489ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) JUBILEJI Prof. dr. Franc Rozman – {estdesetletnik Prav neverjetno je, ko moramo – a le zaradi datuma, ki ga poka‘e koledar – ugotoviti, da se zaokro‘ijo leta tudi ko- legom ve~no mladega duhá. Prof. dr. Franc Rozman oziroma Fran~ek kot mu pravimo zgodovinarski kolegi in prijatelji, je letos dopolnil {estdeset let. Dopolnil jih je sicer res, le ka‘e jih ne, saj je eden od ljudi o~itne ‘ivljenjske energije, ki ga ne pusti iz svojega iskrivega poleta. In tudi on ne nje. Takega Fran~ka so spoznali kolegi iz njegove generacije, kolegi iz generacije, ki ji pripada podpisani in hodijo z njim zgodovi- narsko poklicno pot zadnjih petindvajset let, in takega, kot ve~krat povejo, poznajo tudi mlaj{i kolegi. Zato smo na za~etku zapisali besedo o zaokro‘enih ‘ivljenjskih letih in iskrivi osebni podobi na{ega jubilanta. Prof. dr. Franc Rozman se je rodil na Bledu 30. maja 1941. Osnovno {olo je obiskoval v rojstnem kraju, gimna- zijo pa na Jesenicah. Po maturi leta 1960 se je vpisal na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je {tudiral zgodovino in sociologijo. Študij je zaklju~il leta 1965. Leta 1966 je prejel {tudentsko Pre{ernovo nagrado. Ob koncu {tudija se je leta 1965 zaposlil na tedanjem In{titutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani (IZDG). To je bilo v ~asu, ko je IZDG za~enjal dobivati zna~aj raziskovalne ustanove, ki se je pri~ela otresati politi~nega vpliva obstoje~e oblasti. Na tej osnovi je bila utemeljena tudi znanstvena pot prof. Rozmana, saj pripada prvi na~rtno izobra‘evani generaciji raziskovalcev IZDG oziroma kasnej{ega In{tituta za novej{o zgodovino (INZ). Na tej, danes osrednji raziskovalni ustanovi za preu~evanje novej{e slovenske zgodovine, se je kot mlad raziskovalec skupaj z generacijskima in in{titutskima kolegoma dr. Jasno Fischer in prof. dr. Jankom Prunkom doka- zal s sodobnim in dosledno znanstvenim preu~evanjem socialisti~nega in delavskega gibanja na Slo- venskem in v Evropi. Iz te problematike je v prvih letih raziskovalnega dela na IZDG objavil ve~ tehtnih razprav. Med njimi razpravo Na{i zapiski 1902–1914, v kateri je raz~lenil idejno politi~ni zna~aj revije Na{i zapiski, kjer so v omenjenih letih svoje prispevke objavljali pisci, ki so pripadali jedru tedanje slovenske socialisti~ne inteligence. Vánjo so pisali tudi Ivan Prijatelj, France Kidri~ in Oton @upan~i~. Razpravo Na{i zapiski 1902–1914 (za tisk pripravljen referat s posvetovanja Za~etki socialisti~nega tiska na Balkanu 1971 v Beogradu) posebej omenjamo zato, ker jo je prof. Rozman objavil obenem z odmevnima razpravama J. Fischer in J. Prunka v Prispevkih za zgodovino delavskega gibanja 1971–1972/1–2. Omenjeni raziskovalci so tedaj kot nova generacija skupaj vstopili v sloven- sko zgodovinopisje in napovedali novo kvalitetno stopnjo v raziskovanju na{e politi~ne zgodovine. Ni ~udno, da so jih tedaj in{titutski sodelavci imenovali »zlata generacija«. Prof. Rozman, ki se je ‘e do objave Na{ih zapiskov dokazal z izrazitim obvladovanjem raziskoval- no obravnavane problematike, je nato svoje znanstvene kvalitete poudaril v magistrskem delu Socialisti~no gibanje na slovenskem Štajerskem do kongresa avstrijske socialne demokracije v Hainfel- du (1889), ki ga je ubranil leta 1972 na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Študijo je, prirejeno za tisk, objavil pod naslovom Socialisti~no gibanje na slovenskem Štajerskem do leta 1889 v Prispevkih za zgodovino delavskega gibanja 1973/1–2. Vse prepoznavne kvalitete svojega znanstve- 490 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3 (124) nega dela pa je leta 1977 v {e ve~ji razse‘nosti utemeljil v doktorski disertaciji Socialisti~no delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem do prve svetovne vojne, ki jo je prav tako ubranil na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V disertaciji je raz~lenil delavsko gibanje obeh narodov, slovenskega in nem{kega, ki sta takrat bivala na spodnjem Štajerskem. Pri tem je obravnaval tudi proces germanizacije, ki je bil od konca stoletja dalje vedno huj{i. V disertaciji je ugotovil, da je delavska stranka na slovenskem Štajer- skem pognala sorazmerno krepke korenine in da socialna demokracija zavestno ni ponem~evala slo- venskega delavstva. Kljub temu pa je iz njenega besedila razvidno, da glede nacionalnega vpra{anja socialna demokracija na Štajerskem ni niti v teoriji niti v praksi storila kdo ve kaj, sicer pa razlike med nacionalizmom zatiranega in zatirajo~ega naroda ni poznala teorija vse druge internacionale. Vrhunske znanstvene ravni Rozmanove disertacije niso priznali le v strokovnih krogih, pa~ pa tudi v {ir{em dru‘benem prostoru. Zalo‘ba Borec mu je zanjo leta 1979 podelila Kajuhovo nagrado in jo uvrstila v svoj knji‘ni program. Disertacija je iz{la v knji‘ni obliki pod naslovom Socialisti~no dela- vsko gibanje na slovenskem Štajerskem (Ljubljana 1979). Znanstvena akribija in intelektualna mo~, ki ju izpri~uje sta botrovali, da je avtor zanjo leta 1980 prejel {e drugo tedaj presti‘no priznanje – nagrado Sklada Borisa Kidri~a. Priznanji sta bili v resnici utemeljeni, kajti knjige kot je jubilantovo Socialisti~no gibanje, so dragocene knjige. V ~asu, ko je iz{lo Socialisti~no delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem sta bili za prof. Roz- manom ‘e dve dragoceni {tudijski in osebni izku{nji v tujini. Prof. dr. Franc Rozman je namre~ eden od tistih slovenskih zgodovinarjev, ki svoje znanstveno delo ‘e dolga leta spoznavno utemeljujejo tudi v mednarodnem prostoru. Njegovo prvo intenzivno znanstveno delo v tujini sega v leta 1968–1969, ko je {tudijsko bival na Dunaju in v Gradcu. Leta 1977 se je izpopolnjeval na znanem In{titutu za evropsko zgodovino v Mainzu, ki ga ne poznajo in priznavajo le v Evropi, pa~ pa tudi zunaj nje. Leta 1981 je bil ponovno, to pot kot {tipendist DAAD na in{titutu v Mainzu, del tedanjega {tudijskega bivanja v Nem~iji pa je prebil tudi v Münchnu. Bil je tudi {tipendist fondacije Tempus, v okviru katere se je leta 1993 kot univerzitetni profesor individualno usposabljal na Univerzi Bochum v ZRN. V osemdesetih letih je kot pobudnik sodelovanja med IZDG in avstrijskim in{titutom za vzhodno in jugovzhodno Evropo veliko raziskoval na Dunaju. Še pred tem pa se je, najve~krat kot referent, za~el udele‘evati mednarodnih konferenc zgodovinarjev delavskega gibanja v Linzu. Od leta 1988 je tudi ~lan sveta lin{ke konference. Kar zadeva mednarodno dejavnost prof. Rozmana je treba {e posebej poudariti njegov pomemben pri- spevek k poglabljanju in {iritvi sodelovanja slovenskih zgodovinarjev s kolegi v srednjeevropskem prostoru. To zagotavlja kot predsednik slovenskega dela mednarodnega komiteja kulturno-zgodovin- skega simpozija Modinci, kar je postal leta 1986 in vodja slovenskega (pred tem od leta 1987 jugoslo- vanskega) dela slovensko-avstrijske komisije zgodovinarjev. Poudariti velja, da je po vzpostavitvi sa- mostojne slovenske dr‘ave Republike Slovenije leta 1992 organiziral prvi naslednji (23. po vrsti) sim- pozij Modinci v Roga{ki slatini (leta 1991 ga slovenski gostitelji zaradi vojnih razmer niso mogli pri- praviti). Leta 1998 je organiziral {e 29. simpozij Modinci na Ptuju. Leta 1993 pa je na Bledu organiziral prvo zasedanje slovensko-avstrijske komisije zgodovinarjev. V osemdesetih letih je bil tudi ~lan jugo- slovansko-romunske zgodovinske komisije, v devetdesetih pa {e ~lan slovensko-~e{ke zgodovinske komisije. Prof. Rozman je danes ~lan posebne slovensko-avstrijske komisije zgodovinarjev in prav- nikov, oblikovane leta 2001. ^eprav je na{ jubilant s svojim {tudijskim in organizacijskim delom ter znanstvenimi nastopi na mednarodni ravni pomembno prispeval k razvoju slovenskega zgodovinopisja in njegovi prepoznavnosti v tujini, je seveda glavnina njegovega ustvarjanja povezana z raziskovalnim in pedago{kim delom v do- movini. Najprej na IZDG oziroma od leta 1989 In{titutu za novej{o zgodovino, na katerem je bil zaposlen do leta 1994; sprva kot asistent, nato od leta 1978 kot znanstveni in 1983 kot vi{ji znanstveni sodelavec, od leta 1989 pa kot znanstveni svetnik. Prof. Rozman se je v in{titutskem obdobju osredoto~il na razisko- vanje zgodovine delavskega in socialisti~nega gibanja, ~eprav se je ‘elel poglobiti tudi v druge raziskoval- ne vsebine. Tako je ve~krat ob‘aloval, da zaradi razli~nih predsodkov v prej{nji dru‘beni ureditvi ni mogel opraviti raziskave o politi~nem razvoju Nemcev na Slovenskem v 19. stoletju. Njegove pripombe na ta ra~un smo sli{ali ‘e v tistem ~asu. Vendar pa omenjeno ni upo~asnilo njegovega raziskovalnega dela. V slabih tridesetih letih, ki jih je prebil na in{titutu, je napisal prek 300 znanstvenih razprav in strokovnih ~lankov in sodeloval na vrsti znanstvenih simpozijev doma in v tujini. Ob tem je prevedel znano delo Wolfganga Abendrotha Socialna zgodovina evropskega delavskega gibanja (Ljubljana 1971) in poleg 491ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) monografije Socialisti~no delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem objavil {e tri knji‘na dela: Prve rudarske stavke na Slovenskem, Ljubljana 1983 (skupaj z Miroslavom Stiplov{kom), Praznovanje 1. maja na Slovenskem, Ljubljana 1986 (skupaj z M. Stiplov{kom in Janezom Kosom) in zbornik virov Korespon- denca Albina Prepeluha-Abditusa (Ljubljana 1991). Kot urednik in avtor je sodeloval pri znanem Lek- sikonu Cankarjeve zalo‘be (Ljubljana 1973, 2000), slovenski izdaji Svetovne zgodovine (Ljubljana 1976, 1981), pri njeni hrva{ki izdaji Povijest svijeta (Zagreb 1990) in pri pripravi znane in {e danes za njen osnovni namen zelo uporabne Kronologije naprednega delavskega gibanja na Slovenskem 1868–1980 (Ljubljana 1981). Leta 1983 je postal glavni urednik in{titutove znanstvene revije Prispevki za zgodovino delavskega gibanja. Bil je natan~en urednik {irokega vsebinskega programa, v katerega je vedno ume{~al mlaj{e in{titutove raziskovalce. V ~asu njegovega urednikovanja (do leta 1990) so se Prispevki v okviru in{titutovih prizadevanj, da bi tudi s spremembo imena iz IZDG v In{titut za novej{o zgodovino utemeljil raziskovalno {irino svojega delovanja, leta 1986 preimenovali v Prispevke za novej{o zgodovino. Prof. Rozman je sredi osemdesetih let postal {e podro~ni urednik za zgodovino do leta 1918 pri zahtevni pripra- vi vsebinske zasnove Enciklopedije Slovenije. Pri uresni~evanju tega temeljnega projekta uveljavljanja slovenske nacionalne in dr‘avne identitete sodeluje tudi kot pisec vrste tehtnih stvarnih in biografskih gesel od izida prvega zvezka ES leta 1987 do danes. Sodeloval je tudi pri drugem klju~nem nacionalnem enciklopedi~nem projektu – Slovenskem biografskem leksikonu. V jugoslovanskem okviru je kot avtor sodeloval pri Enciklopediji Jugoslavije. V letih 1986–1989 je bil tudi ~lan uredni{tva vodilne zgodovinar- ske revije v nekdanji SFRJ Jugoslovenskega istorijskega ~asopisa. Poleg osnovnega raziskovalnega dela je bil prof. Rozman na in{titutu dejaven tudi na drugih ravneh njegovega delovanja. Bil je predsednik sindikalne organizacije na in{titutu, predsednik Komisije za medsebojna delavna razmerja, vodja znanstveno-raziskovalne enote in{tituta in v letih 1982–1984 pre- dsednik njegovega upravnega organa – Sveta in{tituta. Kot eden najvidnej{ih raziskovalcev in{tituta in ~lan njegove vodilne strukture je bil do sodelavcev vedno ~love{ko dostopen, kar je mlaj{a asistentska generacija – ob spo{tovanju, ki ji ni bilo odve~ – zelo cenila. Leta 1986 so znanstvene in intelektualne kvalitete na{ega jubilanta vzpodbudile Pedago{ko fakul- teto Univerze v Mariboru, da mu je ponudila mesto predavatelja za predmet Zgodovina Slovencev 1750–1918 in Zgodovina ju‘noslovanskih narodov (danes Zgodovina Vzhodne in Jugovzhodne Evro- pe) za isto obdobje. Ponudbo je sprejel in bil {e istega leta izvoljen za izrednega, leta 1991 pa za rednega profesorja. Zgodovino ju‘noslovanskih narodov oziroma Jugovzhodne Evrope od leta 1988 predava tudi na ljubljanski Filozofski fakulteti. Prof. Rozman se je kmalu uveljavil med slovenskimi univerzitetnimi profesorji zgodovine, zato ni ~udno, da se je leta 1994 odlo~il povsem posvetiti profe- sorskemu delu. Polno se je zaposlil na Pedago{ki fakulteti v Mariboru in ‘e leta 1995 postal njen dekan. Ob dekanski funkciji, ki jo je opravljal do leta 1999, je vestno opravljal profesorski poklic. Prof. Roz- man velja za dobrega profesorja med {tudenti zgodovine tako v Mariboru kot v Ljubljani. Nadarjene usmerja tudi v raziskovalno delo. Ob tem pa je tudi sam raziskovalno dejaven. Po odhodu iz INZ je svoj ustvarjalni opus pove~al {e za dobrih 100 bibliografskih enot. Med njimi je poleg znanstvenih razprav in strokovnih ~lankov napisal tudi strokovni monografiji Bled na starih razglednicah, Bled 1997 (sku- paj z Bo‘om Benedikom in Leopoldom Kolmanom) in Zastave vihrajo : spominski dnevi in prazno- vanja na Slovenskem od sredine 19. stoletja do danes, Ljubljana 1999 (skupaj z Vasilijem Melikom in Bo‘om Repetom). Skupaj s skupino avtorjev je tudi pisec obse‘ne kronike slovenske zgodovine Slo- venci skozi ~as (Ljubljana 1999). Leta 1999 in 2001 sta iz{la gimnazijska u~benika Zgodovina 3, ki ju je pripravil skupaj s Stanetom Grando. Uredil oziroma souredil je tudi ve~ znanstvenih zbornikov: Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci (Maribor 1993), Sosed v ogledalu soseda : od 1848 do danes : von 1848 bis heute (Ljubljana 1995), Razvoj turizma v Sloveniji (Ljubljana 1996), Od Mari- bora do Trsta : 1850–1914 (Maribor 1998). Bil je tudi ~lan uredni{kega odbora pri izjemnem podvigu Nove revije Slovenska kronika XX. stoletja (Ljubljana 1995–1996, 1997). Leta 1996 je postal ~lan uredni{tva osrednje slovenske zgodovinarske revije Zgodovinski ~asopis, od leta 1998 pa je ~lan uredni{tva najstarej{e slovenske znanstvene zgodovinarske revije ^asopisa za zgodovino in narodo- pisje in ponovno ~lan uredni{tva Prispevkov za novej{o zgodovino. Leta 1998 je postal {e ~lan Sveta za splo{no izobra‘evanje in njegove komisije za u~benike, od istega leta pa je tudi ~lan Sveta za visoko {olstvo in predsednik njegove komisije za humanisti~ne in dru‘boslovne znanosti. Ob pedago{kem res zavidljivo znanstveno in strokovno organizacijsko delo! 492 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3 (124) Poleg omenjenih je prof. Rozman opravljal tudi vodilne dol‘nosti v stanovskih organizacijah slo- venskih zgodovinarjev. V letih 1986–1988 je bil predsednik najve~jega regionalnega zgodovinskega dru{tva v Sloveniji – Zgodovinskega dru{tva Ljubljana (ZDL). Kot predsednik ZDL je leta 1987 orga- niziral Okroglo mizo Ob sedemdesetletnici smrti Janeza Evangelista Kreka in Okroglo mizo @ivljenje in delo Albina Prepeluha-Abditusa, ki je bila ob 50. letnici njegove smrti. Obe Okrogli mizi sta v tedanjem ~asu pomembno prispevali k obogatitvi in raz{iritvi slovenskega zgodovinskega spomina. Sredi oziroma v drugi polovici devetdesetih let pa je bil na najvi{jih mestih Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije (ZZDS). Leta 1994 je bil izvoljen za njenega predsednika. Prof. Rozman je v ~asu, ko je opravljal to pomembno in ~astno funkcijo utrdil novo vsebinsko stopnjo delovanja ZZDS. Uveljavil je na~elo tematskih obravnav slovenskega zgodovinskega razvoja na zborovanjih slovenskih zgodovi- narjev. To je pomembna zareza v rasti slovenskega zgodovinopisja, na katero se navezuje delovanje ZZDS tudi danes. V ~asu njegovega vodenja ZZDS je Zveza leta 1995 izpeljala odmeven mednarodni znanstveni posvet Slovenija v letu 1945. Posvet je bil pripravljen ob 50. letnici konca druge svetovne vojne na Slovenskem in je vidno prispeval k {e bolj dolo~nej{emu izrisovanju zgodovinske podobe prelomnega leta 1945. Prof. Rozman je predsedni{ki mandat zaklju~il s tematskim zborovanjem zgo- dovinarjev Razvoj turizma v Sloveniji, ki je bilo leta 1996 na Bledu. Na zborovanju so obele‘ili tudi 150. letnico za~etka izhajanja Mittheilungen des historischen Vereins für Krain, ko so zgodovinarji na Slovenskem dobili svoje prvo strokovno glasilo. Po zborovanju, 28. po vrsti, na katerem so prvi~ sistemati~no obravnavali zgodovino turizma v Sloveniji, vodstva ZZDS ni zapustil. Naslednji dve man- datni obdobji (do leta 2000) je {e ostal podpredsednik ZZDS in tvorno sodeloval v njenem delu. Izrazita ustvarjalnost na razli~nih ravneh uresni~evanja zgodovinske vede in razgibane strokovne in socialne povezave, s katerimi je le-ta prepletena, so najbolj prepoznavne strokovne in osebne odlike jubilanta prof. dr. Franca Rozmana. Poznajo in priznavajo jih vsi, ki so se sre~ali z njim na svoji zgodo- vinarski ali {ir{i dru‘beni poti in tudi tisti, ki prof. Rozmana poznajo le prek natisnjene besede. Takih pa je malo. Fran~ek je namre~ izrazita osebnost, iz katere vejejo intelektualna ostrina, razgledanost in doslednost stali{~ ter zanj zna~ilni osebni {arm. To so lastnosti, ki ljudi pritegujejo in s katerimi bo Fran~ek ‘lahtníl tudi na{e nadaljnje zgodovinarsko delo in bivanje. Tega se iskreno veselimo in mu obenem ~estitamo za ‘ivljenjski jubilej. @elimo mu nadaljnjega uspe{nega znanstvenega in pedago{kega dela, zdravja in – kot je sam dejal na sve~ani ve~erji, ki jo je njemu v ~ast priredila ZZDS – u‘ivanja ‘ivljenjskih radosti. J u r i j Pe r o v { e k