„Štajerc" izhaja vsaki pelek. datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-sirijo: za celo leto 3 krone, za pol in četrt teta razmemo; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; *a Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Amcr.ko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom ;ia visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-Bištvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (insciatov) je za celo stran K 64, za Vj strani K 32, za '/» strani K 16, za '/, strani K 8, za '/„ strani K 4, za '/»« strani K 2, za ' ,, strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 1. V Ptuju v nedeljo dn 1. januarja 1911. XII. letnik. - Današnja številka ima zopet 2 strani priloge in šteje torej skupaj 10 strani ter več slik. !!!Ne pozabi!!! da je zdaj prišlo novo leto 19x1 in da je .vsled tega tvoja dolžnost, držati se sledečih navodil: I. Vsakdo naj takoj poravna svoj dolg na naročnini. List se. plačuje v naprej! II. Vsakdo naj nabira naročnike listu! V skupnem delu je moč; čimveč novih, naročnikov bodete nabrali, temboljši in tem večji bode naš listi Pomislite, da je naš nepremagljivi in brezobzirni in odkriti ,Stajerc" največji slovensko pisani tednik! „Stajerc" obsega najmanje 8—12 strani in objavlja raz ven vseh novic največ gospodarsko važnih člankov, nadalje brezobzirno kritiko ljudskih i z s e s a 1-c e v, prav lepe povesti, smešnice, dopise, politični pregled itd. Poleg tega je BStajerc" edini slovensko pisani list, ki prinaša vsak teden celo vrsto lepih podučnih slik. Kar se novega na svetu zgodi, to prinaša „Stajerc" v besedi in podobi! in vedno je „Štajerc'' boritelj za ljudstvo! Naš list ni od nikogar odvisen in je vsled tega vsakemu poštenemu mnenju na razpolago. Pri nas najde vsakdo svojo pravico! „Stajerc" je svoj čas vsakih 14 dni prav ponižno izhajal. Zdaj izhaja ponosno vsaki teden. In na Štajerskem in Koroškem je naš „Stajerc" najbolj razširjeni in najvplivnejši list. Ob tej priložnosti pa povemo tudi, da se bode prihodnje leto naš list tudi na Kranjskem razširil in da bodemo prinašali posebno kranjsko prilogo, kajti tudi v sosedni kranjski deželi trpijo vbogi kmetje pod prvaškim zatiranjem. Tudi na Kranjskem morajo kmetje izpoznati, da je slovensko-narodna politika velika škodljivka ljudstva! Mnogo večji in mnogo boljši bode postal naš list. In vklub temo je naš „ Š t a-j e r c" skoraj dvakrat cenejši nego vsi drugi ednaki listi. Naročnina „Štajerca", ki izhaja vsaki teden enkrat na 8—12 (pa tudi 14) straneh, ki prinaša tudi tedensko najmanje 3 slike, znaša: Za Avstrijo cele leto 3 krone, za Ogrsko 4 50 K, za Nemčijo 5 K, za Ameriko 6 K. To> je pač malenKostno plačilo! Vsi na delo za „Šcajerca", ki mora biti v vsaki kmetski, obrtniški in delavski hiši! Naročajte naš list, razširjajte ga, pridobivajte mu naročnike, in — zmaga bodo naša! 19)1. Nekaj res novega vam povemo: danes ob polnoči, natanko ob polnoči, vlegla se je neka belolasa starka in je uraiia. Komaj je zatisnila oči, ko je že neko dete : ivriskalo. Smrt in rojstvo je združil snsam trenutek. Starki sd" rekli »'Leto 11 10" in novorojenčku pravijo sLeto 1911". , , j\;n z\r.. .) ,, lahko dušo, dokler diha. In vendar nas poprime semtertja otožnost. Kako solznati mir obdaja človeka, kadar sedi na svoji grudi ob zahajanju solnca. Krasno je bilo solnce in izlivalo je Čisto zlato nad livado in vstvarilo nam je dan veselja. Ali zdaj zahaja solnce. . . na goreh še zažari svitla črta in potem prihajajo sence, sence, temne, mračne, žalostne sence... Takemu večeru podobna je novoletna noč! Spominjajte se solnčnih žarkov, ki ste jih vživali v preteklem letu! Veselje, sreča, ljubezen, zadovoljnost, vse ste doživeli, in čeprav le za trenutek! V dosmrtno ječo obsojeni je za minuto srečen, ako nemoteno opazuje veselo mu-šico, ki frfota okoli njegovega okna. Toča je pobila kmetu gorice; ali preje, skozi tedne in mesece bil je srečen v upanju ua krasno trgatev. V rudniški jami zakopan je živi rudar in 3trnpeni plini ga zadušijo; ali zadnja njegova misel mu pomeni srečo, kajti svoji nedolžni deci želi solnca. . . Vsem, prav vsem, beraču in cesarju prineslo je preteklo leto par solnčnih žarkov lepe sreče. .. Ali zdaj stojimo v sredini grobov! Sence prihajajo — in na desno in na levo in spredaj in zadaj, — povsod grobovi. . . Noč nas obdaja in vse Silvestrovo veselje ne pomaga čez to dejstvo... Kdo je za nami ? Kdo je tekom leta izginil? Kdo počiva pod zeleno grudo? Kdo nam je postal tuj v strasti življenja? . . Kako smešno je vso sovraštvo, kadar mu stoji nasproti večna Resnica!... Bodimo pametni: na solnce preteklosti in na sence bodočnosti ne pozabimo! Kajti novo leto je mejni kamen in kar je bilo na oni strani, ne pride na to stran. Pozdravljena, ti nova številka: 1911! Bog daj našim sovražnikom sreče — brez sarkazma kličemo to besedo! Bog daj nam moči, da nadaljujemo svojo pot: naprej, naprej v novo leto... Politični pregled. Delegacije so pričele zasedanje. Zanimivo je, da je ogrsko delegacijo naš prestolonaslednik otvoril. S tem nadomestil je cesarja prvič pri državnopravnemu aktu. Vojaška smrt. Na Monte Pianu je zasula snežena lavina vojaško patruljo; pri temu je našlo 4 vojakov svojo smrt in le oficir se je mogel rešiti. Mi gotovo priznamo potrebo vojaških vaj. Ali po našem mnenju bi bilo treba malo več previdnosti. Kajti v času mira ni treba življenje vojakov riskirati! Ogrski državni zbor je predložil razpravo glede trgovinske pogodbe z Srbijo. S tem se je onemogočilo uvoz mesa iz Srbije s 1. prosincem t. 1. Iz agrarnega stališča je to le pozdraviti, kajti mesno draginjo bodemo le tedaj odstranili, ako varujemo domače kmetijstvo! Krvavi boji so se vršili na univerzi v Odesi (na Ruskem) med študenti in policaji. Slo se je zaradi nekega prepovedanega shoda. Na obeh straneh se je streljalo. 1 študent je bil ubit, mnogo pa ranjenih. 883 šti je tista blažena Rusija, s katero nas bi prvaki tako radi združili! Dopisi. Iz Ptujske gore. Po dveletnem vse hvale vrednem delovanju kot nadučitelj je gospod Leopold C u 1 k službeno prestavljen v Do-berno pri Celju. V tem kratkem času si je znal pridobiti čez dve tretjini prebivalstva, kateri ga spoštujejo kot vzornega nadučitelja. On se ni brigal za narodnjaške hujskače, še manj jih je vbogal; zatoraj so ga tudi črtili kot belo vrano. Njemu je bila šola čez vse, zatoraj se je tudi trdno držal predpisov naprej postavljenih uradov in je otroke v tem smislu podučeval. Zatoraj so se tudi otroci pri njem že v drugem razredu več nemškega naučili, ko oni, kateri so preje pod Serajnikom in Klemenčičom sedem let hlače po šolskih klopeh trgali. Za ubožne otroke pa je prosil in trkal pri raznih ljudeh celo po Gradcu, da jim priskrbi kruha, katerega jim mnogi starišev ne morejo v šolo dati . . . Zatoraj ga bodemo zelo pogrešali. Vendar naj sprejme od naa na pot v Doberno hvaležna voščila, ker nam je znano, da je tudi tam potrebno, da že pri nas začeto delo uspešno nadaljuje in izročene otroke v popolni omiki izgoji, da bodejo enkrat vzgledni avstrijski državljani! Eden mnogih gorskih občanov. Žiče pri Konjicah. (I z j a v a). Ni res, da bi bil gospod nadučitelj Cucek Josef mojega fanta težko ali kakor koli telesno poškodoval, kar je tudi dognala zdravniška preiskava. Obžalujem torej to od mene povzročeno neresnično vest v tej zadevi ter prosim gospoda nadučitelja odpuščanja in se mu zahvaljujem, da je odstopil od daljne sodnijske preiskave proti meni. Tudi izrekam, da je poročilo v „Narodnem dnevniku" glede te zadeve popolnoma neresnično. — Ziče, dne 23. prosinca 1910. Josef Slane m. p. Griže pri Celju. Naši „zvezarji" so ustanovili svojo posojilnico. Ali ni to velika hinavščina za tistega, ki bi moral mir in ljubezen med ljudstvom delati ? Kako so pa rajni g. žapnik bili? Bog jim daj nebesa! Oni niso razprtije med farani delali, pa tudi s politiko se niso pečali! Kako je pa dandanes? Vse je na dve stranki; fantje se pretepavajo! Možje se prepirajo ! Žene in deklota se pa kregajo; to je veselje za našo faro ! Pa ker naš župnik so tako radi pri vsaki stvari, ko bi se pač hoteli po majat, da bi g. kaplana mašovati in pa pridigovati naučili! Da ne bo tiha maša celo uro trajala, do povzdigovanja se šele pririje ali pri povživa-nju; tam se pa vstavi. Pri peti maši, ko ima organist za vsaki del sv. maše pesmi raztalene, nazadnje mu pa vsega zmanjka; kar tako se mu pa tudi ne ljobi po orglah skakati. Ljudje pa tudi rajše gredo v drugo faro k maši pa pridejo popreje domu, če je prav dalje. če bo huda zima, bosta tako ministranta zmrznila. Pa naj bo, vsaka reč en čas trpi, ali to se pri nas ne spremeni . . . Opazovalec. Iz Gočove. Na 19. decembra so bile pri nas občinske volitve, pri katerih so naprednjaki popolnoma zmagali. Da bi svojo sramoto skrili, pišejo v „Slov. Gosp." da se gre za Schiitzovo gostilno. Mi „Štajercijanci" pa pravimo, da hočemo imeti snažno gostilno, v kateri se ne bode rabila voda iz jarka za snaženje glažov in kuhanje kave. Sploh vprašamo, kaj k temu poreče višja oblast ? Vsi klerikalci so kar noreli, da bi občino v svoje kremplje dobili. Tudi kaplan od sv. Ruperta je romal od hiše do hiše za glasove Vinka. Priromal je tudi župnik Pajtlar. Ne vemo, če bi prišel tako hitro h kakšnemu bolniku. Seveda, političnim duhovnikom je bolnik deveta briga, denar in volitve pa prva. Prišel je tudi tajnik Kramberger, ki baje piše na neki „posojilnici" in katerega stric je tisti Nace Breznik, kateri je vodja »sladkih bratcev". Taka banda nosi pri nas zastavo prvakov ! Breznikov« nsmrdakavre" naj bi mi kmetje podpirali! Ali mi posestniki smo si izvolili može, ne pa „ zadnjo stran" ljubeče hinavce! Volitev je imela ta-le uspeh: V III. razredu naprednjaki 37 glasov, klerikalni sladki bratci pa 33 glasov; v II. razredu naša stranka 9 glasov, črnnbi pa 2 glasova. Tako je občina zdaj v naprednih rokah! Klerikalci so res „nazadnjaki"; prvič ljubijo zadajšno stran in drugič grejo sploh nazaj! . . . čestitamo vrlim volilcem, ki se ne bojijo Breznikovih prijateljev ! Mi »Štajercijanci' gremo naprej! Št. Peter na medvedovem selu. Dovoli, dragi „Štajerc", zopet za par vrstic prostora. Našim kikecem je že pač dolgi čas, če se jih vedno ne krtači, in potem kričijo, da so se že znebili liberalcev in „Štajerčevih" pristašev. Pa zelo, zelo ste se zmotili, dragi kikeci Šenpeterski! če še pride sto in sto Gomilšekov, ostanemo mi, kar smo bili. Mož ostane vedno mož in se ne pusti voditi za fajmoštrovo piščalko, ki le za svojo malho dobro gode. — V tistem žoltem zadnjem kikerskem lističa se nek mladi orlek-oslek nekaj napihuje, češ, da se liberalna in „Štajer-čeva" stranka pomika po pojatah in prešnicah k svojim zborovanjem ter tam popiva žganj ico. Toda pobčeku se je menda sanjalo in ni lastnih bratcev orlov poznal, ko so spraznjevali za cerkvijo napoljene frakeljce, ki jih skoro vsak večer spraznjujejo, predno gredo v farovž noret. Imena na razpolago, cenjeni čitatelji I Ja, ja, osli dobro poznajo frakeljce, mi pa še imamo z - toliko v žepu, da si lahko privoščimo en glažek dobrega vinca. Kaj se tu pri nas v Št. Petru godi, je res čudno. Pomisli, dragi čitatelj ! Zadnjič enkrat so se spravljali ti kozli iz gnezda (farovža) iu začeli so se šopiriti, kaj vse jih je star tiček naučil. Ni se jim posebno posrečilo trkanje ob krmilni zaboj (tlentrugel); eden teh mladičev se je tako prekucnil, da bi si bil skoraj nos polomil. Gospodine Gomilšek, lepše in boljše uči svoje kozle, da se bodo lepše obnašali! Drugič še pa več o farovških klerikalnih ko-štrunih! Hrastnik. »Vera peša", vpijejo in jadiknjejo duhovniki ; vprašamo : zakaj peša ? kdo je kriv da peša ? Odgovor: v prvi vrsti so krivi duhovniki sami! Tukaj na Dolu pri Hrastniku imamo g. župnika Veternika ; ta duhovnik se ne vtika v politiko in zato ga tudi spoštujemo, črez njega se ne sliši žal besede, a črez misijonarje, katere smo imeli pred par dnevi, slišimo psovke in zgražanje, da je joj. Neka deklica pobožnih starišev bila je pri misijonarja pri spovedi. On jo je vprašal m. dr. stvari, ki so pregrde, da bi jih v listu napisali. Ko je domu prišla, bila je vsa zamišljena, tako da jo je njen oče vprašal: kaj ti pa je ? In deklica ran pove, kaj jo je vprašal misijonar in vpraša očeta, kaj je to ; seveda, očeta je bilo sram in ji ni po pravici povedal; pač pa ji je rekel : k misijonarjem ti ni treba več hoditi k spovedi! Pa tudi v politiko so se vmešavali ti celibaterji. Eden je rekel: dokler se bodo ljudje vtikali med duhovske stvari, toliko časa se bomo mi dušni pastirji vtikali med politiko! Kaj ne, dragi misijonarji, radi bi imeli, da bi vbogi kmetje, delavci slepo molčali, trpeli in v potu svojega obraza kruh služili in krompir žrli, medtem ko bi se farji zabavali z babami a la v „čenstohovskem samostanu" in z denarjem se zabavali a la „monsi-gnore Weiss"; kajne, dišijo vam časi 15. stoletja, ko so jih na gromadah sežigali, kdor se ni pokoril farški komandi! Vedite, misijonarji, da tukaj pri nas niste želi hvale (posebno od radarjev ne), vedite da tukaj nismo slepi backi, kot so po kranjskih hribih ! Mi ljubimo besedo božjo, tudi lepe pr_^ge, a ločiti znamo tudi pravo od nepravega ;•■ zato pa pravega krščanskega nauka želimo (ne pohujšanja); cerker smo postavili v prid Kristusovega nauka, ne za politiko in farbanje ljudstva . . . Iz Brežic na Savi. Vsled naročila staj. dež. odbora vršila se je božična slavnost v naši epi. javni bolnišnici dne 24. decembra. V upravniški pisarni zasvetela se je božična smreka v stoterih lučicah in obremenjena z lepimi stvarmi. Bilo je to delo požrtvovalne gospice Ksavere M ath e i s in g. med. M a t h e i s. Z vročim veseljem gledalo je nad 100 bolnikov to krasoto in zlasti bolana deca je bila vsa srečna. Navzoči so bili skoraj vsi bolniki in uslužbenci; žalibog se slavnosti gg. zdravnika nista mogla udeležiti, ker ju je klicala težka dolžnost na druge kraje. Preč. g. pater Berard imel je primerni nagovor in usmiljene sestre so lepo prepevale. Božična darila, ki so obstojala večji del iz zimskega perila, otročjih igračk, sadov itd., je razdelila sestra načelnica Notburga Kranjc vsem v zadovoljnost. Razven denarne svote, ki jo je dovolil dež. odbor in daril zavodovih funkcijonarjev treba je opomniti zlasti bogata darila velikega dobrotnika bolnikov, veletrgovca g. Fr. M a t h e i s in nje- Nova iznajdba. Dolga leta sem se že poizkuša, zgraditi avtomobilne šlite. Zdaj se je to delo baje francoskemu inženirju M. Goanda posrečilo. Njegove avtomobilske sani ali šlite, ki jih je zgradil za ruskega velikega kneza Kirila, imajo turbinski propeler, ki obsega 6 cilindrov z 30 konjskimi močmi. Ta propeler se nahaja na špici in se jako hitro vrti, kakor ventilatorji. Nora mašina je izredno hitra za vožnjo po snegu. tin neuorhger Aulornobi L-SchliTFSrT gove mile soproge, nadalje darila pozrtvovahwj gospe Cerjak itd. Na obrazih bolnikov je bila hvifcv ležnost citati. Obenem se je razkrilo v pisan—— krasno sliko velezaslužnega dež. glavarja grooogc Attemsa. Vsa priredba je bila imenitna. 0bž£ Sv. Lenart v slov. gor. Zopet se je vršsreč gulašov shod v prvaški Arnušovi gostilni. Bojim se, da se je slavnostni gulaš zopet prekmalklet jedel in da bo konec zopetna blamaža. Kdo jbes' te nesrečne prvake zopet skupaj sklical? Hotelje j so zopet „ protestirati" proti temu, da se j ved nemško šolo javni proglasilo! Lagati se j je hotelo, da bodejo kmetje stavbene troške zista nemško šolo plačati. Ali vsak pametni človeldrc ve, da hoče prvaška banda kmete le za nakal vleči! Nemška šola tudi kot javnizaj šola kmeta prav nič ne bode k o jo stala. To je resnica, vi črni lažnivci! Bresniki kovi sladki bratci naj vpijejo kakor hočejo šič nemška prepotrebna šola bode vkljnb temi bi javna, izluščila se bode iz vseh prvaških občin rij in ostala vzgojevališče za napredni trg kol Po samostojno šolsko okrožje. Postala bode torej te, popolnoma od prvaške šole neodvisna. Ko se to šil zgodi, samoumevno nobena druga občina n« de bode imela ničesar za to nemško šolo plačati. — Vsa plačila, zlasti plače učiteljev, prevzame štajerska dežela in posamezne občine ne bodejo niti krajcarja plačevale! Prvaškim hujskačem je pač pijača zmešala možgane, da tega "* ne razumejo! Zakaj zahtevamo nemško šolo ? -j Zato, ker se v dosedanji slovenski šoli otroci prepotrebnega nemškega jezika ne priučijo. Največji tepec ve danes, kako potrebno je znanje nemščine za življenje! Zborovalci pri Arnaša naj le imajo svojo slovensko šolo; ali troške zanjo naj tudi sami plačujejo ! Tako bode tudi trg sv. Lenart troške za nemško šolo sam v zvezi z „Schulvereinom" plačal. Ali naj bi mi še za prvaško šolo plačevali, v katero naši otroci ne hodijo ? Da je postala nemška šola javna, to je le posledica pravičnosti. Trg sv. Lenart hoče nemško šolo in jo bode plačal. Ostale občine pa se bodejo izluščile, da jim ne. bo treba ničesar plačati. Nas pa tudi prvaška šola ne bode ničesar, več: brigala. K&nr noče, da bi se njegovi otroci nemškega priučili, naj jih torej le v slovensko šolo pošilja. Mi nimamo ničesar proti temu! Nemški trg sv. Lenart š e n k a torej vse troške, ki jih je imel za zgradbo slovenske šole, tistim od prvakov nahujskanim občinam, ki so zdaj izšolane. Rado-voljno se pripusti slovensko šolo vbogim neved-nežem, ki so pri Arnaša usta odpirali. Tisti, ki hočejo le slovensko šolo, naj jo le imajo, pa naj jo tudi sami plačajo! Mi se zanje ne brigamo! Golašovi gosti Arnašovi naj le protestirajo čez svojo lastno neumnost! Mi hočemo nemško šolo, ki jo sami plačamo! Vi pa imejte svojo slovensko „narodno" šolo; ali plačajte jo tudi sami! Nemška šola ne bode nikogar oškodovala. Všolane občine zanjo sploh ničesar ne bodejo plačevale. Ali tudi trg sv. Lenart ne bode več na šolskih dokladah plačeval, kakor doslej za tako žalostno čisto slovensko šolo ; sploh bode še manj plačeval, ker je „Schulvereinu prevzel veliki del šolskih doklad. Gotovo se bode z dokladami za nemško šolo od novega krajnega šolskega sveta tako gospodarilo, kakor za slovensko šolo; kajti za to slovensko šolo se je moralo že letos za 100 kron več plačati, čeprav je bilo za 100 otrok manje . . . Kako pridemo do tega, da plačujemo 100 kron več, ako je v šoli 100 otrok manj? Vi golašovi gostje Arnaša, tukaj bi bilo treba protestirati! Ne pa proti nemški šoli, za katero ne bodete ničesar plačevali! Ne smešite se, prvaški hujskači, po vaših klavrnih listih! Kajti vsa hujskanja vam ne pomaga! — Nemško šolo imamo in obstajala bode v blagor našemu ljudstvu ! Pa naj se pri Arnušu še toliko golaža poje, pomagalo ne bode ničesar! Mi se ne brigamo za prvaške hujskače! Naj imajo ti svojo prvaško šolo. Ali mi hočemo, da bi se naši -otroci v nemški šoli tistega priučili, kar potrebujejo za svoje življenje in za svojo bodočnost! Sv. Tomaž pri Veliki Nedelji. Velika nesreča se je zgodila pri nas. Dne 19. decembra sta oče in sin Žemljic hotela veliko bukev podreti. Drevo se začne podirati. 20 letni sin opazi, da je na tisti strani njegov lajbič z uro. Hitro skoči po njo. Ali drevo ga zgrabi in mu stere roko ter Pri llliidlieiSCniU VrenienU 8e priporoča Straschill'ova grenfiica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehiajenje. se je 3e je e za •lovek i nos vn a ko- i ne .čati. same e ne huj- ;udi n v mi :oci ■na, sv. čal. ne udi ior nogo in glavo. Bil je takoj mrtev. Naše prisrčno obžalovanje! Bukev je bila težka, naj bode nesrečnemu fantu žemljica lahka! Frauheim. Ljnbi „Štajerc"! Mi poštena dekleta moramo tudi v tvojem listu par odkritih besed izpregovoriti. Župnik framski Franc Maršič je javnosti itak že zaradi svojih tožb znau. Ali vedno več slabšega čujemo o njemn. Neki fant je imel deklino za ljubico že eno leto in dobila sta otroka. Zdaj je ta deklica baje v ,,Marijini družbi." Maršič jo je vprašal, ali ima deklina kakšnega fanta in rekla je, da ja. Potem ji je zapovedal, da ga mora zapustiti, ker drugače bi jo izbrisal. On je rekel, da takega žiher ima, ki je v .Marijini družbi" ... Ko bi bil ta Maršič tako lep. kakor je piedrzen in političen, ne bi imel para! V nedeljah popoldne ima z „Ma-rijino družbo" shod, ki se konča preko noči. Potem gre on poleg tistih devic domu in pri tej in oni hiši zopet zboruje. V nedeljo pa šinfa raz prižnice . . . Kmetje, varajte svoje dekline pred političnimi duhovniki! Podmorska dela. Pred okreglo 13 leti se je v pristanu Havanne vsled razsttelbe kotlja potopna bojna barka „Maine." Amerikanci so trdili, da so Španci to razstrelbo povzročili To je bil tudi neposredni povod takratne špansko- Otenerjung des frnJafirS 1897im Hafen von Havanna ges'---amerikonisehert Panzers„ Maine *. amerikanske vojne. Od tega časa sem je barka skozi 13 let na dnu morja počivala. Seveda je vrednost materiala zelo visoka. Zato so inženirji uresničili zdaj velikanski „dok", potom katerega hočejo potopljeno barko dvigniti. Naša slika kaže to velikansko delo. Odgovorni urednik lističa ,,Sudsteirische Volks-Stimme" Eihard Watzlawek-Sanneck (Pregleden opis njegovega dosedanjega delovanja.*) Pred enim mesecem smo v našem lista cenj. našim čitateljem obljubili, da sporočimo v kratkem širji javnosti docela resnici odgovarjajoča in snha dejstva iz velezanimivega dosedanjega delovanja slovečega prepisuna in duhovitega slutvopisatelja Riharda Watzlawek, ki je sedaj po raznoterih sicer pikantnih, toda nevarnih in trndapolnih pustolovinah izdajatelj in odgovorni J *) Opo mb i urcclništ Iz raznih etra ni ee nas je na prosilo, da pa svetimo v kloako K. Wazlawc ka. Objavili bodemo tedij nam pos lanc dopise, ki s : lit jo seveda do zadnje črke sodnijsko dok izati Po pravici reč >jav mo teh dopisov zaradi pustol >vca in sleparja Wa tzlawcka sam ega. Ta figurica zanima pač ra preiskovalne dnikc, al rc! no časopisje in resna javnost sploh bi pravzaprav ne imela pov oda, pečati se s tem produkte domišljavosti. m j Mi labe vzgoje objavimo te čl,- ločinskih nagonov nezmožne iradi tega, ker je ta nke le z Watzlawek ne tak „parade-Ncm ec" za slove iske narodnjake, ker je Watzlav. ck pred sta vil ali po jaštva. hti čne korup- cije slove asi cga naro dr Ta oseba bi bila že davno izgir ila, ako bi se je ne oklepali - d r. Kukovci ! To je pa značilno izpoznavanjc naših razmt s tem se mora tudi javnost p eč.-.t 1 Obenem o nen mo, da n entuelne napade v slovensko-narodi em listu Watzlawcka niti y. D) sedico odgovar- jali ne bodem .. M nismo nav ijen smradu ki ja slovenski na- rodnjaki tako ljub o . . . urednik v Celju izhajajočega zakotnega lističa „ Sudsteirische Volks-Stimme." To takrat storjeno obljubo hočemo v današnji iu prihodnjih številkah našega lista natančno na podlagi zbranega gradiva izpolniti; kajti mi imamo toliko mikavnega gradiva nakopičenega, da ga kar naenkrat ne moremo objaviti, ker nočemo biti v tej toli važni stvari površni in nemarni. Pred vsem se hočemo le nekoliko in na kratko ukvarjati z drzovitim, nizkotnim in nesramnim delovanjem in nastopanjem Riharda Watzlawek v najnovejši dobi, osobito od meseca oktobra p. 1. sem, katerega meseca je prevzel uredniško mesto --oprostite, da smo se zmotili, hoteli smo namreč takoj reči — mesto navadnega in odurnega prepisača tujih proizvode, pri že imenovanem zakotnem lističu. Omenimo pa tudi že na tem mestu, da bodemo doprinesli za vse naše trditve o nesramno-plo-dovitem delovanju Watzlawekovem neizpodbitne in neovrgljive dokaze. Prej še nekaj kratkih glavnih potez o lističu samem. Meseca septembra p. 1. je raztrobil „Narodni dnevnik", glasilo ,dohtarja" Vekoslava Kukovca in njegovih pristašev, da bode začel meseca oktobra v Celju izhajati nov nemški list. A urednik tega glasila dosita znani Vekoslav Spindler se je nedvomno zmotil ali pa nepravilno izrazil, kar se mu sploh čestokrat pripeti; bržkone je namreč že takrat mislil pribiti, da začne prvega oktobra v Celju izhajati nov na-rodno-napreden v blagi nemščini — tako imenuje vedno „Narodni dnevnik" nemščino — pisan prvaški list, kar se razvidi najjasneje iz poznejšega članka v »Narodnem dnevniku", z dne 30. novembra p. 1., št. 222, v kojem čitamo sledeče priporočilno pismo dr. Vekoslava Kukovca, ki je v najnovejšem času baje tudi časniški podjetnik: »Sudsteirische Volksstimftte« izide jutri prvič v Celju in se bode doposlala gotovo.v^rva številka tudi mnogim nesim društvom in posameznikom na ogled. .Odkar je prenehala izhajati izvrstna zagovornica koristij in pravic štajerskih Slovencev, »Sudsteirische Press e« (prej »Sudsteirische Post«, in ta je bila nedvomljivo prvaški v nemščini pisan časopis, op. ur.), nismo imeli (kdo f seveda prvaki op ur.) več lista, v katerem bi mogli mirno in objektivno sporočiti širši javnosti svoje želje in zahteve. Po ročali so o nas Nemcem in večji del tudi vladi razni nemškonacijonalni listi in lističi, katerim v boju proti nam seveda ni bilo niti najmanj do resnice in kateri so že itak razburjene narodne strasti na sp. Štajerju v la-stoem interesu še bolj razburjal.. Celo veliko število, lahko rečemo, večina pravih, treznih Nemcev na sp. Štajerju je te gonje, ki škodi osobito gospodarskemu razvoju dežele, do grla sita in si žtli mirno pisanega objektivnega nemškega lista, kateri bode priznal vsakemu pravico, katera mu gre in ki se bode zavzemal za ko-nečni narodni sporazum na sp. Štajerskem. (Prvaško-napredni hinavci bi se tu radi delali, kakor da ne bi vsakdo vedel, da ravno le prvaško časopisje neprenehoma hujska in noče imeti narodnega miru, da le prvaško časopisje neprenehoma šunta h gospodarskemu bojkotu in da le ono zastruplja dan za dnem vse javno življenje z večnim ovaduštvom in šovinističnimi izbruhi besnosti op. ur.) In ne le z gospodarskega, temveč tudi s soci-jalnega stališča bo ta list velevažen; saj bo pomagal rušiti oholo, denarja sito, sedaj vladajočo kliko v Celju, Mariboru, Ptuju, Ormožu, Brežicah in kar je še teh manj i i h spodnještaj. trgov in mest, ki nikakor nočejo uvideti, da so navezana na slovensko prebivalstvo in da je najbolje, ako žive z njim v miru. (Razun nekaterih dušnih pastirjev, odvetniških pisačev in navadnih brezposelnih hujskačev, ki žive od vsakdanjega hujskanja — in ti so vsi v prvašk-h bojnih vrstah — je pač vsak trezno misleči človek za gospodarski in narodni mir med obema narodoma, ki sta navezana eden na druzega op. ur) Naših notranjih političnih nesoglasij se novi list ne bode dotikal. ,,Siidsteirische Volksstimme" bo torej vršila važno nalogo in jo toplo priporočamo v inseriranje in naroče vanje". Tako piše o tem novem lističu glasilo poveljnika prvaške narodno-napredae stranke v Celja z dne 30. novembra 1910, t. j. dan prej (!), ko je izšla prva številka lističa „Sudsteirische Volks- Stimme." «*^^g| Pribiti hočemo že sedaj, da so postali posamezni zavrženci iz nemškega tabora — med temi je tudi Rihard Watzlawek — oficijelno sodelavci prvaške stranke. Z navedenim člankom »Narodnega dnevnika" pa primerjamo to, kar je napisala v uvodnem članka pod nadpisom „Was wir wollen" „Sudsteirische Volks-Stimme", z p. 1. Predočevati si pa dne 1. oktobra moramo, da so krušni očetje, vzdrževalci in podporniki tega lista, ki se tudi tiska v prvaški „Zvezni tiskarni" v Cel j o, dr. Vek. Kukovec in vsi njegovi pristaši. V tem uvodnem članku beremo med dragimi načelnimi točkami sledeče: • Predvsem se hočemo boriti za ecakopravnost in svobodo odklanjajoč, da bi nas neusposobljeni s svojimi nazori propadli neznatni politiki za nos vodili ter teptali«. (Gotovo programna točka narodno-napredne prvaške stranke v Celju op. ur.) »Mi hočemo uvesti boljše odnošaje med meščani in deželjani v blaginjo hudo zaostalega trgovstva«. (Da ne počimo samega smehu 1 — Ferizejci vi, ki vedno hujskate h gospodarskemu bojkotu, ki se krčevito borite za gospodarsko osamosvojitev, vi, ki bi vsakega, ki je nemške narodnosti, najraje k tlom potlačili ali kar naenkrat požrli v vaš toli požrešni želodec, vi hinavci, vi hočete uvesti boljše odnošaje v prid zaostalemu trgov-stvu? op. ur.) »Mi hočemo, da je vsakdo zvest svoji narodnosti — kajti zaničujemo vsako renegatstvo — da izpolnuje vsak svoje narodne dolžnosti iz ljubezni do svojega naroda in ne iz mržnje proti drugi narodnosti«. (Brcnite torej, deželni poslanec nadležne odpadnike in odurne zavr-žence, s katerimi se sedaj zaupno bratite. iz vaših vrst, kojim so se vsiljivo pridružili; kajti prej ali slej jim bo-dete gotovo dali zasluženo krepko brco — a mogoče, da bo že prepozno; denar ima kratek rep in strahopetni prebežniki dolge sleparske prste, s katerimi segajo nevidno pod vsemi mogočimi pretvezami in obsenami globoko, globoko — v žep, dokler je poln op. ur.). »Povsodi bodemo razkrili zlorabe in v javnih vprašanjih neustrašeno izvrševali kritiko, ne oziraje se na to, je-H se gre za Nemce ah' Slovane.« (Puhloglavi pisec tega članka tudi tu ni povedal resnice v tej zelo važni točki, ki bi morala biti bolj natančno določena ; kajti ta načelna točka se le tedaj strinja z dejstvi, če bi se glasla: ne oziraje se na to, se-li gre za Nemce ali klerikalne Slovence; skoraj v vseh dotičnih člankih in člančičih se na podel in krivičen način napada s:cer večjidel odlič ie in občespoštovane Nemce na sp. Štajerju, pa tudi klerikalne Slovence, kar se jasno vidi iz poročila o porotni razpravi F. E. Fridricha proti Vekoslavu Spindlerju op, ur.) »Načeloma ne bodemo pobijali nobene niti politične niti narodoe niti verske stranke ket tako in tudi ne zavzemali nikoli nikakega določenega strankarskega stališča«. (Navadno nesramno farizejstvol Op ur.) »Pobijali pa bodemo hibe strankarskega življenja, sleparije in prevare ljudstva, v katerih koli taborih pridemo na take stvari (Seveda le pri sleparijah in prevarah s strani prvaške narodno-napredne stranke ne ; inače bi moral Watzlawek že ogromno veliko smrdljivega gradiva objaviti op. ur). Koncem tega uvodnika pa čitamo s posebnim poudarkom posameznih izrazov načečkarjen stavek: »Mi stopamo torej, ker s sedaj vladajočimi razmerami docela nismo zadovoljni, kot nepodkupen in opc-zicijonalen list pred javnost upajoč, da ustreiemo s tem vsestransko občuteni potrebi v blagor in zadostitev vseh dobro mislečih ljudij ter v jezo vseh zatiralcev ljudstva in klikovcev«. Pribito je torej in pribito ostane — in naj se Watzlawek še tako peni same tegote — „Siidsteirische Volks-Stimme" v Celju je prvaški narodno-napreden nemški pisan listič. 0 tem za sedaj dovolj! Sedaj pa hočemo počasi dvigniti zastiralo ter posvetiti v dosedanje življenje Watzlawekovo. Rihard Watzlawek kot „Mica kovačeva." „Mica kovačeva Pila, nič plačala; Pil bi pač vsak hudič, Plačal pa nič." Dokaze, da je Watzlawek kot urednik navaden, nesramen prepisun tujih proizvodov, do-prinesemo pozneje; sploh bodemo njegovo tozadevno delovanje koncem tega članka osvetili, ker silijo v ospredje drugi neštevilni zanimivi dogodljaji. Rihard Watzlawek je zahajal od dne 15. oktobra 1909 1. naprej v gostilno gospe Elize Schneider „zam Pilsnerkeller" v Maribora, Frei-hau3ga3se št. It. Bil je takrat urednik v Maribora izhajajočega lista »Sudsteirische Volkszei-tung." Iz začetka je plačeval svoje račune takoj, a pozneje jih je ostal vsak dan na dolgu; sčasoma je narastel končno ves dolg na 59 K 46 v. Njegova upnica je bila v tej gostilni uslužbena natakarica Lojza G. Watzlawek je omenjeno natakarico tudi k temu pripravil, da je plačala in prevzela njegove dolgove, ki jih je napravil pri neki Katarini K. V vsem je bil torej Watzlawek natakarici Lojzi G. dolžen 70 K 46 v. Natakarica bi mu ne bila nikoli niti vi- narja zaupala — in to vse je izpovedala kot priča pri sodniji — ako bi ji ne bil Watzlawek pravil, da so njegovi stariši v Celja bogati, da posedujejo eno hišo, da izvršujejo trgovino s steklom. Nadalje ji je pravil, da je štajerski namestnik njegov dobrotnik in da mu vselej pošlje denarja, kadar piše Watzlawek ponj, da ima mesečno 300 kron dohodkov (in sicer 200 kron od svojega delodajalca R.), da ima brilante v vrednosti 700 kron v zastavljalnici v Gradcu. Pravil je tudi nič hudega sluteči natakarici, da lahko proda svoj list za več tisoč kron. S timi slepili je natakarico pripravil v to, da mu je zaupala. Watzlawek pa je vsak dan zahajal v gostilno, se najedel in napil ter potem odšel. Dne 1. decembra pa je zvedla natakarica od Watzlawekove stanodajnice, da ima Watzlawek le tedensko plačo v znesku 30 kron in da je tudi njej (stanodajnici) nekaj dolžen. Ko je natakarica to slišala, se ji ni zdelo vse v redu in postala je nezaupna. Dne 1. decembra je terjala Watzlaweka na odgovor. Watzlawek pa se je delal razžaljenega ter izjavil, da bode denar še na večer istega dne v poravnavo svojega dolga poslal. Toda denarja, ki ji ga je Watzlawek obljubil, natakarica ni videla; pač pa se je Watzlawek od istega dne izogibal gostilne kakor pes mačke. Nekaj dnij pozneje je šla natakarica sama v uredništvo in Watzlawek ji je obljubil, da bode njegov delodajalec R. vso terjatev v nekaj dneh za njega poravnal. Tudi to storjeno obljubo Watzlawek ni izpolnil in natakarica je še nekaj dnij čakala na denar. KoneČno pa ji je bilo le preneumno vse to obljubovanje ter se je napotila k policiji in napravila kazensko ovadbo. (Naprej prihodnji«!) Schicht Stearin=sveče LEDA najfinejša vseh mark 1 Apartni, elegantni zavoj 1 Ne tečejo! Ne kadijo 1 Ne dišijo! Ne delajo saj t Gorijo s svetlim, mirnim plamenom. 872 Novice. Obilo sreče želi ? novem Mi 1911 vsem prijateljem in odjemalcem uredništvo in upravništvo ,,Stooercsi"_ Zopet prvaški polom. Večkrat že smo izjavili svoje prepričanje, da se bode s prvaškimi posojilnicami ravno tako godilo, kakor svoj čas z nesrečnimi „konzumi". In polagoma že pričenja ta od »Štajerca" prorokovani polom. Iz Ljubljane poročajo listi zdaj zopet sledečo novico: „Dalje časa že se čuje, da je prišla (slovensko-narodna) .Glavna posojilnica" v Ljubljani v denarne težave. Bržkone pride zopet do velikega poloma. V tem slučaju ne bodejo le v tej „glavni" posojilnici združene zadruge hudo trpele, marveč tudi v prvi vrsti v 1 o ž n i k i, ki so večinoma mali kmetje in posli. Tem vbogim ljudem bode prvaško brezvestno gospodarstvo bržkone vse njih krvavo prišparane denarje oropalo! Na čelu tej zavoženi slovenski .glavni posojilnici" stoji znani prvaški advokat dr. Matija Hodnik, katerega poznamo tudi na spodnjem Štajerskem, ker zna tako „lepo" a posestvi špekulirati . . . Vbogi, nesrečni ljudje, ki so še tako neumni, da zaupajo svoje krvavo prihranjene denarje brezvestnim slovenskim posojilnicam ! Hvala Bogu, slovensko ljudstvo je zdaj rešeno ... Iz Ljubljane se namreč poroča, da je neka fabrika pričela izdelovati lastne slovenske — karte za igranje. Na also! Zdaj je pa že vse dobro . . . Iz Spodnje-Stajerskega. Julius Bakusch f. I V Celju žaluje vso mesto, — in z njim žaluje ves okraj in vsa spodnja Štajerska . . . Kajti nepozabljivi naš Julius Rakusch je izdihnil blago svojo dušo. Kdor hoče pomembne može v naši domovini našteti, ta mora pokojnega Jul. Rakuscha med prvimi imenovati. Bogata in plemenita, čista kot jasno solnce, bila je njegova duša! Bogato in plodonosno bilo je njegovo življenje! . . . Visoka ideja miru in dela na Štajerskem, ki jo mi zastopamo, našla je v tem možu uresničenje . . . Julius Rakusch je umrl, — dva, tri možje še imamo na spodnjem Štajerskem, katerih smrt bi nas tako globoko pre-tresila. Kajti Rakusch je bil m o ž dejanja, — njegova usta niso poznala fraze, njegova roka ni poznala odpovedi, njegovo srce pa je bilo diamant . . . Rojen je bil pokojnik 1. 1851. Prevzel je 1. 1876 s svojim bratom železno trgovino svojega očeta, katero je spravil z neverjetnim delom na visoko stopinjo. Celi list bi lahko napolnili, ako bi hoteli le trohico njegovega gospodarskega dela popisati. Kot občinski svetnik, podžupan in župan celjski si je pridobil nevenljivih zaslug. Primanjkuje nam prostora, da bi vsa njegova častna mesta popisali . . . Enega pa ne smemo pozabiti: Pokojnik bil je mož, katerega si niti najgrši nasprotnik ne upa psovati! Njegov grob je svetišče za vse, ki pošteno čutijo in mislijo. In njegov pogreb je bil znamenje velikanske ljubezni, ki je silila vsem solze v očij ... V .groznem trpljenju — par dnij pred smrtjo so a^u nogo odrezali — končal je ta visoko Čuteči mož svoje življenje. Svoje srce, svoje prepričanje, svojo ljubezen, pa tudi premoženju ednaki del svojega denarja, ves svoj vpliv podaril je Rakusch štajerskemu ljudstvu. In zato bode culo njegov grob — štajersko ljudstvo! Lahka mu bodi domača žemljica, ki jo je tako vroče ljubil! Mi pa vemo, da nam ostane njegov spomin neizbrisno v ljubečem srcu zapisan. * Okrajni zastop ptujski (nadaljevanje poročila od zadnje številke) — 7. Po daljšem razgovoru, kateri se tiče večidel cestnih zgradb, in v katerem daje predsednik zadovoljiva pojasnila, sprejme se okrajni proračun za 1. 1911. Za pokritje troškov se je sklenilo (kakor doslej) dviganje 407onih okrajnih doklad. Vkljub žalostnim razmeram, ki so jih prvaški poslanci vsled obstrukcije v deželnem zboru zakinili, se torej okrajne doklade ni zvišalo. Seveda se bode moralo pri izdatkih zelo štediti. — Južnoštajerski žel. odbor je prosil, da naj okraj vse potrebno za detajlni projekt nameravane železnice Ptuj-Rogatec sklene. Sprejelo se je: V ta namen se skleni, sprejeti posojilo 20.000 K pri ptujski šparkasi. Troški detajlnega projekta bodejo znašali k večjemu 34.000 K, od katerih mora rogaški okrajni zastop 14.000 K sprejeti. Poplačilo naložilo bode okraju komaj 1.200 K letnih bremen. Plačalo se bode obroke le toliko časa, dokler nebode zgradbo izvršujoča korporacija proti povrnitvi troškov stvar prevzela. Ta predlog se je sprejel brez debate. Ta akcija pravzaprav ne pomeni posojilo, marveč le garancijo do zgradbe železnice. — G. Slawitsch omeni, da se je v zadnjih letih od 4.136 sadnih dreves na okrajnih cestah 1.600 uničilo. Okrajno glavarstvo naj bi se obrnilo na župnišča in vodstva šol, da naj bi ta proti takemu pobalinskemu div-ljanju nastopala. Zastopnik vlade obljubi, da bode v tem oziru primerne korake storil. — Predsednik naznani nadalje delo na cesti v Kla-pendorf. G. Cuš se mu za to za tamošnjo prebivalstvo velevažno delo izkreno zahvali. S tem je bilo pomembno zborovanje končano. Trg Šoštanj — mesto. čaje se, da postane znani trg Šoštanj v Savinjski dolini v kratkem mesto. Merodajna oblastva so že dala dovoljenje. Okrajna hranilnica v Rogatcu (stara špar- kasa) obdržala je 20. p. m. svoj letni glavni zbor odbora, na katerem se je zopet darila v skupnem znesku 600 K za dobrodelne in splošno koristne namene dovolilo. Od tega se je določilo: za kmetijstvo 150 K, za pospeševanje obrtništva 130 K, v šolske namene 100 K, za dijaški štipendij 100 K, za čebelarstvo 40 K,- za staj. „Odilien"-zavod za slepe 10 K in za razne druge namene 70 K. Natančno izdelani računski zaključek preteklega leta, katerega prinašamo tudi v inzeratnem delu današnje številke, kaže prav jasno, kako lepo se je ta šparkasa vkljub slabim časovnim razmeram in malemu delokrogu v zadnjih 7 letih razvila. Medtem ko je glavni rezervni sklad začetkom 1. 1903 po 28 letnemu obstoju šparkase samo 18.41733 K znašal, dosegel jekoncom lanskega leta že svoto K 39.480-78; torej se je v tem času za dvojno svoto povišal in presega v pravilah predpisano najmanjšo svoto za več kot 6000 K. Ako se premisli, da je ta vrla šparkasa poleg tega v istem času iz ponižnih svojih sredstev v javno koristne in dobrodelne namene skupaj 4.263 K darovala, potem daje to pač izvrstno spričevalo o krasnem napredovanju in dobrodelnem značaju tega zanesljivega zavoda. Tudi uprava se ozira lahko z zadovoljstvom na uspehe zadnje preteklosti. Njenemu pametnemu in premišljenemu vodstvu, katerega je seveda vedno zaupanje prebivalstva podpiralo, grč polno priznanje in zahvala. Želimo iskreno, da bi ta šparkasa i zanaprej uspešno napredovala v blagor okraja in njegovih prebivalcev! Zgradba zdravilne hiše v Rog. Slatini. V naši številki z dnč 25. decembra smo objavili inzerat, ki se tiče oddaje del za to zgradbo. V današnjem inzeratu opozarjamo, da je treba tozadevne oferte- do 5. novembra predložiti. Od smrti rešen je bil v Mariboru delavec Povalec. Zastrupil se je s plinom. Rešilna družba je prišla takoj z zdravnikom dr. Urbaczek, kateremu se je posrečilo, da ponesrečenemu življenje reši. Samomor. Zaradi nevzdravljive pljučne bolezni si je odprl mesar A. Plaskan v Žalcu žile. Našli so ga že kot mrliča. Prvaški tat. V Ptuju so zaprli komija Jo-hana Fritz iz Možgane, ki je pri trgovcu Fau-landu kradel kakor sraka. V Ptuju je policiji ušel, ali hmalu nato so ga v sv. Marjeti vjeli in zaprli. Fritz je bil sladki bratec in je bil vedno prijatelj prvaške hujskarije. Aretiral je straževodja Marinz v Ptuju neko Jožefo Potočnik iz Leekovca zaradi sleparije. Hrvatski tatovi' ukradli so pri trgovcu Frese v bližini Brežic blaga za 1000 K. Kradli so tudi v drugih krajih, dokler niso te uzmoviče pre- Z nožem ranil je težko Jaka Plavčak svojega brata in njegovega prijatelja Alojza Dolšeka. Oj ti neumni fantovski prepiri! Sodomit. V sv. Marjeti pri Celju so zaprli hlapca Franca Stropnik, ker je pregoreče izkazal svojo spolno ljubezen do neke — krave. Ustrelil se je v Mariboru eksekutor Franc Hambroš. Odpustili so ga namreč zaradi nerodnosti iz službe. Vsled tega si je vzel življenje. Nesrečnež zapušča poleg vdove 5 nepreskrbljenih otrok. Ogrski tatovi so povzročili v radgonski okolici celo vrsto vlomov in tatvin. Prebivalstvo je hudo razburjeno. Tatvina. V Mariboru je bilo g. H. pi. Kramer ukradene precej zlatnine v vrednosti čez 500 K. Tatova še nimajo. Sodniji Oddali so v Rimskih toplicah delavca Načeta Lube, kčr je neko 19 letno deklo posilil. Lep sinček! V sv. Jurju j. ž. napadel je fant Johan Vodušek svojega očeta z nožem. Oče je komaj ušel, fanta so pa orožniki na varno spravili. Iz Koroškega, MT Prijatelji na Koroškem! Nabirajte nove naročnike, razširjajte naš list! V vsaki napredni hiši mora biti „Štajerc"! „8tajerc" oproščen. Poročali smo že svoj čaš, da je slovenska hranilnica ini z a< duh otro bole ob: nim posojilnica v Velikovcu tožila našega urednika g. Linharta, češ da ta nekega ma baje poslanega „popravka" po § 19 ni objavil. Tožba je bila že naprej za prvake izgubljena, kar bi moral vsakdo vedeti, ki ima le količkaj soli v glavi. Ali prvaški dohtarji (dr. Bosina in dr. Brejc!) so tožili naprej. Prišlo je do dveh razprav. Seveda je bil urednik oproščen. Ali prvaki še niso imeli dovolj: vložili so re-kurz. Prizivno sodišče je seveda urednika Linharta tudi oprostilo. Tako je ta zadeva za prvake smešno končala. Slovenski dohtarji seveda ne izgubijo ničesar. Ali posojilnica mora vse troške plačati Od kje dobi posojilnica denar? Od svojih vložnikov! Ti naj se zahvalijo tistim, ki znajo tuji denar na tako brezvestni način zapravljati! Iz Rožne doline se nam piše: Boroveljski sodni okraj proglasila je oblast za okuženega, ker se v Svečah kuga na gobcih in parkljih pojavila. Iz Sveč se ne sme živino izvažati, mački in psi ne smejo prosti okoli letati, tudi posle iz Sveč se na zunanjih posestvih ne sme sprejemati itd. To je vse prav in pri pametnemu skupnemu delu bi se kugo kmalu zatrlo. Ali kaj se brigajo klerikalci za to gospodarsko nevarnost! Na Štefanovo so imeli v Svečah »shod" z neko bedasto „igro". Prišlo je tudi mnogo duhovnikov s svojimi podrepniki (tudi šolskimi otroci!) iz sosednih krajev. Ni čuda,, ako bi se bolezen na ta način razširila. Kaj pa pravi oblast k tema? Seveda, kaplan v Svečah nima nobene živine v hlevu in se njemu ne more škoda zgoditi. »Teater" političnih farjev je važnejši nego gospodarstvo! Kaplan ima pač premalo dela, da je postal teater-direktor. Čudimo se, da dovolijo kmetje svojim hčerkam, da postanejo pri kaplanu „igralke." Raje naj bi materi pomagale, ne pa za mladim farjem letale. Pri takih razmerah mora „vera pešati" . . . Umrl je v Celovcu bivši župan g. cesarski svetnik N e u n e r. N. p. v m.! Zmrznil je v Celovcu 50 letni delavec Kindlbacher. Pogorela je pri Celovcu vojaška šupa. Baje je nekdo zažgal. Z nožem težko ranjen je bil v Celovcu neki Anton Kahler. Požar. V šupi farovža v občini Klein St. Paul je pričel ogenj, ki je napravil za 19.000 K škode. Neki hlapec je bil pri rešilnemu delu težko poškodovan. Mrtvo našli so mati čevljarja Gaggl v Beljaku. 80 letna ženka je menda na cesti zmrznila. Zaprli so v Augsdorfu kmeta Joh. Kreidl. Dolži se ga, da je lastno svojo hišo zažgal. Pijančeva smrt. V Prevalju so našli mrtvega delavca Giovanni Giusti. Umrl je zaradi preobilo vžite pijače. Velika železniška nesreča. Pri Beljaku sta trčila dva vlaka skupaj. Obe mašini in 9 vozov je bilo popolnoma razbitih. Kondukter Ling je mrtev, 4 dragi železničarji pa so težko ranjeni. Kdo je nesreče kriv, bode preiskava dognala. Po svetu. Duhovnik-morilec. V Zadru so obsodili župnika Tomaževima iz Polcšnika na 5 let težke ječe. ker je zaradi „erbije" nekega tolovaja nagovoril, da je ta župnikovo teto umoril. Njegova ljubica, ki je iz spodnjega Štajerskega doma in se piše Ostric, bila je obsojena na 10 let težke ječe. Takšni so politikujoči du-j hovnikj. ŽslezniSka nesreča se je zgodila pri Kirkby I Stephen na Angleškem. Ekspresni vlak je zadel v polni hitrosti v osebnega. Vozovi so pričeli takoj goreti. 9 oseb je v plamenih življenje izgubilo. Rudarska nesreča v Pretoria-j 3 m i v Bolbonu je veliko večja, nego se je to v prvem hipu mislilo. Doslej se je namreč iz jame 150 mrličov potegnilo. Skoraj izključeno je, da bi se od 200 v jami zaprtih knapov le enega živega rešiti zamoglo. Orožna nesreča. V Rogent le Notron povozil je ekspresni vlak voz, na katerem je bilo 9 oseb. 6 oseb je bilo ubitih, ostale pa so težko ranjene. Eako naj svinjam klajo kuhamo. (Popis brzoparilnika ..Alfa." (Zapisal Vičanski Škerlec pri Veliki Nedelji.) Ker sem zadnjič obljubil cenjenim bralcem ,Štajerca", da opišem nekatere važnejše lastno- 0 brzoparilniku, v katerem se hrana svinjam le1' — 5 — s soparom kuha, sem dobil v pretečenem tednu veliko poročil od tovarišev kmetovalcev naj brže izpolnim obljubo. Dovolim si torej, da opišem kako se ravna z brzoparilnikom, kako in kaj se v njem kuha oziroma pari in da je brana kuhana s parom tudi veliko bolj tečna, prebavljiva in zdrava, kakor ako jo kuhamo v vodi in odprti posodi, pri čem izpuhtijo pri vretju redilne snovi v zrak. Oglejmo si n. pr. repo, katera ima okoli 90% vode v sebi; potem ji še dodamo vodo, ako jo kuhamo v takozvanih repnih loncih (kropjačah) ali pa v navadnih kotlih. Ko se po tem načinu repa skuha, nimamo drugo, ko samo grenko (bridko) vodo; ona trohica redilnih snovi pa se je popolnoma izgubila in pri tem pa še se skuri drv, da je groza. Samoumevno je, da taka grenka repa ni tečna, kakor tudi zdrava ne. Ne bodem našteval dalje ene in druge izgube, ki jo imamo pri navadni kuhi, ker to bode vsak izprevidel in veroval še le tedaj, ko bo s parom v brzoparilniku „Alfa" eno in drugo reč kuhal. Znanstva o brzoparilniku sem se priučil kakor sem zadnjič povedal, v deželni vinorejski šoli v Mariboru, ko sem bil meseca januarja 1909 v živinorejskem tečaju. Naročil sem si br-zoparilnik „Alfa" pri delniški družbi Alfa Separator na Dunaju XII./3. (ki uraduje tudi slovenski) Wienerbergstrasse število 31. za 105 kron na obroke s pocinkanim kotlom, z dimnimi cevi vred in potrebni dve koleni zraven, ter je vse prav močno in solidno urejeno, s vsebino 70 litrov in tehta 95 kg. Seveda se dobijo tudi večji naprimer: 110 L, 170 1., 225 L, 300 L, 400 1., kakor tudi z 50 litri. Kazalo bi, da zahtevate cenik, ki obsega o tem jasna in natančnejša navodila itd. Brzoparilnik se postavi lahko zunaj na prostem, v kuhinji ali kje koder. Na dnu pod parni ventil (Dampfventil) se vlije potrebna voda kakih 6 litrov pri velikosti kotla 70 1. vsebine. Ta patentiran parni ventil je ena 26 cm. dolga cev, ki stoji na dnu kotla in to je vsa umetnost, ter nima kuhanje brez te cevi pravih in povolj-nih uspehov. Kotel se napolni do vrha, ali pa se nasiplje tudi manje. Pfctem se pokrov trdno zaključi z ono pripravo, ki je nalašč za to pripravljena na pokrovu. Voda se v kratkem času spremeni v paro, ter se kuhanje v brzoparilniku „Alfa" vrši 15—20 minut, kakoršno je ravno kurivo oziroma ogenj. Za kurivo se rabi vsaka goriva snov. Kakor sem izračunil, ker imam že ta brzoparilnik „Alfa" čez leto dni, imam na kurivi okoli 70°/o dobička; je torej sprevidno, da se brzoparilnik »Alfa" že iz prištedka pri kurivu v prav kratkem času sam od sebe poplača. Da me bodetebolje razumeli; 70 1. velik brzoparilnik »Alfa" prejme 5 repnih loncev (kropjač) ter rabim za eno kuhanje 5 navadnih polen drv 55 cm dolgih, torej na vsak taki repni lonec repe, krompirja ali kaj druga pripada eno poleno drv. Morda vprašaš; kaj vse se da kuhati oziroma pariti v takem brzoparilniku »Alfa"? Na to ti odgovorim in svetujem: perilo vsake vrste, ajdo za pripravljanje pšena, zel ali zelenje, korenje, peso, repo, buče, zrnje, krompir, za pripravljanje gorke vode, sadje, za izkuhanje čebelnega voska, v kuhanje češpljevca, kuhanje mesa itd. Kuhaš tudi lahko slanino, obvarjaš pšenine klobase (koline) in ako želiš napravljati žganje iz tropin, sliv ali droži, naroči klobuk od iste štev., ki jo ima kotel. Ea-zame se, da to potem naznaniš pri tvoji finančni straži. Tukaj omenim, da vsak ki naroči brzoparilnik zahteva s pocinkanim kotlom, ker drugače mu pride rja v dotiko z onimi reči, ki jih kuha. Zelo priporočljivo tudi je mečkalnico zraven naročiti, s katero se klaja enakomerno, hitro in brez truda razdrobi. Z parenjem v brzoparilniku „Alfa" zamorejo se tudi manj vredni pridelki porabiti in napraviti užitnim n. pr.: nagnit krompir, zaduhlo zrnje, plesniva detelja, seno i. t. d., zamorejo se živini brez vsake škode za njeno zdravje v brzoparilniku „Alfa", kajti vroči par uniči strupene glivice ki gnilobo in plesnobo poljskih pridelkov povzročajo. Kdor torej ljubi svojo živino, naj ne poklada nevparjene krme ali klaje. Ako se pokladajo živini nezreli pridelki, črni ali nagnit krompir itd. je parjenje neobhodno potrebno, ker se zamore pripetiti, da zboli in pogine vsa živina celega hleva. Ravno tako iztira tadi par grenkost ali brijavo, ki se nahaja v repi, ter je repa parjena v brzoparilniku „Alfa" bela ko sneg, veliko bolj okusna, kakor tudi vsaka druga klaja bolj tečna. Preiskusil sem ta brzoparilnik „Alfa" skozi leto dni na vse načine, in ne morem zadosti njogovih dobrih lastnosti popisati in pohvaliti, posebno moja žena, ki ima opravek z njim, ima pri tem veliko veselja. Po navedenem načinu je izprevidno, da se tak brzoparilnik „Alfa" rabi ne samo v zimskem času, ampak skozi celo leto: Ob koncu še pristavim, da so si naši kmetovalci to novost natančneje pri meni ogledali, ter so si naročili te brzoparilnike „Alfa", ki so jih za najboljše spoznali in sedaj jih tndi oni ne morejo zadosti pohvaliti. Želim Vam zdravo, srečno in veselo novo leto ! Romarska cerkev. Naša slika kaže krasno romarsko cerkev v fari F r a u e n h o f en. Skozi stoletja že je ta cerkev cilj 2ura «OjaHr. Jibilaum d.WaufcirirtsKirche i.Frauenhofcn. tisočerih pobožnih duš. Letos praznuje ta cerkev 250 letnico svojega obstoja. Slavnosti vodt neki višji duhovnik iz Dunaja. Gospodarske. Kako se napravlja kislo zelje in kisla repa Odberejo se bolj trde kapusove glave in puste ležati 8 dni, da postanejo bolj mehke. Nato se glave na drobno zribajo, zelje posoli (za vsakih 15 glav se vzame '/i kg soli) in pusti par ur pri miru. Na dno posode, v katero se ima spraviti zriban kapus, naj se dene nekoliko kapusovega listja, zriban kapus nato plastasto vlaga in obenem s kimljem potrosi ter sproti dobro stlači. Ko se je spravil ves kapus v kad, naj se dene na vrh čista rjuha, vrh te primerno velik lesen pokrov in obteži končno s kamni- Posoda ali kad, v kateri se nahaja zriban kapus, naj se pusti nekaj dni v kuhinji (t. j. dokler ne začne dišati kapus po kislem in ne nastavi mehur cev) nato pa naj se prenese posoda v klet. Po 3 tednih se kapus skisa, na kar naj se voda z vrha s kako zajemačo pobere in vse dodobra posuši s cunjami. Ko se je vodo pobralo, pobere se iz kadi kamne in pokrov, oboje se dobro omije in dene nato pokrov na mesto in zopet obteži s kamni ter nalije na zelje sveže vode. Kislo zelje mora biti pod vodo. Na enak način se napravlja kisla repa. Kdaj je treba podložiti koklji? Marsikaka gospodinja podloži kokljo celo še pozno poleti, ker se nadeja, da piščeta do jeseni še dorastejo. To je sicer mogoče, pa le tedaj, če je jesen prav topla in suha in če je na razpolago gorak kurnik ali kak drug prostor. Ce pa nastopi oktobra ali novembra mokro vreme, pozno izvaljena piščeta večinoma poginejo in marsikateri ugiba, zakaj so poginila. In vendar je to popolnoma naravno. Vsaka kura se namreč v prvem letu starosti dvakrat oskubi. V prvih tednih po izvalenju zgubi namreč mah in zraste ji perje, kar navadno nima zlih posledic. V drugič premenja perje za 3 ali 4 mesece kasneje, osku-bejo se toraj pozno poleti izvaljena piščeta o najbolj neugodnem letnem času, vsled česar jih potem mnogo pogine. Vsaka gospodinja naj poskrbi toraj, da se izvale piščeta kolikor mogoče zgodaj. Najboljši čas za valenje je doba od početka marca pa do polovice maja. Piščeta, ki se izvale kasneje, naj se rede le za meso in čimprej zakoljejo. Nj. ekselenca tajni svetnik baron Aleksander pi. lioyningen-Hueme v Petersburg!! pisal je iz lastnega nagiba sledečo pismo g. dvornemu apotekarju Fcller : »sprejmite mojo najiskrenejšo, globoko Čuleno zahvalo za dopošiljatev Vašega čudežnega pristnega Fellerjevega fluida. Moji nogi je dobro storilo, vse bolečine so minule, tako da se morem zopet prosto gibati". Storil bodem, kar j-j goče, da to sredstvo znancem in zdravnikom najboljše priporočam. Fellerjev fluid z zn. „F,Ua fluid" se dobi v dvorni apoteki E. V. Feller, Stubica, EIsaplatz 241 (Hrvatsko) i. s. 12 malih, 6 dvojnih ali 2 Specialnih steklenici franko za 5 K. To sredstvo ima tudi v inozemstvu mnogo prijateljev, kakor kaže zgorajšno pismo. Opozarjamo svoj- r taielje da naj si pustijo vposlatt novoletni cenik z 6000 podobami svetovno znan* firme ur Max Bobnel, Dunaj IV., Margaretenstr. 27/25 doposlati, ki je vsakomur bret skupne obveze franko na razpolago. Zadostuje dopisnica z natančnim naslovom. V Aziji živi močni izobraženi narod, ki ima na lastnem temelju razvito kulturo. Čeprav se lastnosti tega kitajskega naroda mnogokrat zasramuje, je vendar mnogo njih govorov korektnih, n. p.: Ako kitajec znanca vpraža, kako mu gre, reče: „Ali ste s svdjim želodcem zadovoljni ?■' Priznajo torej, da je človek te tedaj zdrav, ako je njegov želodec v redu. Zato naj bi se najmanjše nerednost želodca takoj odpravilo. V ta namen se rabi dr, Rosa balsam za želodec iz apoteke B. Fragner, c. k. dvorni life-ran t v Pragi. To sredstvo dobi se tudi v tukajSnih apotekah. Glej inzerat! za takojšno nabavo gotove goveje juhe so priznano Vse težave želodca SO posledice slabega prebavljanja kakor da bi ne bil tako važen, kakor drugi organi. Ako želodec ne prebavi, je vse truplo na delo nezmožno. Priznano domače sredstvo, ki se napravi iz izbranih zdravilnih zelenjav, ki pospeši apelit in prebavo ter milo odvaja, ki zniža znane posledice nezmemosti, slabe diete, prehlajenja, sedenja, bolečine v želodcu, napenjanje, preveliko kisline, krčevite bolečine, je dr. Rosa balzam za želodec iz apoteke B. Fragier r »Taji- ivaniO! sij° r^xr1"6- W Glavna zaloga: Apoteka c. in kr. dvorni liferanti, „k Črnemu orlu" Praga, Kleinseite 203 kol Nerudagasse. Postna razposljatev vsak dan. 1 cela steklenica 2 K pol steklenice 1 K. Po pošti proti nap rej-plačilu K 1*50 se poSlje 1 malo, K 2*80 1 veliko steklenico, K 4-70 dve veliki, K 8 — štiri velike steklenice, K 22*— pa 14 velikih steklenic franko na vse postaje Avstro-Ogr- ske. — Depoti v avstro-ogrskih apotekah. 939 Dobro vpeljana gostilna ob okrajni cesti, 15 minut od velike državne ceste med Mariborom in Slov. Bistrico, ob*lijt;ea u lepo novozidane z opeko krile hiSe z 6 sobami, kuhinjo, velikim, kletmi in novozidanim gospodarskim poslopjem, telbaniuii hlevi, velikim sadonosnikom, njivami in travnikom, vse v najboljšem stanu ob zelo močni vodi, (6 metrov Wasserfall) za vsaKo žago. mlin aH bučnega olja iabriko pripravno, se takoj zavolo preselitve za 16.000 K proda. Sparkasa je 8.000 K vknjižene. Natančneje pove Franz Petelin*, Zflornja Polakava pri Pragcrskem. Lepa nova lž let davka prosta li. I a, z okoli 3 orali? najboljše prvorazredne zemlje v Slov. Bistrici, 6 minut od šole, cerkve in kolodvora se takoj za 9.000 K proda. Polovico za izplačati, natančneje pove Franz Petelini, zgornja Pol- 6kava pri Pragerskem. 11 Zenitna ponudba. Fant, 30 let star, želi t zakonski stan stopiti takoj po božiču, išče dekle od 25—30 let ali pa vdovo, ki ima kakšnih 1000 gold ; je posestnik na lepi ravnini, ima do 40 oralov zemlje, je iznčen zidar in krovec. Več pove upravništvo „Štajerca". n Oblastnijsko- dovoljena razprodaja Ivan Berna v Celju, gospodska ulica štev. 6 priporoča stojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in zimsko sey.ijo, vse vrste moških, damskih in otroških oevljev lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke vedno v največji Izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske In lovske cev |e Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naročila proti povzetju. 617 Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupnjte in zahtevajte po vseh trgovinah „Stajer-Čeve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptnjn. Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . . 70 K — h Singer Medium . 90 , — „ Singer Titania 120 „ — „ Ringschiffchen 140 , — „ Ringschiflohen za krojače .... 180 „ — ,. Minerva A..........100 „ — „ Minerva C za krojače in čevljarjo 160 „ — „ Howe C za krojače in čevljarje . 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 , — „ Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine ceue so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tndi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 6 IzuCena mlada prodajalka, ki govori oba jezika, želi do 16. januarja v trgovini z mešanim blagom službo. Ponudbe pod „Tuehti; umi ehrlich", poste restante. Bad Nenliam pri Celju. 16 Zaslužek!! 799 2—4 K na dan in stalno skozi . prevzetje lahke Strikarije doma. Edino moja masina za hitro; štrikanje „Pateiitbebel" ima-ukušene jeklene dele, štrika zaneslj. nogavice, modne ia Športne izdelke. Predzn nepotrebno. Poduk zastonj. Odda-? ljenost nič ne stori. Troski mali. Pism. garanc. trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, trg. sodn. protokol. Karl Wolf, Danai, Martahilf, Nelkengasse 1/06. Pozor! Priložnostni na- Srečno novo leto želi svojim p. t. kupcem in prijateljem čevljar Gottfrid Jawernig v zgornji Po.lsk.avi. 12 Kovačija na okrajni cesti T Lihteneggu, stara kovačija in lepo stanovanje, vrt za zelenjavo, da se takoj pod dobrimi pogoji v najem. Ponudbe sprejme Franz Sebosteritsth, St. Vid pri rmju kup 1008 50.00A parov eevelj, 4 pari za le 10 kron. Zaradi ustavljenja plačil večih fabrik se mi je naročilo, prodati'veejo množino čevelj pod preizvajalno ceno. Oddam torej 2 para mosKih in 2 par ženskih čevelj na žnore rujavo ali črno usnjo, galoSirane, močne, cleg. najnov, facon, velikost po štev. ali centimetru. Vsi + pari le 10 K. Posije po povzetju. Izmenjava dovoljena. P. HaniHiiu, fabrika obuval, Dunaj II. Aloisgasse S. Ekonom 28 let star, ledičen, govori nemško in slovensko, vešč ekonomije, zlasti vinogradništva, sadjarstva in prometa trsne šole, z najboljšimi spričevali, išče za takoj službo. Prijazne ponudbe pod „Tttchtig und ehrlich" na upravo tega lista. 1080 :=» — Kmetijstvo, 1076 ki meri okol 24 johov, hiša in gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanu, z opeko krito, Mizo cerkve in glavne ceste, železniške postaje in je v ravnini v mariborski okolici, se po ceni proda. Kdor želi kupiti, naj vpraša pismeno ali osebno v upravnistvu »Štajerca^ prekupci izključeni. 10 i ii M Grazer Kasse (r. G. m. b. H.), Graf, Sack-strasse Sr. 14, verleiht Geld — aach in grosseren Posten — rasen, ohne Vermittler-provision, ohne Lebensversi-cherungszwang und ohneZwang zu Gehaltsvormerkungen bei massiger Verzinsung gegen Burgschaft oder gegen Gehaits-abzug mit Lebensveisichcrung, oder gegen grundbucherliche oder aonstige entsprechende Sicherheit im Persooalkredit-zweig zur Ruckzahlung in Wochenraten (von welchen auch mehrere zugleich gezahlt werden konnen), so dasa das Kapital in 5 oder in 10 oder 15 Jahren ruckgezahlt wird, im »allgemeinen Zweig« aber in beliebig zu vereinbarender Frist Sclmellste Erledignn^. Anscablnn^ der Vorschiisse nach Herstcllung der Sicherheit sofort Drucksortenrersand. se sprejme pri g. HaMbuek, Gradec. Zedergasse 32. Mlinski pomočnik in en mlinski delavec ev. močni učenec se sprejmejo. nAamiihlea pri Ptnjn. 2 Pekarija na deželi ali v malem mestu na spod. Štajerskem se vzame v najem, ali se pozneje kupi, do 1. prosinca ali 1. marca. Naslov: „Št«v. IBS", poste restante Maribor. 1079 B> Za bolnike! Za Imete! Za zdrave! Proti Še tako zastarelim in trdovratnim slu-Ww čajem revme, gihta, živčne bolezni, glavo-Ew in zobobola, bolečinah na brbtu in muskelj-Sl nih, bodenja v strani, trganja v udih, ote-■K kline, hvali se splošno na mnogih klinikah E-JT [>r;tlrliČno izkušeni, od 1000 zdravnikov pri- B poročeni if Iclitio mentol, &g ki je patentiran v vseh državah, mnogokrat W premiiran. Na zdravijni moči nedosežen! Uspeh presenečljiv! Cez lo.OOO zahvalnih pisem. Edina razposdjatev in fabrika kem. laboratorij ces. apotekarja S Edflmaii, Sambor, Ringplat« Sa. Kranko-po povzetju 5 steklenic K 6 —, 10 steklenic K 10—. 25 K 23—. svetn. iD loSiljalei steklenic ESfesto 40 K samo 6 K Priložnostni nakup Gamsova brada pod. jelenovi bradi, nova. zelo lepa. lr> cm dolga, dlaka, z lepo staro sre.irno cevko in Hubertovio kržem. skupaj samo G K. Dlakaiu obrvv pod jamstvom pristna. Priloziioslni nakup, razpošilja pO povzetju izdelovalec gamsovih brad Fenichel, Dunaj |„,Altmiittergasse 3/121 Mnosm priznalnih pisem. 1066 V življenju nikdar več! Mesto 16 kron samo 6 kron. Vsled cenega nakupa v veliki fabriki ur, prodam IUOJO pravo kovinsko „ Gloria "-srebrno remontoar uro dvojni mantelj, 3fi urno izvrstno rem/ kolesje, teče v kamenjih, krasno ohišje, graviranje z konjem, jelenom, levom ali vapnom, dokler izda zaloga za malenkostno ceno 6 kron za en kos ss: prejšnji cena 16 kron. Primerna ,,Gloria'* srebrna verižica 1 krono 3 leta garancije.- — Pošilja po povzetju Eksportna hiša ur Dunaj IV., Margaretenstr. 2725. 1063 XXXXXXK>OOCXX3CXXXXXXX Lepo posestvo š>- v sv. Nikolaju pri Lubečni, obč. Škofijavas pri Celju, ki obstoji iz stanovalne hiše, gospodarskega poslopja s 3 vclbanimi hlevi, svinjskim hlevom s 4 ve.banimi hlevi in svir).!f-ko velbano kuhinjo, vse v dobrem gradbenem stanu, nadalje okroglo 10 oralov jako dobrih n;iv in travnikom za 12—14 kosov govede, 16 oralov mladega gozda tudi z drevjem za podirati, ciglarna z jako dobro ilovico, se proda za 28,000 K. Občinska sparkasa Celje je na 1. mestu' 8.000 K posojila dovolila in lahko na 2. mesta 10000 do 12.000 K vknjiienih ostane Vpraša se pri g. Karl Teppey, Celje. xxxxxxxxxx*xxxxxxxxx zhwteMi »trojev >$Mp- Najboljše kolo cele monarhije. MaritK»r,ViktriHgli»fgasa. št. 22, glfivna zalega I. nadstropje. Največja in najbolje urejena de-lavnica za reparature z obratom lftpflf Reparature vseb vnt na kolesih,. motorjevih kolesih, avtomobilih, Šivalnih in pisalnih Birojih, izvršijo se najaatancneje in strokov- njaško. Prvi palvanični zavod za zanik-lanje, za prevhcenje z bakrom ali mesingora % dinano-obrabom, Bogato zalogo vseh delov, ki slišijo k temu in nadomestnih delov ter potrebn h predmetov. NajsolidnejSapostrežba Nizke cene; 22 17 _ 9 - =S5t d^S^ž m Straschilrova grenčica iz zelenjave iz premiirane štajerske žgalnice finega domačega^ žganja in veledestilacije Prinašam v trgovino velcfino dvojno želodčno grenčico iz zelenjave in korenin pod imenom m Straschilrova grenčica iz zelenjave om (Straschill's Krauter-Bitter). To je izdelek najvišje dovršenosti in nedosežen v dobroti ter vplivu. m Straschilrova grenčica iz zelenjave om je dvojna želodčna grenčica iz zelenjave in korenin. Izdelnje se iz najboljših kot domača ter želodčna sredstva znanih dobro vplivajočih zdravilnih zelenjav in korenin ter iz najfinejših temeljnih snovi. oh V StraschilFovi grenčici iz zelenjave m vporabi se le izbrane najfinejše aromatične zdravilne zelenjave ih korenine najizbornejše vrste. Ekstrakcija, t. j. dobava in izsesanje vplivajočih snovi iz zelenjav in korenin, zgodi se po najnovejšem, znanstveno izkušenem ekstrakcijskem načina. S posameznimi zelenjavimi in koreninami se različno ravna in sicer na ta način, da se porabi za vsako rastlino (Droge) ono ekstrakcijsko metodo, po kateri se iz iste najbolje zahtevano snov izvleče. s Straschilrova grenčica iz zelenjave an. je Čisti, naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših zdravilnih zelenjav in najbolje vplivajočih korenin. m Straschilrova grenčica iz zelenjave on vpliva vsled svoje sestave milo na prenavljanje, okrepča želodec in truplo in je jako prijetna. n« Straschilrova grenčica iz zelenjave je domače in želodčno sredstvo, napravljeno z ozirom na namen. — V nobeni domačiji naj je ne m m Straschilrova grenčica iz zelenjave je neobhodno potrebna pri večjem telesnem naporu in štrapacah. Posebno priporoča se Straschill'ovo grenčico iz zelenjave za turiste, lovce, potnike na morju, vojaštvo, romarje itd. b» Straschilrova grenčica iz zelenjave' ■ je izvrstna dvojna Želodčna grenčica iz zelenjave in korenin (garantirano prosta od vseh esenc in ojstrih, zdravja škodljivih sn » Straschilrova grenčica iz zelenjave m dobijjse v vseh boljših tozadevnih trgovinah, gostilnah, kavarnah itd. — Zahteva naj se povsod izrecno Straschill'ovo grenčico iz zelenjave "^pSj („Straschill's KrSuler-Bitter") in zavrne naj se vsako drngo manjvredno blago. Max Straschill v Ptuju i premiirana štajerska žgalnica finega domačega žganja in veledestilacija. 1' ■' '.■ ■ ■ 7 — 10 Največje povišanje teže! Najkrajše trajanje pitanja! Najfinejša kakovost! povzroči kot dodatek k navadni svinjski krmi S »Luenllns" vrsta II za rejo 1 " „Luenlln8" vrsta 111 za pitanje j Ceniki brezplačno od fabrike Fattinger & comp. z. z. s. z ki je najprimernejša in največ vsebujoča krepil-na krma za pitanje in rejo. V posebnih krmilnih pristnih na ki-, ogrski živino-fiziolog preizkovalnici. v Budimpešti se je dognalo, da se z - kg. ..Lncullusa" živo težo za 1 kg. zviša. 50 kil z vrečo vred K 11-50 od fabrike. živalskih krmil . Dunaj - Inzersdorf. V Brežicah na Savi na spodnjem Štajerskem je t vsako soboto veliki svinjski sejem. —»gM——WI rf^AnSI €*&*• pod ug°dn'mi JL M. \JP\JLuM' ^^ pogoji rodovitno posestvo z mlinom in žago, ležeče ob južni železnici. Močna in trajna vodna sila omogoči potom turbine napravo električne centrale za trg in okolico. Že mlin in žaga sama nudi gotov kruh. Natančnejše informacije daje Robert 5 Kunze, Št. Jur ob južni železnici. I | V 'z dobre hiše in z dobro šolsko I |OQ[ffiOO 'z°brazbo, zmožen nemškega UOOIBOm i" slovenskega jezika, se takoj pri polni oskrbi sprejme v trgovini s kratkim in štrikanim blagom Franz s Hoinig v Ptuju. cWranilnica (Sparkassa) p-riporeč*. se gl«de vsakega na«d hraailBifca« zaei.«ve spada ja poaredovmal«, fcstetako tadi za" vanje vsakorfenega pt*L». z avst. ©gerak. banko. Straafcaaa se med ttradmiaai urwtfti radovsljoo in brezplačno vsaka zadeva pejaaai in po vsem vstreže. Ravnateljstvo. Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno! 276 Prevzetje edine razprodaje me spravi v poloiaj, za le K 4-90 oferirati elegantno, ekstra ploščo amerik. 14 kar. zlato-dable Švic. žepno uro. Ista ima dobro idoče 36 urno Anker-kolesje premirane znamke „Speciosau in je na električni poti h pravim zlalum prevlečena Garancija za preciznost *leta. 1 k. K 4 90 2 k. K 9 30 VsakiTuri doda »e fino pozlačeno verižico zastonj. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, cv. denar nazaj. — Posije po povzetju H0LZER, Krakova, Stradom I8|28. Božično darilo ki veže korist z veseljem. SINQER šivalni stroji Šivajo, Stikajo, štopfajo. SINQER šivalni stroji bo dobili t BrUsselnu 1910 zopet najvišje odlikovanje. SINIGER Co. akc. dr. za šiv. stroje. Ptuj, Hauptplatz št. 1. 1075 Pojasnila se dajo radovoljno. ■■ ■ ~"--------- ..: Bilanca okrajne hranilnice v Rogatcu (stara š^arlzasa) Aktiva. za leto 1909. Pasiva. K Hipotečna posojila . . . Menice (Wechsel) .... Vrednostni papirji . . . Kreditni zavodi .... Realitete....... Inventar....... Asekurančni predplački . Hipotekarne obresti . . . Obresti vrednostnih papirje Blagajniška gotovina . . Razno....... 1 521173 53299 97427 7880 10460 1349 333 13748 986 36 48 70 36 80 «| 30 29 44 59 Skupaj . :'. 706744 27 Hranilne vloge...... Naprej-plačila obresti . . . Povrnila požarne škode . . Taji depoti....... Glavni rezervni sklad koncem 1908 K 35.13T50 Čisti dobiček 1. 1909 . „ 4.34928 Kurzni rezervni sklad Skupaj . K 662545 2705 228 1500 39480 284 706744 49 49 01 78 50 27 Za odbor: Ludwig F. Miglitsch, načelnik odbora. Za knjigovodstvo: Hans Weberitsch, tajnik. Za ravnateljstvo: Franz Strafella, c. kr. notar, načelnik ravnateljstva. Najzanesljivejša vloga kapitala, visoko obrestovanje. Rentni davek plača šparkasa sama, brez da bi kaj od avote vložnikov odtegnila. Obresti 86 vsako pol leta h kapitalu pripišejo in zopet obrestujejo. Uradni dan za denarni promet vsak četrtek od 8.—11. ure dopoldne. Drugo poslovanje jn pojasnila vsak delavnik razun četrtka radovoljno in brezplačno med navadnimi uradnimi urami. Ad št. 1904/1-1910. Ofertni razpis za prevzetje dela z umetnini kamenjem in dobave pohiš tva za novo zgradbo zdra vilne hiše (Knrhaus) v Ro gaški Slatini. Zaradi prevzetja dotičnih del se morajo oferti najkasneje do 5 januarja 1910 pri deželnemu stavbenemu uradu (Landes-Bauamt) Gradcu vložiti. Vee o tej stvari glej v „Štajercu' z dne 25. decembra 1910. Deželni stavbeni urad y Grata i Rosmann m. p. Izvrstni špiritni kvas (Prefihefe), ki krepko poganja, oddaja po nizki ceni frank na vsako pošto ali železniško postajo Makso Mayer preje Freihcrr v. Dumreicher'jeva fabrika špirita in kvasa, Savski Marof. iti »št Kdo želi prav blizu cerkve sv. Tri v slov. gor.? HiSa je v lep stanu in primerna za trgovino. Posebno ugoC kraj za kakega obrtnika (n. pr. peka). Zraven je za svinje in 4 glave goveje živine. Posestvo obstoji 1 orala sadnega vrta, 2 orala njiv in 2 oralov gozda se proda vsled smrti posestnice. Za ceno »e izve . Kari Golob, posestniku prijsv. Marjeti na Pesni Mesto 18 K le 7 krasna žepna ura (remont.) it ra >Gloria<, s 3 iepo izrezlj. pokrovci na pero. Kolesje na si< Tečaji na kamen. Jamstvo m leta. Po povzetju K 7. — Tovarna ur MIH. HOROWITZ Krakau, Diefelgasse 57. Bikal: W. Blmki v Ptuja.