Najstarejši dnhovaik v naši škcfiji unirl. V Smartnem pri Slovenjgradcu je umrl 22. aprila tamošnji upokojeni nadžupnik, častni kanonik in dekan g. Jancz Lenart v visoki starosti 90 let. Rajni se je rodil v Cirkovcah pri Pragerskem 27. maja 1842 in je bil posvečen leta 1868. Kaplanoval je na več kaplanijah in med drugimi tudi pri Sv. Petru pod Sv. gorarni. Župnik je bil na Tinju na Pohorju, v Poljčanah, kjer je pozidal novo župno cerkev. Iz Poljčan se jc preselil leta 1900 kot nadžupnik v Smartno, kjer je postal leta 1919 dekan in radi V3estranskega uspešnega delovanja je bil odlikovan od škofa z imenovanjem za častnega kahonika. Blagopokojni je bil priljubljen dušni pastir, delavcn na polju ljudskega napredka ter vrl narodnjak v oni za Slovence trdi dobi v rajni Avstriji. Radi krepke in vesele narave je dočakal visoko staro3t blizu 90 let. Blagi duhovniški duši svetila večna Iu5 in ostani mu ohranjen hvaležen ter časten spomin med duhovnimi sobrati in mcd narodom! Znan frančiškan umrl. V Mariboru je zatisnil za vcdno oči po celem Slov. Štajerskem znani frančiškan in dolgoletni voditelj tretjega reda g. p. Filip Perc. Blagopokojni se je rodil 18. julija 1861 na Prevorju pri Pilštajnu, mašniško posvečenje je prejel leta 1884. Služboval je pri Sv. Trojici v Slov. goricah in nad 30 let v Mariboru pri Materi milosti. Kot dolgolctni voditelj tretjega reda jc bil odlikovan od škofijskega ordinariata z naslovom duhovnega svetovalca. Blagi duhovniški duši ostanimo hvaležni preko praga smrti duhovni tovariši in vsi verniki, ki ste ga poznall! NaJ počiva v miru! Mati mariborskega g. stolnega župnlnika umrla. V župniji Pišece jo umrla mati mariborskega g. stolnega župnika in kanonika Mihaela Umeka. Blagopokojna Marija je dosegla starost 73 let, je bila vzgledna mati ter skrbna gospodinja. Blagi mamici večni mir in pokoj, g. kanoniku in preostalim naše sožalje! Dopisa iz Ribnice na Pohorju In iz Šmartna pri Slovenjgradcu opisujeta pogrebni slovesnosti za zadnji teden umrlima zaslitžnima dvihovnikoma, gg. župnikom Andr. Fišer in častnim kanonikom Jan. Lenart. Noževo konico Je 'mel v glavi. V ma- riborski bolnici je umrl radi hudih bolečin v glavi gozdni delavec Jožef Benedek iz Gortine pri Slov. Bistrici. Radi sumljivih okolnosti so Benedeka raztelesili in odkrili v desni strani lobanje X cm dolgo rjavo noževo konico, ki je segala v možgane. Bogznaj kako dolgo je že živel najbrž v tepežu zabodeni z jeklom v glavi, dokler ni povzročilo vnetje možganov smrti. Državno pravdništvo je uvedlo preiskavo o tem 5udnem slučaju. Žrtev mlndostne radovednosti. V ptujsko bolnico so oddali z zelo nevarnimi ranami ter opeklinami po obrazu 14 letnega Mirka Zorko iz Juršinc. Fant je napolnil steklenico s smodnikom in užgal. Smodnik je eksplodiral neprevidnežu v obraz in bo še lahko ob vid. Obesil se je 19. aprila viničar barona Haerdtla, Anton Pctrovič, na Dravinjskem vrhu štev. 20 pri Št. Vidu v ptujski okolici. Vzrok smrti so bile težke družinske razmerc. Z vojaško pištolo nad tovariša. V Stojncih pod Ptujcm so popivali pozno v noč v krčmi vaščani. Ko je'bilo vse v objemu preobilnega alkohola, je prišlo do prepira in posestnik Joža Kristovič je potegnil iz žepa vojaško pištolo in hotel ustreliti Štefana Kranjca. Slednji je izbil nasprotniku orožje, da je padlo na tla, so sprožilo in krogla je ranila Kristoviča v nogo, a le lahko. Ponovno je zagrabil Kristovič pištolo in tokrat je oddal strel Kranjcu v prsa, da je obležal na mestu mrtcv. Ko je obležala žrtev, se je seve vse razkropilo in fantje so se odpeljali na kolesih po orožnike v Zavrč. Aretirani ubijalec se je po stari bojazljivi navadi izgovarjal s popolno pijanostjo, pa je imel slab namen že tedaj, ko je vzel vojaško orožjo seboj v krčmo med sovaščane. Obešenega so našli 19. aprila na podstrešju v Ptuju znanega vinskega trgovca ter veleposcstnika Franca Osterbergerja. Uglcdni trgovec je izvršil samomor v duševni zmedi. Ecčar brez strohe. V Hodošah v ptujskein okraju je uničil požar kočarju Janezu Lubecu stanovanjsko in gospodarsko poslopje, ki sta bili leseni in kriti 3 slamo. Roparska napadalca ušla. Matilda Povh, posestnica v Vrbi^ri Dobrni je bila v nedeljo sama doma, ker so drugi odšli k službi božji. Naenkrat sta udrla pri vratih dva neznanca in zahtevala od ženske pod pretnjo srnrti denar. Denarja ni bilo, pač pa sta se spravila lopova nad shrambo, kjer je bilo svinjsko meso in slivovka. Posestnica je med pobrskavanjeirTutekla ter obvestila orožriike, ki so bili koj na licu mesta, vendar sta jo bila drzneža že odkurila brez sledu. Dinamitna mina mu je raznesla glavo. V rudniku Zbelovo pri Poljčanah je eksplodirala pri razstreljevanju predCasno dinamitna mina, ki je strahovito razmesarila telo In raznesla glavo 20 letnemu delavcu Francu Ferležu. Zločin.eva roka požiga letos po vrsti gospodarska poslopja po okolici Brežic. Vedno po noči. Po požaru v bolnici se je začelo. Gorelo je pri Vogležu, Trnje 1; pri Brataniču, B_ko_ek 11; pri Ivanšeku, Bukošek 24; pri Levaku, Bukošek 10; fn zadnji. zopet v Trnju 4 pri Hozlerju, kateremu je pred leti pogorela biBa, a zdaj gospodarsko poslopje. Ker so tod gospodarska poslopja večinoma lesena, strehe slamnate, a v Bukošeku ni ve.jega potoka, je jasno, da kljub trudu gasllnih društev navadno vse pogori, reši se jedva živina. — Izmed teh pogorelcev se posestnik Jožef Levak prav priznalno zahvaljuje Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ki mu je zavarovalnino ikulantno izpla.ala. Svetovati je posestnikom, da pravočasno poskrbe za zadostno zavarovanje, in to lahko store kar pri odličnem In solidnem domačem slovenskem zavodu, pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ki ima povsod svoje zastopnike! Nad trgovca Pavla Stergarja v Sevnici so se spravili v noči 16. aprila vlomilci in odnesli več sto metrov manufakturnega blaga in drugih dobrot. Vloma in tatvine so osumljeni trije krošnjarji, ki so se potepali nekaj dni po Sevnici ter okolici. Nečloveški sin. V Blatni Brezovici pri Vrhniki na Kranjskem je izro.il 73 letni posestnik Franc Jeraj posest svojemu sinu Josipu, ki je bil dalje časa v Ameriki, odkoder pa se je vrnil kot zapravljivec. Stari Jeraj je živel a svojo ženko na prevžitku, a vedno pijani sin je iskal prepire, dokler ni zadnje dni radi žage udaril očeta po glavi. Starček je radi tega udarca pozneje umrl in sin bo dajal odgovor, ker se je spozabil tako dale, da je ubil lastnega o.eta. Vlom. V Dobrinjah pri Ljubljani je vlomil neznanec pri mesarju Mihaelu Anžiču in mu izmaknil iz listnice 15 tisoč Din. Požigalec je podtaknil ogenj posestniku Šveglu na Rečici pri Bledu. Požar je uničil skedenj, poln sena, slame ter detelje, hlev in drvarnico. Kakor pri nas na Dravskem polju, je tudi v okolici Bleda neznan požigalec že precej dolgo na delu. Strašna poplava v naši državi. O strahotah poplave po južnih in najbolj rodovitnih d.elih naše države smo poročali že zadnjič. Od našega zadnjega poročila pa se je poplavna nezgoda znatno povečala vsled nejprestanega deževja in naraščanja: Donave, Save, Tise, njihovih pritokov in rek po Bosni in Srbiji. Nad 50.000 ha rodovitne zeml.e je uničene. U»ičen je večji del Mačve, ki je .najbolj žitorodna pokrajina naše države. Sredi no.i 20. aprila se je zrušil nasip ob Savi in voda je udrla s tako silo preko vasi Sremska Rača, da je porušila vse hiše in se niti ne pozna ve_, kjer je stala imovita naselbina. Iz ogromnega jezera je štrlel iznad valovj.a edino še cerkveni zvonik. Ljudje so se še pravo.asno rešili, iker je odredila oblast izpraznitev vsega ogroženega okraja. Radi dviga Donave je bil izliv Save v popolnem zastoju, tako da je vedno bolj naraš.alo jezero krog Beograda. V Beogradu samem se je dvignila voda za ^0 cm in so bili preplavljeni vsi nižje ležeči dela mesta. V Srem- ski Mitrovici je izpodjedlo vodovje nad 500 hiš. Nepregledno škodo je napravila po Bosanski Krajini reka Drina. Najbolj opasen položaj je bil med Slavonskim Šamcem in Županjo. V okoligi Slavonskega in Bosanskega broda je bilo preplavljenih 23 vasi. Obupano prebivalstvo je bilo s požrtvovalno pomočjo vojaštva noč in dan na delu in je skušalo zajeziti nadaljnje poplave z zasilnimi nasipi in oja.enjem glavnih nasipov, kolikor niso odrekli že pri prvih navalih poplave. Delo je bilo nepopisno težavno in na tolikih mestih brezuspefjno, ker je bilo vse tako razmočeno, _a se je sproti udiralo in podiralo. Vešči vlcmilcl so vlomili v noči 2Q. aprila v Zagrebu v nadškofijsko pisafno na Kaptolu in odnesli iz železne blagajne 60.000 Din. Samomor znanega veleindustrijalca. V Monakovem si je sam končal življenje znani veleindustrijalec dr. Steinbeis, ki je vzdrževal ogromno lesno industrijo na Hrvatskem in po Bosni. Časopisje naglaša, da je ta samomor vzrok poloma podjetij kralja vžigalic Kreiigerja. Posledice poloma kralja vžigalic Šveda Ereugerja. Ponovno smo že poroCali, da se je ustrelil v Parizu kral} vžigalic Kreuger. Časopisje sedaj namigava, da so položili v Parreu v krsto in; prepeljali na Švedsko le Kreugerjevo pupo, on sam pa lepo živi na svojih pqsestvih na otoku Sumatra pod Indijo. Po razglasu Kreugerjeve smrti je jittšlo do popolnega poloma vseh njegovilj Levo: Lovski gradič prl Sinaji, last romunskega kralja, Je požar popolno- ma uničil. Desno: Kletke za bančne blagajnike so vpeljali po londonskih bankah. Na ta način so blagajniki zavarovani pred nepričakovaniml napadi velikomestnih lopovov. podjetij, ker je bil kralj vžigalic eden r>ajvečjih in najbolj pretkanih goljufov ih ponarejevalcev podpisov odličnih (jržavnikov na zadolžnice in vrednostne papirje. Izgube, ki jih je svet utrpel zaradi Kreugerjevega poloma, se cenijo gkupno na tri milijarde mark. Od teh odpade priljližno milijarda na Francijp. 900:milijonov na Zedinjene drž.ave, 300 milijonpv na Švedsko, pstalo pa na Anglijo, Nizozemsko in Švico. Vsota tVeh milijard predstavlja samo direfcti\e izgube. Izgube glavnega Kreugerjevega podjetja v Aflieriki cenijo na 50 foilijonov dolarjev. Dunajski kardinal in nadškof dr. Plffl f. Francoskega duhovnika in 30 let med Eskimi delujočega misijonarja Arseua Turquetil je imenoval papež za škofa vseh pokrajin ob severnem tečaju. Na &panskem so obhajali pred dnevi slovesno obletnlco proglasitve republlke. Ministrski predsednlk nadzira vojaško parado. Nova fn nafbolj novoctoouo opremijena raaijo ženevl. postaja DrnStva narodor *!