati
O
obet - kosilo odah prodati odi sen sem pridi odihovati - počivati odiša - odšel odzadi - zadaj ogel vogal ograd-sadovnjak oje majhen fantič orna - babica opa-dedek opasti - pasti ošplčlti-nagajati ovačik-ponavadi ovi - tisti ožmeknitl — ožeti
P
paketntreger- prtljažnik na kolesu
pakl - zavojček, vreča pametvo - tepcšnica paradajs - paradižnik paško meti - čuvati, paziti
patron - naboj, metek pavčlna - pajčevina peclkl - kolo peglati - likati pejzl - slaba gostilna pendrek - gumijevka penezl - denar penkalo - nalivno pero penzija ■ pokojnina penzl-čopič petrož-peteršilj picejzli - sramne uši plglajzl - likalnik pikeco- bodičasto piksna - pločevinka pilka - leseni čep pl pika - kokoš piršna - krtača pisker - lonec pitati-vprašati plantati- šepati platfus - ploska noga pleh - pločevina plot - ograja plezati - trobiti počohati - rahlo praskati podn-dno pofrderbati - pokvariti pohati - cvreti
poj sen - pridi sern pojdočki - spotoma pojšter - vzglavnik pole - podporni steber pole njiva popndekl - lepenka pormašina - vrtalni Stroj posunitl - požreti pošikniti - namerno poti snih
potil - potem povitica - potica prakar-iztepalnik, kol praviti - povedati precvlkatl - predreti, pretrgati
prefrigani - prebrisan preluftati prezračiti premza - zavora preštimati - opaziti pretegjen - shujšan prlftošja - denarnica priklt - predsoba prilika - priložnost prlša - prišel protror- pečica pruslik - brezrokavnik puba fant pubec-fantek pulfer-smodnik pumpa - tlačilka puno-dosti puno- polno ptikl - grba ptita brenta piker-maslo
R
rajca - fižolovka rasčesatl - raztrgati rasuhe-lesene vile raufank- dimnik raufnklrar -dimnikar rejngla - ponev rejsnegl - risalni žebljiček reka - je povedal remen - pas repinci - motovilec rest - zapor ribeš - strgalnik ribežn - pripomoček za pranje perila riglca - pokrovka rihtar-sodnik ringli - uhani rinka - obroč robača-srajea robec - ruta ropček - robček roštll - žar ruča - naramnica rijkar- močan udarec rUkverc- nazaj rukzok- nahrbtnik rij na rdeča pesa runkl - krmna pesa
rušt - ostrešje, zidarski oder
ružiti - rožljati, ropotati
S
sarvjet-servieta scati - opravljati malo potrebo sejati-sanjati sekret - stranišče sfalitl ■ zmanjkati sitnariti - nergati sklisko - spolzko skotanl - povaljani slamjača mala košara iz slame
slamjak - slamnik smetjača - smetišnica sneha - snaha soldat-vojak son ~ sam speglatl-zlikati Spucati - očistiti streti - zlomiti sukja - moška jakna siihlad-suho vejevje svaditi - razjeziti svetek - praznik svija - svinja
S
ša - sel šafla - lopata šajba - stekleno okno šajtrga - samokolnica šalata - solata šalca - skodelica šaltar-stikalo šalthebl - menjalnik šamrll pručka šefla - zajemalka šibica - vžigalica šljak - vrat Šinfati-ogovarjati šipa - steklo v oknu širhakl - grebljlca škrampli-kremplji šlape ■ natikači šlatati-otipavati šlosar-ključavničar šmarn, šmorri - praženec šmir- umazanija smuglati-tihotapiti šnajder - krojač šnlcl-zrezek šniranka - vezalka šnola zaponka šnops-žganje soder-gramoz šolen - čevelj šolji-čevlji šbštar-čevljar Špahtl - pleskarska lopatica
šparati-varčevati Špeh ■ slanina
špejza shramba špegl - ogledalo špilati - igrati špilika igrača špltal - bolnišnica Šporhert - štedilnik šprejeatl podpreti špricar - brizganec špricati - škropiti šprickangla - zalivalka Šrauf vijak
šraufevenga - prijemalka na navoj
šraufndger izvijač štacuna - trgovina štala - hlev štampet - postelja štamprli-šilček štelinke-svinjak stemajzl - kovinsko dleto za beton štempl - žig štenga - stopnica štll - ročaj
štlnderatl - razmišljati Štok - podboj vrat, nad stropje
štopl - zamašek štrejhar - brus za nože štrihati - pleskati štiinfe ženske nogavice šuh - čevelj šuma - gozd šuntati - hujskati šurc - svečani moški predpasnik švedrati - šepati švicati - potiti se
T
talar - krožnik taman - ravno prav taska - ženska torbica te - takrat
tcgl-cvetlični lonček
tepih - preproga
tikva buča
tinstati - dušiti meso ali
zelenjavo
tirati - preganjati
tištuh -prt
toga nega - tega ni
totl- ta
totngrobar-grobar totnkamra - mrliška vežica
trahtar- lijak trifrtale - tri četrt trofiti ■ zadeti trompetngolt - pozlačen nakit
troštati se - nadejati se, upati
truga - krsta tuhtati - razmišljati tukla - jabolčnik
tulige - samokolnica turn - zvonik
U
unterhund - popolnoma zanič
untorinca podkrilo uporablati - uporabljati urlaup - dopust
V
valek - valjar vastirvaga - vodna tehtnica
vdrapnoti - bliskovito ukrasti ali udariti ve - saj
vej nit ej n ■ vinski kamen vekarca - budilka
veki - velik
venda - mogoče, najbrž venkis-vzglavnik verstat-delavnica vervati - verjeti vešmašina pralni stroj viklar-navijalka za lase virt-gospodar vjesti - ugrizniti vogel - vogal voze - debela vrv vudriti - udariti vtlha ■ ušesa vujec - mamin brat vujgniti - upogniti vujti - pobegniti vujžgati - zakuriti, zagnati
vuk - volk v(in - ven
vuna - volna vuni - zunaj vupaje - upanje vdra - ura vuzen-velika noč
I
zacejta - zgodaj zaheftati - spojiti zaj • zdaj zake-zakaj zakurblatl - zagnati zamotati - zaviti zapstojn - zastonj zaran zgodaj zjutraj zasvetlega ko se začne mračiti
zaškrniti - priviti, zaviti zavec - zajec zavolo-zaradi
zažgoni - zažgani zbiksati - zlosčiti zdignitl - dvigniti zdruzgati - zmečkati zelhati - dimiti zle - sedež ziher-sigurno zihronga - varovalka zllfrati - znebiti se česa zokni nogavice zvati - klicati zvora - mleko
Ž
žajfa - milo ža Id - vreča žegen - blagoslov žgenki-žganci žlahta - sorodstvo žlaprtek - gnilo jajce
žlejf- zavora žmah-okus žmetno - težko žmigavee - smerokaz žmiritl-mižati žnabli - ustnice Žnidar krojač žnGrca - vezalka žrebel - žebelj župa -juha z ut O - rumeno žverca - mastni madež
Zbrali in uredili učenci 5. a v šolskem letu 2007/08, 5. b v šolskem letu 2008/09, 5. b v šolskem letu 2009/10 _____	Mentor: Bogomir ŠIROVNIK
O HUDIČKU
Hudiček je pustni lik, ki s kurenti preganja zimo, v deželo pa kliče pomlad. Je črne ali rdeče barve, Okrog pasu nosi verigo in mali zvonček. Na glavi ima strašljivo masko z rogovi. Tudi hudiček nabira robčke pri puncah. Naveže si jih na vrvico z vilami. Če je hudičku katera punca posebno všeč, jo z vilami prime okrog pasu in zapleše demonski ples.
Če te hudiček dobi, se pazi tudi til
Gašper Kristovič, 3. b Mentorica: Sonja Plajnšek
KURENT
Korant ali kurent je najbolj značilna pustna maska s Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz,
Kurent iz dežele preganja zimo, vanjo pa kliče pomlad ter dobro letino. Nekoč so se v kurenta lahko oblekli samo neporočeni moški. Kurentova glava je narejena iz ovčjega kožuha. Na glavi ima roge, na katerih so pisani trakovi. Iz ust mu visi dolg rdeč jezik. Ima dolg usnjen nos in odprtino za oči. Zobje so iz belega fižola. Plašč, ki ga ima na sebi, je rumen in
kožuhast ter mu sega skoraj do tal. Na verigi okrog pasu ima obešene kravje zvonce. Obute ima temne čevlje in volnene nogavice rdeče ali zelene barve, V rokah nosi ježevko, V času pustovanja po vaseh odmeva zvok njegovih zvoncev,
Melani Muršec, 3. b Mentorica: Sonja Plajnšok
RUSA
Rušo sem videla na Ptujskem gradu in na lanski pustni povorki.
Rusa je rjave barve, ima ušesa ali pa je brez, ima gibljivo čeljust, iz ust Ji visi rdeč jezik, ima tudi rep. Rušo morata nositi dva fanta. Je nagajiva, lahko te polula in tudi brcne. Na njej sedi turek. V davnih časih so rekli, če se ruša vrže na tla, bo njihova živina zbolela, če se ruša ne vrže na tla, bodo njihove živali s štirimi nogami zdrave.
Jaz za pustno masko ne bi bila ruša.
Špela Gaber, 3. b Mentorica: Sonja Plajnšek
RUSA
Rusa je maska, ki je narejena iz lesa in žaklovine. Ruse so lahko majhne ali velike. Pod njo se lahko skriva
eden, dva ali celo trije ljudje. Rusa je zelo nagajiva, zato jo spremlja gospodar in pokač. Hodi od hiše do hiše. Pri hiši skače in nori. Iz mehurja, ki ga ima obešenega pri repu, včasih spušča vodo. Pri hiši seje seme za dobro letino. Od gospodarja hiše dobi klobaso, od gospodinje pa jajčka,
Martin Mlakar, 3. b Mentorica: Sonja Plajnšek
RAZSTAVA MASK
V četrtek, štirinajstega januarja, smo si učenci 3, b razreda ogledali razstavo mask na Ptujskem gradu. Videli smo veliko oblačil, v katera so se šemili nekoč. Fantje so se šemili v korante, hudičke, orače, pokače, kopjasc, ruše, picekc in podobno. Le malo pustnih likov je bilo namenjenih deklicam. Morda so mi bile ravno zaradi tega všeč vile. Njihova oblačila so bila zelo preprosta. Na sebi so imele dolge bele obleke, plet preko ramen In papirnato krono na glavi. Tisto, ki je imela večjo in lepšo
PRAVLJICA O KURENTU
Nekega dne se je v mali vasici, v zelo revni družini rodil deček. Ime so mu dali Kurent, Družina se je komaj preživljala. Ko je dopolnil tri leta, so njegovi starši hudo zboleli. Hotel jim je pomagati, a jim ni mogel, saj so imeli premalo denarja za potrebna zdravila. Po štirih mesecih hude bolezni mu je umrla mama. Nekaj tednov po mamini smrti pa je svet zapustil še oče. Kurenta je njuna smrt zelo prizadela.
Za kratek čas ga je pod streho vzel njegov stric. Ker ga ni maral, ga je nagnal iz hiše, naj si poišče delo. Odšel je od strica in srečal bogatega kmeta, ki je potreboval pastirja. »Mladi mož, kaj se pa ti je zgodilo? Zakaj si tako žalosten?« ga je nagovoril kmet. »Nihče me ne mara. Stric me je nagnal iz hiše.« »Jaz pa potre bujem pastirja. Če ti je prav, lahko ostaneš pri meni.« Kurent se je nasmehnil in s kmetom sta odšla na kmetijo, kjer sta se dogovorila, kako bo opravljal delo pastirja. Ko sta prišla do lepe kmetije, je kmet dejal: »Glej, to je sedaj tvoj novi dom, Tam pa je moja živina, ki potrebuje tvojo pomoč. Fant je ves vesel objel kmeta in se mu zahvalil. »No, če boš svoje delo opravljal dobro, boš za nagrado dobil bele vinarje. Vse je odvisno samo od tebe in tvojih delovnih let pri meni.«
Naslednji dan sta se fant in kmet odpravila v vas. Ker pa je bil Kurent
krono, so izbrale za kraljico. Na dvorišču ali v hiši so se postavile v krog in zaplesale okrog kraljice. Pri tem so prepevale pesmi in napovedovale dobro letino. Njihova posebnost je bila, da so jih domači obdarili v glavnem z denarjem. Ostale šeme so v dar prejemale kmečke pridelke in pustne krofe.
Dobro, da smo ohranili stare navade šemljenja in enkrat v letu zakrijemo svojo pravo podobo,
Katja Indžič, 3. b Mentorica: Sonja Plajnšok
zelo lep in prijazen, je s svojo lepoto očaral vsa dekleta iz te vasi. Kadarkoli so ga srečala, so se hotela z njim pogovarjati. Tega se je naveličal in po sedmih letih dela pri kmetu je odšel drugam, S svojim delom si je prislužil sedem belih vinarjev. Zapustil je kmeta in se odpravil po svetu.
Ko je hodil po polju, je srečal neznanega moža, »Gospod, ali mi lahko pomagate? Ali me lahko spremenite v grdega in strašnega fanta?« Mož ga je pogledal in začudeno rekel: »Ampak,... kaj se ti je zgodilo? Zakaj želiš tako lepega fanta spremeniti v pošast?« »Moti me, da sem vsakemu dekletu všeč in da me vsako dekle pogleda,« je rekel fant. Možje nekaj časa premišljeval, nato pa se je spomnil: »Imam prijatelja, ki bi ti znal pomagati. Pojdi naprej po tej poti in zagledal boš majhno hišo. Potrkaj in povej, kaj si želiš. « Fant je ves vesel poskočil in iz Žepa potegnil tri bele vinarje v znak zahvale.
Ko je hodil naprej po poti, je zagledal hišico. Takoj je stekel do nje in glasno potrkal po vratih, »Gospod, odprite mi vrata. Vaš prijatelj me pošilja k vam, « je rekel. Gospod je stopil na prag ves začuden in prestrašen ter dejal: »Kaj se ti je zgodi lo?« »Vaš prijatelj me pošilja k vam. Potrebujem pomoč. Prosim, spremenite me v grdega In strašnega fanta, « je rekel Kurent, Odšla sta v hišo, kjer mu je Kurent razložil svoje
Alja Lačen, 9. a Mentorica: Miroslava Mijačevič
težave. Gospod se je zelo začudil: »Fant, mlad si še. S temi tvojimi željami lahko narediš veliko življenjsko napako.« »Ampak jaz se želim spremeniti!« je rekel fant. »No, če je tako, moraš prositi boga vesolja. Zvečer ko se bo stemnilo, ga moraš lepo prositi. Lahko si prepričan, da ti bo željo uresničil. « Zahvalil se je gospodu. Prav tako je tudi sedaj iz žepa potegnil še preostale štiri bele vinarje in mu jih dal.
Odpravil se je naprej po polju in čakal. Ko sc je začelo temniti, je fant postajal čedalje bolj nemiren. Zbral je pogum in zaprosil boga, naj ga spremeni v grdega in strašnega fanta, saj si ni več želel, da bi bil dekletom všeč. Bilo je pozno, zato je zaspal.
Zjutraj ko se je zbudil, je bil oblečen v ovčji kožuh, na glavi pa je začutil masko z rogovi. Okrog pasu je imel velike zvonce, v roki pa je držal ježevko, Prav ta strašljiv izglcd je potrdil, da je bil uslišan. Od tistega dne naprej ga nobeno dekle ni pogledalo. Od takrat naprej se je pokazal samo v pustnem času, ko s svojimi zvonci odganja zimo,
Gordana Žiher, 3. b Mentorica: Lidija Verlek
NENAVADNA GOSPA RUSA
Nekoč je živela Rusa, ki ni bila navadna Rusa. Ta Rusa je bila nekaj posebnega, Namesto, da bi ljudi strašila, kazala zobe in jih škropila, je lepo elegantno hodila okrog, se ljudem priklanjala in prijazno smehljala. Bila je počesana in oprhana. Na glavi je imela klobuk 5 perjanico, dlako pa prekrito s pisanim cvetjem. Ljudje na vasi so se ji smejali, češ kakšna ruša pa je to. Gospa Rusa pa se je spraševala; »Zakaj se mi vsi smejijo in posmehujejo?« Nekega dne se je odpravila k drugim maskam. Najprej je Šla h kurentu. Povprašala ga je, zakaj se zdi drugim ljudem smešna in čudna. Kurent ji je odgovoril: »Veš, morda bi lahko odstranila nekaj teh rožic,« Najprej je pomislila, da se mu je zmešalo, ampak se mu je vseeno zahvalila za nasvet. Ko je slišala, da bi morala odstraniti rožice, je kar otrpnila. Odstranila bi vendar dragoceni spomin na svojo
prababico. Kaj takega v svojem življenju nikoli ne bi naredila!
Med razmišljanjem je srečala pice ka. Tudi njega je vprašala, kaj je z njo narobe. Ficek ji je svetoval: »Jaz bi odstranil klobuk, saj še nisem videl ruše s klobukom. Sploh pa ne s cvetjem,« Tudi njegov predlog se ji ni zdel slab, ampak, da bi snela svoj klobuk sreče ... to pa je res nemogoče!
Pot ji prekrižajo razigrani orači, ki ob pogledu nanjo planejo v glasen smeh. Rusa zajoče, nato pa jih vsa solzna vpraša: »Zakaj se mi smejite?« Orači utihnejo in presenečeno pogledajo jokajočo Rušo. Eden pa vendar odgovori; «Oprosti, da smo se smejali. Precej drugačna si od rus, kot jih mi poznamo. Dišiš kot rožica in vsa si umita. Prave ruše ponavadi niso takšne,«
Rusa se žalostna obrne in odide. Po poti razmišlja, kaj bi še lahko storila, ne da bi s sebe dala kakšen spomin ali pa svojo najljubšo opravo.
Čez nekaj časa sreča kurente prav zanimivih barv in oblik. V skupini so bili svetlo modri, zeleni, rumeni in rožnati kurenti. Presenečeno jih gleda in posluša, kako glasno prepevajo:
»Mi smo kurenti, čisto drugačni, nič nas ni sram, če se nam kdo smeji.
Pust je pač pust, vsak po svoje se obleče, s plesom vam prinese veliko sre če...«
Kurenti zagledajo, še vedno presenečeno rušo, in jo povabijo v skupino »drugačnih« mask. Rusa se jim z veseljem pridruži in spozna, da če si drugačen, ni nič narobe. Še posebej, ko so zmagali na tekmovanju za najbolj domiselne maske.
Ajda Jakomini, 4. b Mentorica; Karmen Plaveč
DRAGA WINN1E!
Ogledali smo si film, ki nam prikazuje tvoje resnično življenje.
Ob njem sem se zamislila, kaj bi bilo, če bi bila jaz na tvojem mestu. Namreč pri nas zmanjka električne energije samo za kratek čas in je panika, ne samo pri nas, ampak po celem mestu,
Takšne filme bi morali predvajati po TV ekranih, da bi ljudje začeli ceniti vse svoje dobri ne, ki so nam dosegljive vsak dan.
Včasih, ko nam ne gre vse tako, kot si želimo, smo žalostni. Vendarle bi se morali zamisliti, kakšno bi bilo življenje, če bi ga živeli tako kot ga živite vi.
Vem, da ti moje besede ne bodo zacelile tvo jih notranjih ran, ampak verjemi mi, da mi je zelo težko.
Želim si, da bi prišla k meni in vsaj za nekaj časa živela v mojem življenju.
Lepo te pozdravljam.
Monika Pintarič Mentorica: Karmen Ivančič
Ta
ortek	^
VkM* fcUso Pi/ j. ^ tjjso mi	£"7
v*
to *	“
Ser Mkžto Pa } te-^ ^ ^
Monika Pintarič, S. a Mentorica: Karmen Ivančič



PASJE TEŽAVE
Živijo! Sem Tina. Stara sem deset let in hodim v peti razred. Pravkar se odpravljam na obisk k svoji naj boljši prijateljici Miji. V bistvu prav zdaj stojim pred njenimi vrati. Brž pozvonim. Prisluhnem in na drugi strani vrat zaslišim korake.
Vrata se odpro in še preden lahko karkoli rečem, se nekaj zakadi skozi vrata naravnost proti meni. Vame se zaleti s takšno silo, da me odnese privzdignjeno s praga in trdo pristanem na zelenici. Karkoli meje že podrlo, je še vedno tičalo na meni. Naenkrat sem na obrazu začutila kapljice sline in resnično pasji zadah. »Ne, Reks, ne!« Sem zaslišala Mijin glas. Tisto, kar je z vso svojo težo še vedno tičalo na mojih prsih, je zdaj vstalo in sedlo zraven Mije. Živijo Tina, reče veselo Mija, Živijo, ji zmedeno odgovorim. Sedla sem in šele zdaj sem si lahko ogledala, kaj me je napadalo. Bil je zlati prinašalec, mislim reči - zares velik prinašalec. Najbrž je bil velik kot krava.
Nisi mi povedala, da imaš psa, sem pripomnila. Pravkar sem ga dobila, je zažvrgolela Mija. »A ni srčkan?« je še vprašala. Po svoje sem ji zamrmrala v odgovor. Nisem je hotela užaliti, da mi takšna krava res ni všeč.
Povabila me je v hišo in mi povedala, kako je vesela, da lahko preživim konec tedna pri njej. Svoje veselje sem potrdila tudi jaz. »Je res glavni vzrok, da si prišla k meni na skupno učenje?« »Ne,« sem kratko odvrnila. Nato sva se hihitali. Preostanek dneva sva preživeli za zaprtimi vrati njene sobe. Na piano sva privlekli zvezke, da bi bilo vedeti kot da se učiva, v resnici pa sva se več čas pogovarjali.
Naenkrat nekdo potrka na vrata. Zaslišim glas Mijine mame, ki spra suje: »Kako kaj učenje, punci?« »Super,« zakličeva v en glas in hitro začneva odpirati zvezke. Seveda v paniki ne najdem matematičnega
zvezka, katerega vztrajno iščem po sobi. Pogled mi je ostal na Mijinem psu, ki je ležal v kotu in grizel nekaj zelenega. Moj zvezek! Stekla sem do psa in mu poskušala iztrgati iz slinavega gobca zvezek. Reks je vse to razumel kot igro. Izpustil je zvezek in že v naslednjem trenutku sem ležala na tleh. Na mojih prsih pa se je slinil orjaški pes z vso svojo težo. In ta pasji zadah! Ugotovila sem, da bo verjetno zame bolje, da se začnem navajati na to. Mija pa mi očitno tudi ni nameravala pomagati, saj se je krohotala kot »pečena mačka«.
Malo pozneje smo zaslišali klic k večerji. Tega se je najbolj razveselil moj novi prijatelj Reks, saj je ta glas že dobro poznal in ga povezal z okusnim obrokom. Pes je hitro skočil na tačke in še hitreje name. Seveda sem spet ležala na tleh-Verjctno o teži in zadahu ni potrebno več govoriti, Nato se je odrinil od mojih prsih in z vso hitrostjo stekel proti jedilnici. Z Mijo sva sedli k mizi, Mija je psa skrila pod mizo. Opazovala sem jo, kako je koščke mesa spravljala pod mizo. Pes je močno zahlastal. Ker se Mija ni hotela izdati, se je pretvarjala, da med okusno večerjo spušča tako smešne glasove. Njena starša sta jo na debelo gledala. Še bolj debelo pa sta pogledala mene, ko se mi je zaradi zadrževanje smeha zaletelo in sem začela silno kašljati. Obe sva bruhnili v glasen krohot.
Po večerji sva se odpravili v posteljo. Seveda sva obe spali v Mijini majhni postelji. Zaradi pomanjkanja prostora sva se tiščali skupaj. Naenkrat pa se je postelja ob vzno žju ugreznila in seveda kakšno presenečanje. Tudi ta velika mrcina se je odločila deliti že tako premalo posteljo z nama. To še ni vse! Z vso svojo težo se je po dolgem ulegel na moje noge! Bil je nesramno težak, vendar je bilo v tem tudi nekaj sladkega. Nekaj časa sem ga prepričevala, da bi se premaknil, Zaman. Pes se je tam dobro poču-
til. Zamrmrala sem nekaj o prijetnem spancu in mirno zaspala Ko sem se zjutraj zbudila, so me noge močno bolele, a mrcine ni bilo več tam. Tiho sem vstala, saj je Mija še spala. Odprla sem vrata sobe, da bi hitro in tiho smuknila v kopalnico. Presenečenje! Pogled na spečo mrcino pred vrati me je ustavil.
Za trenutek sem pomislila, kaj naj storim. Previdno sem stopila dva koraka nazaj in se pripravila, da ga preskočim. Seveda skok ni bil uspešen, saj sem skočila na preprogo, katera je zdrsnila in sem glasno pristala na ta zadnji. Hrup je zbudil psa in v sekundi sem vedela, kaj me čaka. Pomislila sem, da bi Reksa ukanila. Ostala sem na tleh, saj me tako ne bo mogel podreti. Celo ulegla sem se. A poglej mrcino. Po dolgem se je ulegel na moje noge in udobno namestil.
Takrat sem pomislila: »če bom imela kdaj psa, bo to čivava.«
Naja Cajn ko, 5. b Mentor: Bogomir Širovnik
||gl
KULTURNI DAN NA
Si
GRADU
pjlažgp
*..
V ponedeljek, 18. 1. 2010 smo imeli kulturni dan na Ptujskem gradu. Z učiteljico smo ponovili pravila obnašanja v kulturni ustanovi in smo vstopili. Vodič-ka nam je povedala o zgodovini rus, kurentov, oračev, picekov In še o drugih maskah. Bilo je zelo poučno. Izbrali so me in oblekli v kurenta. Najprej so mi oblekli kurenti« dolgodlaki plašč, nadeli zvonce, masko in v roko dali ježevko. Zaplesal sem, poskočil in pozvonil z zvonci. Po
H
ogledu razstave smo odšli v

delavnico in si izdelali kurento-
vo masko.
1 - -
Mti

Žan Bedenik, 3. a Mentorica: Irena Prelog
KURENT
KORANT ALI KURENT
Rogov se bojimo, zato vstran hitro zbežimo. Trak za trakom, trak za trakom.
Peresa so velika z mojega vidika.
To so peresa gosjega telesa.
Vai jih imajo, drugače kurenta ne prepoznajo.
Gosje pero je kot zlato.
Korant je bil v slovanski mitologiji demon oz. čudežni goslač. Koranta poznamo v različnih oblikah. Poznamo ga po naslednjih imenih: haloški korant, haloški rogati korant, markovski korant, pernato rogati korant...
Korant je oblečen v narobe oblečen ovčji kožuh, opasan z verigo, na katerem so obešeni kravji zvonci. Masko si povezne čez glavo. Narejena je enako kot kožuh. Nanjo sta pritrjena dva rogova. Maska ima dve odprtini za oči, nos, skozi katerega so speljana pšenična stebla. Zobje so iz fižola. Ima dolg jezik, ki je narejen iz usnja ali blaga. Na obeh straneh maske so peresa. Masko krasijo pisani trakovi. Korant nosi s sabo ježevko, s katero se brani.
Koranti so po navadi hodili po vasi od hiše do hiše. Korantom so ponudili pijačo in nekaj za pod zob. V hišo so vstopili zadenjsko, ker bi se njihova maska zaletela v vratne podboje. Otroci, psi in mačke so se skrili pred Koranti. Če so se srečali kurenti iz bližnje vasi, so se celo stepli,
Zimo si pregnati želi, zato na pustni torek k nam prihiti.
Zima se ga boji, zato za drugo leto načrt pripravlja si,
Hitro pohitimo, da pusta in kurentov ne zamudimo.
Jezik mu iz ust štrli, kakor tebi bi, če zime pregnal ne bi.
Žan Ciglar, 6. a Mentorica: Lidija Verlek
Andraž Šuta, 6. b Mentorica: Lidija Verlek
Žan Malek Petrovič, 7. b Mentorica: Miroslava Mijačevič
KURENTI
Pust, pust, mastnih ust.
Vsi se veselimo, krofe si delimo.
Ko pa kurenti pridejo, se vsi poskrljemo.
En, dva, tri, pa nas že več ni.
Kurenti zaplešejo, zimo nam odženejo.
Snega že več ni, in trava zeleni.
Krištof Križanec, 4. b Mentorica: Karmen Plaveč

bmesber
PESMI O PRIJATELJSTVU
Prijatelj je tisti, ki ti dobro želi in ne nekaj slabega, kot drugi ti.
Prijatelj je tisti,
KI te nasmeji, ko žalosten si.
Prijatelja spoznaš, ko ti prijatelj biti znaš.
Živa Šuta, 6. b
Pravi prijatelj ti pomaga, ko po malico moraš. In pravi prijatelj se ne smeji, ko vse drugo posmehuje se ti.
Urban Pekiar, 6, b
Prijatelj je tisti, ki te spravi v smeh in te nikoli ne užali, ti ne reče grdih besed,
Prijatelj je tisti, ki Le nikoli ne izsiljuje in po videzu ocenjuje,
Žan Zemljič, 6, b
Prijatelj je tisti, ki vedno pomaga ti.
Prijatelj je tisti, ki srečo deliti.
In prijatelj je
z mano v dobrem in sla
bem,
1 irnotej Sitar, 6. b
Pravi prijatelj je dober in spoštljiv.
Pravi prijatelj te razume In pomaga.
Pravi prijatelj ne laže.
Pravi prijatelj ti nikoli nič ne ukrade.
Pravi prijatelj ne izda skrivnosti.
Pravega prijatelja najdemo samo v nesreči.
Urška Rožmarin, 6. b
Prijatelj te tolaži, kadar te v srcu boli.
Prijatelj ti posodi, kadar kaj izgubiš ali pozabiš.
Prijatelj ti pomaga,
kadar zboliš
in ti zvezke prinaša.
Prijatelj je tvoj zaupnik in o tvojih skrivnostih molči.
In prijatelj si lahko tistemu, ki te spoštuje, tudi ti.
Tjaša Koletnik Kidrič, 6. b
Prijatelj te ne žali, ampak te pohvali.
Prijatelj te ne odrine, ko te nekdo spodrine,
Prijatelj se ti ne smeji, ko ti spodleti.
Prijatelj si ti,
ker se ti vse na meni
prav zdi.
Andraž Šuta, 6. b
Prijatelj je tisti,
ki se tvojim Šalam smeji
in vedno ob tebi stoji.
Prijatelj je tisti, ki te nikoli ne izda in ti ne kaže jezika.
Prijatelj je tisti, ki te tolaži
in se pred tabo ne važi.
Iva Rimele, 6, b
Prijatelj je tisti,
ki je dober in spoštljiv.
Prijatelj je tisti, ki ti pomaga, ko si v stiski.
Prijatelj je tisti, ki ti ne laže v oči.
Prijatelj je tisti,
ki te ne pusti na cedilu,
ko si v nevarnosti,
Larisa Majcen, 6. b
Pravi prijatelj je tisti, ki ti zaupa.
Pravi prijatelj je tisti, ki tl ne laže v obraz. Pravi prijatelj je tisti, ki te razume.
Pravi prijatelj je tisti, ki se ti ne posmehuje, In končno, pravi prijatelj je tisti, ki mu zaupaš In te ne izda.
Ajda Lašič, 6. b
Jaz prijatelja cenim zelo.
Oba si pomagava, zaupava si skrite misli.
Če kaj pozabiva, si vse posodiva In se ne zatoživa.
Najlepše pa je, da sva velika prijatelja.
Da, prijateljstvo to ostalo do konca bo.
Oscar Križanec, 6, b
Prijatelj ti nikoli ne govori grdih besed in te nikoli ne užali.
Pomaga ti v stiski in te brani.
Prijatelj je tisti,
ki ti zaupa
in je dobrega srca.
Maja Milošič, 6, b Mentorica; Lidija Verlek
' ■
BIL SEM KURENT
Ko sem bil star dve leti sem bil
kurent. Zvonci so bili zelo težki. Na
. . . ....
Patnk Bo|car, 3. a entorica: Irena Prelog
Anamarija Veselič, 6. a Mentorica: Miroslava Mijačevič
, *	'	.,	I
__________________I


Vik ur nltf^rm/ikn. fuV/r\A
...	.... .j .
smi . ~.......................gawa« ; m
a/^/dvo. r/?,~ /vmahA, Amrarr_________
:"	V' -0	■ . : "77
iWU/nhTU?J	rr.n. ;.y _
— -------------—-----------------irnsm-Ti—
raHMHBHi
aJrc/ta . f Vf1 '
i ..,	'	. ■	'"i„ „ . ,, :„r	V';	..... ' ""V'"; ; '7®,;
.....Ml A/i/rn r ■ zkk:uMWiaAit_
fE,........ ;ij:CL™: $!.: ;r" ; 
Mrjuk aa	Vkv
"~niumv>
r l A,
___L
K”7 ir,': ;'i,' 'i,, ; , 1	777 ..'utii ,™'l
acM fr/h-",(\h bi.n:'4<.r/>,ki.
Tr?-’: ■	1	. '..	..i:'n5Fw:
iMili M>’ A l iliB...Ax3UiuSLl
/A.n4c/rn. a A* /Sit	zvul -
ro^MMp^«MwywaagiBwiiw^
41S y. iiri, AV'-'‘ \ 'J!, J A i' i. A }■'
TiT-;wrriiiifflBiiniBiiMiiii»iiiiiiBii»
IM a/v |ir>-4AAMb /\v I;
i/A.	j/M A.I'''. •''.
. :,	: " .-.	. : ' .. '	^ il: i;t:i:
Mnin/McMu. /iM. .dMo/ii/i
/7_	~
Zala Ličina, 3. b Mentorica: Sonja Plajnšek
KORANT
Pred davnim leti se je v majhni vasi pri mestu Poetovio v revni družinici rodil otrok. Bil je prvorojenec, zato so bili starši še posebej veseli. Mami se je njen sin, ki ga je poimenovala Korant, zdel čudovit. Zanjo je bil naj lepši na svetu. A tako ni mislila le ona. Tudi sovaščani so mislili tako. Nadeli so mu vzdevek »Vaška lepota«. Imel je čudovite velike modre oči, velik, a raven nos, majhne, a ne tanke ustnice in čudovita rdeča lica. Korant je rastel, z njim pa je rastla tudi lepota. Ko je prišel v najstniška leta, je bila lepota še izrazitejša, vidnejša. Vsa dekleta v vasi so vzdihovala za njim, ker so ga želela imeti, vsi fantje pa so vzdihovali, ker so bili ljubosumni. Vendar Korantu to ni bilo všeč. Punce so ga začele osvajati, hodile so za njim, zmeraj nekaj govorile, mu sledile, vabile na ples in nekatere celo spraševale po poroki. Korant je bil ves obupan, želel si je normalnega, mirnega življenja. Tudi prijateljev ni imel, saj so bili vsi ljubosumni
Nekoč je očetu dejal: »Veš, oče, to mi ni všeč. Lep sem. Ne želim biti tak. Nimam miru, nimam prijateljev. Imam oboževalke, a kaj mi bodo te? Nočem biti tak,« Oče sc je svojemu sinu zasmejal: »Oh, sine moj. Vsi bi si želeli biti na tvojem mestu, ti pa to zavračaš. Veš, razumem te. In verjamem, da ti ni prijetno,« Sina besede niso potolažile. V dobro voljo ga je spravilo le to, da ga je oče, po družinski tradiciji, povabil na ribarjenje. To je bila Korantova prva ribičija in strah ga je bilo, da ne bo ničesar ujel.
Ko sta z očetom začela ribariti, je fant nekaj ujel. Ulov je potegnil ven, da bi videl, kaj je. A ne, to ni bila velika riba, kot so bile značilne za ta ribnik. Bila je majhna, kakšnih deset centimetrov velika zlato-rumena ribica. In v trenutku, ko jo je deček potegnil ven, je začela govoriti kot navita: »Živijo. Da, res obstajam. Ne sanjaš. Ne bom ovinkarila. Jaz živim.
In rada imam svoje življenje. Izpolnim ti tri želje, pa me izpu stiš, prav?« Fant je bil zelo šokiran. A željo, ki jo je izrekel, je znal na pamet.
Ponavljal jo je celo v spanju. Rekel je:
»Ne potrebujem tri želja, imam le eno.
Ne želim biti tak,« In pokazal je na svoje čudovito izklesano telo. Ribica je začudeno odgovorila:
»Kakšen? Nimaš treh rok, tudi nogi sta le dve, očesa na čelu ne vidim, nisi debel, imaš lep nos ... Res ne vidim, kaj je narobe s tabo.
Korant je že sit pogovora z ribico dejal: »Da. Ne vidiš.
Saj nobeden ne vidi.
Želim biti grd, ribica.
Grd kot podgana.
Kot strup. Da me ljudje ne bodo mogli gledati.
Ribica se je začudila, potem pa rekla:
»Hm. Čudno. Pa vseeno, obljuba dela dolg. Prav, za željo je poskrbljeno, izpusti me.«
Korant je ribico izpustil in se pogledal. Bil je enak kot prej, celo za odtenek lepši.
»Kaj pa ve neumna riba. fak sem in tak bom za zmeraj,« je dejal obupano sam sebi. O čudni izkušnji z ribo ni povedal nikomur, saj mu nihče ne bi verjel.
Tiste noči je zaspal prej. Spal je zelo nemirno in naporno. Zjutraj ko seje zbudil, se je že iz navade in obupa pogledal v ogledalo. A tokrat ga to ni spravilo v slabo voljo, Nasprotno, bil je grd. Zelo grd. Najprej je zagledal velik, dolg nos, nato zobe, ki so bolj
spominjali na grah, oči so bile kot velike luknje v obrazu. Bil je vesel. Vesel kot še nikoli doslej. Ko je stopil na dvorišče, je začutil na sebi kožuh. Okoli pasu si je nadel zvonce. Tako je vesel tekel po vasi in zvonci na njegovih bokih so glasno rožljali in strašili ljudi. Korant je bil srečen kot še nikoli, saj je našel delo, ki ga je veselilo. In čeprav so bili zvonci zelo težki, se je počutil, kot da bi lebdel v zraku
Darija Kanlič, S. c Mentorica; Lidija Verlek

ZDRAVILNI KRUHEK
Nekoč je živel mlinar, ki je bil dobrega srca. Imel je ženo in sedem pridnih otrok. Kar jim je naročil, to so ubogali.
Nekega dne je mlinar čistil mlin. V kotu mlina je našel vrečo zlatih zrn. Vreča je bila težka. Poklical je naj-starejsega sina,
»Kaj pa je, oče,« je vprašal sin. »Pomagaj mi nesti to vrečo zlatih zrn. Ampak o tem nikomur ne povej.« Zrna sta odnesla v shrambo. Mlinar je zmlel zrnje in spekel kruh. Nekaj zrnja pa je tudi posejal.
Drugi dan pa je mlinarjeva žena nenadoma zbolela. Pri kosilu so jedli kruh iz zlatega zrnja. Ko je žena pojedla kos tega kruha, se je zgodilo nekaj nenavadnega. Bila je zdrava kot riba. Ko so zboleli njegovi otroci, jih je prav tako pozdravil zlati kruh.
Nekoč je prišla k njemu mlada mati z bolnim otrokom. Mlinar ji je dal kruh in otrok je ozdravel. Potem je prišla v mlin ženica. Bila je bolna in brez doma.
»Mlinar, prosim, daj mi nekaj za pod zob,« je prosila.
Dal ji je zlati kruh in ker ni imela doma, jo je vzel pod streho.
Za mlinarjev zlati zdravilni kruhek so izvedeli ljudje po celem svetu. Vsi so hodili k njemu in ne k zdravniku, Postal je najbolj znan mlinar po vsej deželi in vsi so ga imeli zelo radi, Zlato zrnje je posejal skoraj na vse svoje njive. Zaradi njega in njegovega kruha so bili vsi zdravi.
Karmen Plohl, 6. b Mentorica: Lidija Verlek
Gazela: LJUBEZEN
Kaj vse bi storila, da bi te nazaj dobila.
Oh, ko bi le vedel, vse, da bi te nazaj dobila.
Kako sem ob sebi si te želela, ko te nisem 'mela, sama sebi velela, da bi te nazaj dobila.
Moj svet, tvoj svet, velika je razdalja, prehodila bi jo, verjemi, da bi te nazaj dobila.
Radost, veselje, tišina, travnik in zvezde, spomini želijo, da bi te nazaj dobila.
In ti, ti veš, kar ve vse stvarstvo,
odpuščanje, samo odpuščanje, da bi te nazaj dobila.
Mara Muhič, 9- a Mentorica: Karmen Ivančič
PUSTNA POVORKA
Juhu, juhej, zdaj pust se je začel!
Poglej kurenta, ki z zvonci ropota, zraven pa hudička dva mu družbo delata.
Poglej!
Na levi piceki, na desni pa orači, za njimi pa prihajajo vsemogočni pokači!
In tu je ruša, ki mi polulala je ramo, tam baba nosi deda, da je prava zmeda. Juhej, juhej, zdaj pust se je začel!
Kaja Čelan, 4, a Mentorica: Renata Sužnlk
Pustna gazela: DEKLICA POD MASKO
Dve deklici sta se odločili,
da na pustni karneval bosta zavili.
Ena lepa, prijazna je bila, druga pa hudobna in grda vsa.
Tako sta se zmenili,
da se bosta lepo oblekli in namazali
ter vsaka svojega dečka ulovili.
Sredi karnevala sta čakali, katero kurent bo vzel in potem, ena z veseljem, druga z žalostjo ugotovili, da je le lepa in prijazna, za fante zanimiva, in vsi kurenti samo njo so zgrabili.
Nato ji je »kolegica« postala nevoščljiva, ker kurenti in piceki z objemi so le njo zalili.
Zato ji je zamerila, z izgovorom, da spreminjati se noče, in tako sta se prijateljici tistega pusta za vedno odtujili.
KURENTI
Kurent na levem bregu Drave, na Ptujskem polju je doma.
Ko veselo poskakuje, veselje nam da.
Ko zvonci odzvanjajo, vemo, da kurenti zimo preganjajo.
Kurenti po polju hitijo, vse od Markovcev pa do Ptuja se vsi jih veselijo.
Na pustni povorki na Ptuju, pa tako rajajo, da zvonci ubrani, igrajo kar sami.
Nuša Širovnik, 9. a Mentorica: Karmen Ivančič
2an Malek Petrovič, 7. b Mentorica: Lidija Verlek
E

;;S
v.- ^.«r2eiaii
KURENT
Kurenta poznamo kot pustni lik s Ptujskega polja, V svoji prvotni obliki je predstavljal nekaj nadnaravnega. Kot demon se je začel bojevati z zimo in klical v deželo pomlad. 2 divjim plesom in oglašanjem zvoncev ponazarja pradavni pos kus navadnega človeka, da bi s čarovnijo vplival na naravne zakonitosti.
Kurent irna na glavi temno kosmato pokrivalo iz ovčje kože, rumen obraz, vilaste lesene rogovile, na katerih so pisani trakovi, na vsaki strani pa gosja peresa. Iz ust mu visi dolg rdeč jezik z belimi vzorci, ponavadi so to kare. Nad njim so zobje iz fižola, nad jezikom pa so brki iz sirke. Kurentov kožuh je lahko različnih barv, od svetle pa vse do črne. Okrog pasu Ima 5 velikih kravjih zvoncev različnih velikosti, gamaše pa so lahko zelene ali rdeče. V roki ima ježevko, okoli katere je na koncu palice ovita ježeva koža, na drugi strani pa ima zavezane robce, katere na vrvico zavežejo mlada neporočena dekleta.
Ob kurentu je vedno hudič, kateri je lahko črne ali rdeče barve. V rokah ima vile, na katerih pa so prav tako zavezani robci. Hudič in kurent skupaj uganjata razne norčije in ujameta kakšno mlado dekle, ki mora z njima zaplesati. Kurenti pa niso vsi enaki, saj imamo kar tri različne vrste kurentov; to so haloški, pernati in rogati kurent.
Kurent izhaja iz občine Markovci, kjer mu pravijo korant. Sprva je imel le en velik zvonec ter kožuh narejen iz zajčjih kož, veljalo pa je, da so kurenti bili lahko le poročeni možje.
Niko Čeh, 4. b Mentorica: Karmen Plaveč
:v; "'-s::

f ■
Ul .......................
/mM' /na. Mjdvm kmmmla
-H/Vvvm ■'.--"-Im .v"-";-::;;;-.;. ■ n	-	v.,^, wm	...
I	S.J,	* V
kLau? /iwnh/£. ml m
m08*-*k TRv«ewwr:Bjsnn; ■"mmmffiiwmm«s
J.
M mmm:	hal'
'	"	: \ ‘	■	- : ,,, . Q, - • .....
i 'sttrmfEi-u.-m ti v, , i i r, n ■
./na
...... ,, ^ ^
pa 4	/Mtmf
U	u
znatna /n

\/	V '
u ^umum o1hx>- m
, 1 /...
/mum.........Midi______k. im/m n/m/nr.
kmliMM.__________mm} M/m............
SS".i-iSesBr'T:!'.ii-i;:’	,;rfc± ■ ™: 1	- l . . .. r. >
/jiahmana1.
Rene Valentan, 3. b Mentorica: Sonja PlajnŠek
OPIS HUDIČKA
Hudič ima v osnovi masko iz usnja. Ima režo za oči, nos in usta. Za zobe ima obešene fižole na tanki vrvici. Maska je prekrita z ovčjo volno, le spredaj je ni, da lahko vidimo in dihamo. Na vrhu ima dva kravja rogova. Obleka je iz blaga. Na koncu rokavov in hlač ima ovito ovčjo volno. Na hrbtu ima všito lobanjo, Okrog pasu in ene rame ima verigo in zadaj majhen zvonček. V roki drži vile, najpogosteje iz železa. Hudiček zbira robce, rute, šale In krpe ter si jih obesa na usnjeno vrv na koncu vil. Poznamo več vrst hudičkov: Rdeči hudič, črni hudič...
Stefan Jakob Štrucl, 4. b Mentorica: Karmen Plaveč
POTOVANJE GROZE -NADALJEVANJE ZGODBE
Jan seveda ni pobegnil od doma, ker ni imel poguma. Zjutraj je mama prišla v šolo. Z učiteljico je morala v razred. Učiteljica je zavpila:« Jan, pridi v razred!« »No, gospa, zakaj doma tepete Jana?« je vprašala učiteljica. »Kaj, kdo, kje? Jaz že ne,« je rekla mama. »Jan, razloži!« »Aha, zdaj razumem, ti otrok. Zakaj si si to izmislil, Jan?« je vprašala učiteljica. Hotel sem se važiti pred razredom. »Tole ni lepo, da veš, Jan,« je rekla učiteljica, »Saj vem,« je skesano odvrnil. »Lahko prosim začnete s poukom?« je vprašala mama. »Ja, ja,« ji je odvrnila učiteljica. »Jan, učenci, pouk!« Drrrrrr, je zazvonil šolski zvonec. »No, učenci, kaj je to kulturna dediščina?« Dvignili so roke. ČEZ NEKAJ DNI! »Jan, pospravi sobo!« »To je višek.« Pobral je stvari in skozi okno pobegnil od doma. Odšel je do babice in jo prosil, če lahko živi pri njej. »Ostani eno noč,« je rekla babica. Zvečer je Jan začel jokati: »Moja mami!« Ravno takrat je poklicala mama. »Je Jan pri tebi?« je vprašala babico vsa iz sebe. »Tukaj je!« je rekla babica. »Uh, hvala bogu.« Mama je prišla po Jana in ga odpeljala domov. Od takrat je bilo vse v redu, saj sta se pogovorila o dečkovih težavah in o njegovi domišljiji,
Laura Aracki, 4. b Mentorica: Karmen Plaveč
TONI IN BLISK
Nekoč, za devetimi gorami, je živel deček z imenom Toni. Imel je majhno kmetijo. Na kmetiji je imel eno kravo, enega konjička, ki mu je bilo ime Blisk, dve ovci in pet kokoši. Prvo jesensko jutro se je Toni odpravil v gozd po gobe. Užival je ob pogledih na gozdne živali, plodove in drevesa. Dan se je kaj hitro prevesil v popoldne. In kar naenkrat je začela goreti južna stran gozda. Živali so se hitele pogovarjati v svojem jeziku. Manj vroče bi bilo, če ne bi bilo teh plamenov. Nato so vsi nemo obstali. Blisk je nekaj slišal in to je bil Toni, ki je kričal: »Na pomoč, Blisk, pomagaj!« Blisk je stekel tako hitro, kakor je mogel. Preskočil je vse ognjene ovire, da je prišel do Tonija. Ko je Toni sedel na Blisku, so manjše živali prišle k Toniju, večje so tekle ob Blisku. Po prihodu v hišo je Toni dobil živalske prijatelje. In Blisk je rešil Tonija. Živali in ljudje smo tesno povezani, če le tako hočemo. Lepo je imeti ob sebi živalskega prijatelja.
Ana Kukovec, 4. b Mentorica; Karmen Plaveč
Žan Bedenik, 3. a Mentor; Milan Pulko
Emina Ekič, 9. a Mentorica: Miroslava Mijačevič
KURENT
Kurent je značilna pustna maska iz Ptuja in okolice. Ima ovčji kožuh in okoli pasu ima pripete zvonce, ki odganjajo zimo in kličejo pomlad- Imajo rogove ali trakce. Na strani maske ima perje. Pri jeziku ima zobe iz fižola, brke pa iz sirka. Kurent hodi v veliki sku pini.
Žan Habjanič, 4. b Mentorica: Karmen Plaveč

KROF
Velik, okusen In rumen, v februarju jaz ga rada jem. Najprej sladkor poskusim, nato marmelado ven pojem, a na žalost preveč pojesti jih ne smem.
Ta februar je res zabaven,
saj lahko krofe jem
in v šolo namaskirana grem.
Živa Šuta, Ajda Lasič, 6. b Mentorica; Lidija Verlek
[/FmlifraMi

SMUČARSKE POČITNICE
Že nekaj časa smo z družino planirali smučarske počitnice. Komaj sem čakala, da se pričnejo.
Ko sem tisto soboto zjutraj odprla oči, sem vedela, da to ni navadna sobota. Odpravili smo se na smuča ' nje. Odpeljali smo se v Saalbach v Avstriji. Po skoraj petih urah vožnje nas je ati varno pripeljal do našega hotela Haider. Takoj smo odšli na smučišče, da si ga ogledamo in se veselili urejenih prog in veliko snega. Vreme je bilo iz dneva v dan lepše, kakor tudi naše počutje. Na smučeh in snegu smo zelo uživali, Po napornem smučarskem dnevu smo se sprostili v vročem bazenu in savni. Po odlični večerji smo si čas krajšali z igranjem družabnih iger.
A tako kot vsaka lepa stvar, se je tudi ta morala končati. Sobota se je spet neizbežno bližala in morali smo domov.
Kar žal mi je bilo, da jc žc minilo. Bila sem zelo zadovoljna, da smo tako lepo in prijetno preživeli počitnice, ki mi bodo za vedno ostale v lepem spominu.
Astrid Marovič, 5, a Mentorica: Irena Golob
PUST
TO JE POSEBEN ČAS V LETU, KO SE MAŠKARE UDELEŽIJO PTUJSKEGA KARNEVALA. STAR PREGOVOR PRAVI, DA MAŠKARE PRINAŠAJO SREČO, ZATO JIH MORAMO OBDARITI, S KAKŠNIMI DOBROTAMI. PUSTNE ŠEME NASTOPAJO V SKUPINAH, NIČ NE GOVORIJO, SKRBIJO ZA ROPOT, PLEŠEJO IN POSKAKUJEJO. KURENTI Z ZVONEN-JEM IN PLESOM ODGANJAJO ZIMO IN PRIKLIČEJO POMLAD.
TUDI Ml 01 ROČI SE RADI OBLEČEMO V MASKE IN SE ODPRAVIMO PO VASI. PROSIMO ZA DEBELO REPO. (JUDJE NAM DAJO BOMBONE ALI DENAR. JAZ IN MOJA BRATA SMO LANI BILI KLOVNI, ZELO LEPI KLOVNI. MAMI NAS JE LEPO NAŠEMILA. JAZ SEM ŽONGLIRALA S TREMI ŽOGICAMI, SOSEDJE SO BILI NAVDUŠENI. VEDNO NAS LEPO SPREJMEJO IN TUDI KAJ DOBIMO. ZELO SO VESELI, DA JIH OBIŠČEMO, KER JE TEGA VEDNO MANJ.
MOJA BABICA PRAVI, DA V HIŠO, KJER NE PRIDE MASKA, JE NESREČA CELO LETO. ONA ŽE VE, SAJ JE STARA 81 LET IN NEKOČ JE BILO PUSTOVANJE - FAŠENK PRAVI PRAZNIK,
Tjaša Malek Petrovič, 4, a Mentorica: Renata Sužnik
Luka Miklošič, 9. a Mentorica: Miroslava Mijačevič
PUST	PUST	KURENT
Pust, pust, zdaj prihaja in se veseli nas. Le v kaj bi se našemil, bi čarovnik bil, hudiček ali asteriks.
Prišel je spet pustni čas, z njim se veselimo.
V pusta se našemimo in po vasi odhitimo.
Le kaj hoče, le kaj želi si pust? Vseeno,vseeno,
pust se nas veseli v različnih maskah, strašne, vesele ali razigrane.
Klovn, picek, ruša, orači, vile in pokači, zimo vsi odganjajo, za debelo repo plešejo.
Kurent, kam pa kam hitiš?
Če pa se pusta tako veseliš.
Jaz grem s tabo in pika, da bo razsvetljena slika.
Ah, rajši ostani doma, deklica mala, da ne bo tvoja mamica jokala. Namaži se kot klovn, svetleče. Mama naj si pisano obleko obleče, da sijali bosta od sreče.
Pust, pust, zdaj je praznik naš.
Dominik Petrovič, 4. a Mentorica: Renata Sužnik
Krištof Križanec, 4. b Mentorica: Karmen Plaveč
Erna Vaupotič, 4. b Mentorica: Karmen Plaveč
Pustna gazela:
PTUJSKI »FAŠENK CAJT«
Pod kostumi veseli dedci, to je ptujski »fašenk cajt«.
Prvi pride na sceno kurent, ki »zašvical« je ko hudič.
Skakai je kot nor okoli, saj ne, da je šel ves trud v nič. Potem se prikažejo hudički, nabriti, mali vraged, vsako punco bi s sabo vzeli, ak ima vsaj prste tri.
Ko pa pridejo pokači, vsi ljudje se razbeže, ker vsi so tako glasni, pa še kdo te »vudre«.
Ko pa baba nosi deda, vsi naglas se smejejo.
Še cigani so zabavni, ker ga 'majo pod kapo.
Rusa rada te »popluva«, da si moker bol kak suh, te pa kdo za res »popeni«, pa pretep je ‘koj tu.
Še rešilec pa medicinska sestra.
PUSTNE MASKE Sl ŽELIJO POVORKE
NEKOČ JE ŽIVEL OSAMLJEN KURENT LINO, KI NI IMEL PRIJATELJEV. NIHČE GA NI MARAL IN JE RIL VES OBJOKAN. MISLIL JE, DA JE NAJBOLJ ŽALOSTNA MASKA!
HODIL JE PO ULICAH IN VIDEL OSTALE MASKE S PRIJATELJI, KURENT UNO JE ISKAL PRIJATELJE, VENDAR SO GA VSI ZASMEHOVALI, KER JE BIL ZELO MAJHEN. VIDEL JE SKUPINO KURENTOV KOT JE ON IN JE VPRAŠAL, KAJ ČE BI BILI MOJI PRIJATELJI? KURENTI SO ZAČUDENO POGLEDALI! KAJ, GLEJ KAKŠEN Sl, MAJHEN KOT MRAVLJA! HAHAHA. TAKO JE KURENT LINO ŠE NAPREJ SPRAŠEVAL IN ODGOVOR JE BIL VEDNO ISTI. ZELO ŽALOSTEN JE OSTAL V MESTNEM PARKU, NA KLOPCI. NEKEGA DNE JE MIMO PRIŠLA OSAMUENA MASKA PICEK. PRISEDEL JE K LINU, KI JE BIL TEGA ZELO VESEL. MISLIL 51 JE, DA LE SANJA, A JE BILO RES. SKUPAJ STA KLEPETALA IN POSTALA DOBRA PRIJATELJA, TAKO JE MINEVAL ČAS, NATO JE MIMO PRIŠLA RUSA. VPRAŠALA JE ALI LAHKO PRISEDE. PICEK IN KURANT STA VESELO VZKLIKNILA, JA, ZELO BI BILA VESELA. BLIŽAL SE JE PUST IN ONI SO SE ŠE VEDNO POGOVARJALI. TAKO Sl JE KURANT LINO DOMISLIL, DA BODO NAREDILI POVORKO? VENDAR ŠE MORAMO POISKATI VEČ MASK. VSI SO SE ODPRAVILI ISKAT PRIJATELJE. SREČALI 50 OSAMLJENEGA ZELENEGA JURIJA, ŽALOSTNEGA POKAČA IN VELIKO DRUGIH MASK...
NA POVORKI 50 DOBILI NAGRADO, KER JIH JE BILO NAJVEČ IN KER SO BILI PREČUDOVITI! TAKO SO ZA VEDNO OSTALI DOBRI PRIJATELJI.
Maja Harb, 4, a Mentorica: Renata Sužnik
te pa »skužiš«, da to ni to, da vse bilo je farsa, pomaga pa vseeno.
Tako se konča naš »fašenk cajt«, župan pa je ponosen kot le kaj.
Maja Simonič, 9. a Mentorica: Karmen Ivančič
PUSTNE MASKE
Tam pustne maske so, na desni velika Pika Nogavička, na levi gusar, ki ima na rami ptička, pred mano kurent, ki lovi hudička, za mano so pokači, za pokači pa še orači.
Izza ovinka še čarovnica prileti, na skuštrani metli sedi, divja vse tja do neba.
Piceki se že podijo, saj čarovnic se bojijo, pa ruša pridrvi, piceki zbežijo tja v tri dni.
Cornelija Gabrijela Tkalec, 4, a Mentorica: Renata Sužnlk
Jan Harb, 7. b Mentorica: Miroslava Mijačevič
Almost ali our life pepple talk about money, A day almost doesn't go by, that we don't use it. It guldes our behaviour and decisions pcrmanenliy. We always kecp in mind how important money is. Peo ple many times feel thretened if the-re Is a lack of money in their family budget. It is just terrible if we only thihk about how money can infiuen ca our lives.
Wbat is love?
Love is joy. However, many times when you enjoy that great feeling of love, something bad can happen and suddenly love becomes unreachable. What Is money?
Money is the ruler of thc world. Living in a »gold cage« doesn't make rich people happy. Money can't help you if you want to buy health.
I know the real story that happened to rny late father, vvhcn he fdl ill with cancer.
Moncy and love represent two very different fields, but they have one thing in common: you can't live vvithout either of them.
Mernika Pintarič, 8 a
mm w iMMBf
Love Is the most important thing in thisworld,
Hovvcver, some pedpje thlnk, that money is the most important and that it is the king of the world.
But that isn't so.
People can't live without love. Because, no love, no lifel With love sometimes a baby comes. With the baby and the love the family develops.
Money brlngs just animoslty and suffering.
When you are In love, you feel so well. Then you think, that you can make and do anything. Love gives you strength.
When a human gets money, one often becomes bad and selfish.
With money you can't buy love. You can just get love.
Julija Ceh, 8. c :
mm mm mm
Once upon a time lived one little boy. H is name was Money. One day he met a girl. Her name was Love. They were. so beautiful together. They fell in love. But they couldn't stay in love, because his and her parents were against this love, They were vcry sad, $o Money said to Love "Let's escape !" They escaped to America, got a job and a fiat- They had lots of money and big love. Two months later Love found out that she was pregnant. Seven months later they got twins, The daughter's name is Krona, the son s name is Cent. Together tbey live happily in our crazy vvorld.
Maja Vršič, 8. a: Mentorica; Saška Zadravec
INTERV|U
KURENTA
Kako so pišete in kako vam je ime?
Ime mi je Dušan, pišem pa se Strelec.
Koliko let ste že kurent?
Že 17 let.
Koliko stane celo oprema za kurenta?
Okrog 700 evrov brez zvon cev, rute ter gamaš.
Katere kraje vaša skupino kurentov najpogosteje obišče?
Največ se gibljemo okrog Spuhlje, Ptuja, obiščemo tudi Celje in druge kraje. Opišite, kaj oblečete, ko greste z ostalimi kurenti preganjat zimo po vaseh in mestih?
Kapo si damo čez glavo, ruto na vrat, obujemo
gamaše in čevlje, ki so črni, oblečemo kožuh in zvonce, ter vzamemo ježevko v roke.
Zakaj kurenti uporabljate ježevko?
Zato, ker nanjo zavežemo robčke in da si lahko obesimo kapo.
Zakaj zbirate kurenti robčke in koliko jih že imate? Koranti namesto denarja vzamemo robce. Imam jih okrog 150.
Kdo vas je vzpodbudil, da ste kurent?
Moji starši.
Ste tudi vi koga navdušili za kurenta?
Ja, mojega sina Nejca, ki je navdušen mlad kurent.
Nejc Strelec, 4. a Mentorica; Renata Sužnik
OPIS KURENTA
Kurentova kapa je narejena iz ovčjega kožuha in pobarvanega usnjenega naličja z dolgim usnjenim nosom, odprtinami za oči in usta. Zobje so iz belega fižola, nanizanega na vrvico. Ima daljši jezik, ki je pobarvan rdeče. Na glavi ima ušesa iz puranovih ali gosjih peruti. Rogovi so iz slame ali lesa ter okrašeni z raznobarvnimi trakovi. Kurent je oblečen v ovčji kožuh. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Njegov ponos pa je čim večje število robcev za
pasom. Obut je v volnene nogavice, imenovane gamaše, ki so včasih rdeče ali zelene barve.
Tilen Munda, 3, a Mentorica; Irena Prelog
Liza Likar, 3. a Mentorica; Irena Prelog
O VELIKANU IN SEDMIH PALČKIH
Nekoč jc živel ogromen velikan, ki je imel sedem čisto majhnih palčkov za služabnike. Palčki so mu vse pomagali. Zajtrk so mu stregli v velikansko posteljo in marsikdaj se je kateri zataknil in vse razlil po velikanu. Takrat sc je velikan tako razjezil, da bi najraje pojedel še palčka. Palčki so velikana tudi oblačili, mu odvezovali in zavezovali vezalke na čevljih ter mu naredili vse, kar si je zaželel. Nekega dne so se palčki odločili, da pobegnejo. Pobegnili so čez sedem gora in preko sedem voda. Ko je velikan opazil, da jih ni, se je razjezil in jih na ves glas klical. Palčkov ni bilo od nikoder. Velikan se nikakor ni mogel sam preživljati, saj si ni znal niti zavezati vezalk, ne pripravi-
KURENTOVANJE
Krofe si delimo, vsi že hitimo.
V maškare se oblačimo, za debelo repo plešemo.
Kurentov se vsi bojimo, še posebej punce vse,
Markovci, Borovci, Nova vas, Zabovci, Bukovci, Stojnci, Sobetinci, Strelci in Prvenci -to kraji so za kurenta.
Po vasi se podijo,
skačejo, se v levo in desno vrtijo,
da zvonci venomer rožljajo.
Od njih zelo lepo je, da zimo odganjajo in pomlad naznanjajo,
Oscar Križanec, 6, b Mentorica: Lidija Verlek
ti zajtrka in tudi obleči se ni znal. Odločil se je, da jih poišče. Iskal jih je tri dni in tri noči, a ni jih našel. Potem je sedel na veliko goro in začel točiti debele solze, da je poplavilo celo vas v dolini. Velikan se je palčkom zelo, zelo zasmilil, zato so sklenili, da se vrnejo. Ko jih je velikan opazil, se je zelo razveselil in jih vse po vrsti objel. Obljubil jim je, da nikoli več ne bo jezen nanje in, da jim bo vedno prisluhnil,
V zahvalo je palčkom iz kamna izklesal sedem majhnih, udobnih postelj in tudi majhne obleke se je naučil šivati.
Od takrat so bili vsi skupaj kot srečna družina.
Tjaša Murko, 5. a Mentorica: Irena Golob
Rene Rižner, 5, a Mentorica: Miroslava Mijačevič
TEŽKA ODLOČITEV
Snubca moram zbrati, moj oče je odločen, zato velel po tri je zdaj poslati, a jaz od groze kar se jočem.
Je prvi pameten kot osel z njim propadel bi vsak posel.
Še pred koncem tega tedna bila bi moja mošnja revna.
Je drugi čeden po postavi, a mu klobuk stoji po strani.
Moj sum je potrjen, zagotovo nikoli ni urejen.
Tretji ima lep stas, a o njem se Širi čuden glas.
Ima pa velik beli grad, a kaj, ko tam je vedno hlad.
Le z.a koga sc bom odločila, očitno vsakega sem uročila.
Res ne vem, kaj naj storim, komu zdaj srce naj podarim,
Kaj ko prosila bi jih plesa, na plesišču iz črnega lesa.
Le kdo zna po plesišču se vrtet, da z njim odplesal mogla bi v široki svet.
Zlato srce je skrito, a jaz ne vem, kaj se bo zgodilo. Gluha noč je zdaj prišla, a jaz ne vem, koga bi izbrala.
Saj ne želim se poročiti, a kako to očetu sporočiti -bi jezen bil kot vrag jn vrgel bi me še čez prag.
Ivana Djakovič, 9. a Mentorica: Urška Hluplč
oh v (\i\nmi\ Biliču ni mi a? ;/ij m ikm /