IZVESTJE za šolsko leto 1935/36. V Mariboru 1936. Državna učiteljska šola v Mariboru Izdalo ravnateljstvo državne učiteljske šole v Mariboru Državna učiteljska šola v Mariboru IZVESTJE za šolsko leto 1935 36. V Mariboru 1936. Izdalo ravnateljstvo državno učiteljske šole v Mariboru TISK MARIBORSKE TISKARNE I). D. V MARI KOKU PREDSTAVNIK RAVNATELJ STANKO DETELA Učiteljski zl>or. Učiteljska šola. A. Izpremembe tekom šolskega leta 1935 36. 1. Nameščena: a) Koprivc Aleksander, učitelj nar. šole, z osnovne šole v Kne-gincu, Savska ban., na tukajšnjo vadnico. (ONbr. 85263 od 20. decembra 1935.) b) Kopriva Alfonz, učitelj nar. šole, z osnovne šole v Dobrničab na tukajšnjo vadnico. (NObr. 81962 od 24. decembra 1935.) 2. Premeščeni: a) Prepolj Rudolf, prof. 1V./1., za direktorja drž. gimnazije v Murski Soboti (Snltr. 44500 od 9. novembra 1935). b) Rausch Arsen, prof. Vlil., na drž. realno gimnazijo v Gospiču (Snbr. 42679 od 28. oktobra 1935). c) Bobič Ferdo, učitelj nar. šole VI., za srezkega šol. nadzornika Maribor I. l>r. (Onbr. 83423/2 od 5. decembra 1935). 3. Dodeljeni: a) Gruntar Viktor, prof. V., na drž. realno gimnazijo v Mariboru (Snbr. 46719 od 29. novembra 1935). b) Stupan dr. Helena, prof. VII., na realno gimnazijo v Mariboru (Snbr. 50309 od 27. decembra 1935). c) Trohej Ema, prof. VII., na drž. I. dekl. mešč. šolo v Mariboru (Snbr. 19106 od 10. oktobra 1935). č) Bajde Oton, učitelj nar. šole, s I. deš. nar. šole v Mariboru na vadnico (Kr. b. upr. IV., No. 1806/1 od 3. marca 1936). 4. Bolezenski dopust: a) Kutin Anton, učitelj nar. šole (Onbr. 66966 od 18. oktobra 1935). b) Robnik Ivan, učitelj nar. šole (Kr. lian. upr. IV. No. 13857/4 2. decembra 1935). . Učiteljski zbor koncem šolskega lela. (30. VI. 1936.) C* >> >-> > s o> >> > C3 ■r> v «Ni N K* n v* r' o. E co od BAiqop d^UIdfdJJ O' co Poučeval 2 uri na zaseb. učit. šol. sester v Mariboru Poučevala telo- 1 vadbo na klas. 1 gimn. 6 ur V staležu drž. I real. gimn. j V staležu drž. 1 real. gimn. r Dodeljen drž. real-1 gimn. v Mariboru! Dodeljen drž. klasični gimn. v Mariboru Poslovodja; varuh fiz.-kem. kabineta Varuh nem. knjižnice Varuh ris. kabineta Varuh slov. in dijaške knjižiice Varuh ped. knjižnice Ravnatelj »Dij. doma« <—1 V. c > CM 17 18 co co 16 18 14 3 o tl >> £ E ... 4) 91 - rt • 'to E2i-> 9J*9I -O o •->>*o .. > c E«r O .O O . g v 'f a «s £E>£ .-*2» E ■»' £> 91 »J* •D —« > >1 » rt 91 > ... > 91 91 ©J • • 91 _ • * 91 ■o — •O „ >>£ — rt « •• ► > E > •— Oi J3 5 N E E »> S« «T JEa> 91 «O . . c/) ;P &> > c. 91 r- >0 .. ,'Č** Ü.73 > « o 'c 9»' L» ‘O *-* w a> ' 95 t':ä >s bi' > a? rn ' ' VI. 15. III. 33 VI. 18.1. 34 VI. 4. III. 34. VII. 29 III. 32 VII. 29. III. 33 VII. 7. XII. 33 VIII. 1. IV. 34 priprav- nik VII. 10. I. 35 1 VII. | 30. III. 33 V. 17. IV. 34 VI. 27.11. 34 oo' vO rH 159/12 C'l 05' lO 910/12 (M 00' »O CO rH -M 05 »O 110/12 118/12 183/12 e>> 00" co M 00' co a) ma, fi b) kozm. a) ne b) sl, sh M cn « g c- E kat. ve J* cu£ — . « ■S'bS CO >• CO i> r-i K*' r-H 00' C -5 -f (M Kronika zaroda v šol. letu 1935/36 Po velikih počitnicah je bila dne 24. avgusta 1935 seja učiteljskega zhora radi definitivne določitve šolskih knjig, razporeda izpitov in drugih formalnosti, ki so potrebne oh začetku šolskega leta. Dne 28. in 29. avgusta so bili popravni diplomski izpili, dne 31. avgusta pa popravni izpiti v posameznih letnikih. 5. septembra se je vršilo vpisovanje v I., IV. in V. letnik učiteljišča in v vadniške razrede. II. in III. letnika ni bilo v tem šolskem letu. 6. septembra se je udeležil direktor zavoda s profesorskim zborom slovesne službe božje, ki je bila povodom rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. v tukajšnji stolni cerkvi. 9. septembra je bila otvoritvena sv. maša za ves zavod in nato otvoritvena seja učiteljskega zhora. 10. septembra se je začel pouk na učiteljišču in vadnici. 14. septembra je bil celodnevni izlet za vse letnike in razrede vadnice. 9. oktobra je bila obletnica smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Zavod je imel spominsko svečanost v slavnostni dvorani, nato se je vršila tudi v cerkvi sv. Alojzija žalna komemoracija. Zvečer smo se udeležili impozantne manifestacije na Glavnem trgu. 18. oktobra popoldne je bila spoved, 19. pa sv. obhajilo za rim.-kat. učence zavoda. 28. oktobra se je zavod spomnil češkoslovaškega narodnega praznika. 29. oktobra je otvoril upravitelj tukajšnje češke šole, gosp. Drly, tudi na našem zavodu tečaj za češki jezik, ki je bil prav marljivo in uspešno obiskovan. 1., 2. in 3. novembra ni bilo pouka v šoli radi praznika Vseh svetnikov in Vernih duš. 8. novembra se je začel praktični učiteljski izpit, ki ga je napravilo 6 kandidatov, 1 je pal. Uspešno ste položili zabaviljski izpit tudi dve zabavilji. 10. novembra so govorili učitelji glasbe ob priliki stoletnice Davorina Jenka spominski govor pred svojimi učenci. 11. novembra so spomnili nastavniki svoje učence na dan miru in pomen Društva narodov. 1. decembra je bila proslava praznika narodnega zedinjenja s primerno akademijo v slavnostni dvorani zavoda in s svečano službo božjo v cerkvi sv. Alojzija. 0(1 23. decembra do 10. januarja so bile božične počitnice. 27. januarja je bila na zavodu akademija v čast prosvetitelju Sv. Savi. 31. januarja je bil konec I. semestra. 4. februarja sc jc vršila slavnost v čast J. J. Strossmayerju, 9. februarja je pa sodeloval zavod pri slični akademiji P. J. S. v unionski dvorani. 7. marca so proslavljali v letnikili in razredih vadnice stoletnico Stritarjevega rojstva in nato obiskali Stritarjevo razstavo v tukajšnji studijski knjižnici. Od 22. do 24. marca so bile na zavodu duhovne vaje s spovedjo in sv. obhajilom. Od 9. do 19. aprila so bile velikonočne počitnice. Od 20. do 27. aprila so bili na zavodu praktični učiteljski izpiti. Od 15 kandidatov je izpit napravilo 12. — Ena zabavilja je napravila praktični zabaviljski izpit. 29. in 30. aprila je inspiciral stolni kanonik g. dr. Žagar Ivan pouk verouka na zavodu. 30. aprila se je udeležil zavod maše zadušnice za Zrinjskim in Frankopanom. 1. maja je bil v slavnostni dvorani šolski koncert, katerega so se udeležili profesorji in učenci zavoda in več staršev naših gojencev. 9. inaja je bila prirejena ob priliki zaključka tečajev češkega jezika na srednjih šolah od g. Stanislava Miiiovskega, češkoslovaškega konzula v Ljubljani, čajanka, katere so se udeležili profesorski zbori in tečajniki. 13. maja je bil na dvorišču učiteljišča javni telovadni nastop mariborskih srednjih šol. 15. maja je bil zadnji dan pouka v petili letnikih. 15. maja popoldne in 16. maja dopoldne je bila na zavodu spoved in sv. obhajilo. 28. maja so nastavniki raztolmačili učencem značaj osemdesetletnice Tesle Nikolaja. 30. maja so bili majniški izleti v bližnjo okolico. 2. junija so se vršili popravni izpiti V. letnika. Od 3. do 6. junija so bili pismeni učiteljski diplomski izpiti, 8. junija pismena priprava za praktične nastope v vadnici, ki so sledili od 9. do 13. junija, začetek ustnih diplomskih izpitov je bil 14. junij; trajali so do 26. junija. 8. in 9. junija je bila na zavodu vsakoletna razstava ročnih del in risb. 10. junij je bil zadnji dan pouka na učiteljski šoli. 26. junija je bil konec pouka na vadnici. 26. junija so bila po slavnostni akademiji in službi božji podeljena učencem letna izpričevala. Popravni izpili v juniju (za V. letnik) in avgustu {za ostale letnike) 1035: Izdelali so: III. letnik: Majcen Karl, Studuička Boris in Zupan Vinko. — IV. letnik: Eržen Franc, Herič Franc, Jošt Ivan, Kavšek Dušan. Topolnik Ignac, Žlahtič Franc in Gorišek Bogomira. — V. letnik: Herič Franc, Pratneker Ernst, Topolnik Ignac, Žlalitič Franc. — Ferenčak Hildegarda, Ravtar Ema in Šerak Sabina. Popravni učiteljski diplomski izpit v avgustu 1935. Popravni učiteljski diplomski izpit se je vršil pod predsedstvom direktorja F. Kadunca dne 28. in 29. avgusta. Člani izpitnega odbora so bili: prof. Saršon R. (podpreds.), Fink F.. Tomšič J., dr. Stupan H., Gorup A., Šilili G., Glinšek D., Gruntar V., Milač S. in Vedral Ljud. K izpitu se je prijavilo 11 kandidatov, ki so bili odklonjeni v juniju 1935. Pismeni izpit se je vršil dne 28. avgusta. Naslovi nalog so bili sledeči: 1. iz ped. skupine: Kazen in nagrada v sodobni pedagogiki: 2. iz slovenščine: Kaj sta nam novega prinesla naturalizem in simbolizem; 3. iz nemščine: Foerster, Der Tod als Freund. (Prevod.) Ustni izpit je bil 29. avgusta. Napravili so ga: Petrovič Boleslav, Poredoš Evgen, Stožer Herman, Šuen Niko, Zornik Aristid, Ličar Darinka, Mohorko Marija, Florjančič Marija, Hanzliček Ana, Kosi Gi-zela, Vesnaver Vida. Ekskurzije in ogledi. Tekom šolskega leta so bile opravljene sledeče ekskurzije in ogledi: I. letnik: Ogled ljubljanskega velesejma in pomorske razstave; geomorfološka ekskurzija k Sv. Urbanu; ekskurzija na Poštelo pod Pohorjem, kjer so si ogledali tamkajšnja prehistorična gradišča; zemljepisna ekskurzija na Pohorje k Sv. Bolfenku in na razgledni stolp; ogled tovarne za dušik in umetna gnojila v Rušah. IV. letnik: Ogled ljubljanskega velesejma in pomorske razstave; geomorfološka ekskurzija k Sv. Urbanu; ogled tekstilne tovarne »Teksta« na Teznu; ogled elektrarne in rudnika v Velenju. V. a letnik: Poučne ekskurzije na Strojno—Dravograd in k Sv. Urbanu; hospitiranje na drž. nar. šoli Brezje pri Mariboru; hospitiranje na pomožni šoli v Mariboru. V. b letnik: Poučne ekskurzije na Strojno—Dravograd in ogled ljubljanskega velesejma ter pomorske razstave; ogled slikarske in kiparske razstave uinet. skupine »Brazda«; ekskurzija preko Jarenine v Št. Ilj; ogled elektrarne in rudnika v Velenju; hospitiranje na drž. nar. šoli v Breznem. V. c letnik: Obisk otroškega vrtca v Mariboru; ogled vinarske in sadjarske šole v Mariboru; hospitiranje na nar. šoli v Kamnici; poučna ekskurzija na Strojno—Dravograd in ogled ljubljanskega velesejma. Seznam učnih knjig. I. letnik. Verouk: Svetina, Katoliški verouk, I. knjiga. Slovenščina: Breznik, Slovenska slovnica. Grafenauer, Slovenska čitanka, I. F r a n c o š č i 11 a: Južnič Franc, Čitanka za višje razrede srednjih šol. Zemljepis: Bohinec-Šavnik-Krajnc, Obči zemljepis. Šenoa-Juras-Bohinec, Geograf, atlas. Bučar: Obča zgodovina za V. razr. srednjih šol. Matematika: Kunc, Aritmetika za V. in VI. razred srednjih šol. Lapajne, Geometrija za V. razred srednjih šol. Prirodopis: Poljanec, Somatol. in zoologija za višje razrede sr. šol. K c m i j a: Prezelj, Anorganska kemija. Srbohrvaščina: Maretič, Sli. gramatika. Jovanovič-Ivkovič, Čitanka III. del. N e 111 š č i 11 a: Medenica, Nemška čitanka za V. razred sred. šol. IV. letnik. Verouk: Medved, Zgodovina kat. cerkve, II. izdaja. Pedagogika: Vučič, Osnove pedagogike. Slovenščina: Breznik, Slovenska slovnica. Grafenauer, Slovenska čitanka, IV. S r h o h r v a š č i n a: Čtikovič, Čitanka, V., VI. Nemščina: Medenica, Nemška čitanka, VI. (za osmi gimn. razred). Zgodovin a: Orožen, Zgodovina novega iu najnovejšega veka. Atlas kakor v I. letniku. Fizika: Beisner: Fizika za višje razrede srednjih šol. Prirod o p i s: Učne knjige prej. letnikov. Matematika: Po izboru. V. letnik. Vero u k: Vreže, Metodika verouka. Pedagogika: Bezjak, Obča zgodovina vzgoje in pouka. Šolska organizacija in administracija: Zakon o nar. šolah ter uradnikih. Nemščina: Medenica, Nemška čitanka, IV. (za VIII. gimn. razred). Zgodovina: Učne knjige prejšnjih letnikov. Z e m 1 j e p i s: Učne knjige prejšnjih letnikov. H i g i j e 11 a: Pirc, Čitanka o higijeni. Slovenščina: Po izboru. Srbohrvaščina: Andjelič, Historija jugosl. književnosti. Naslovi nalog. A. Iz slovenščine. I. letnik. 1. Značilen dogodek iz mojega življenja. 2. a) »O Adrija, kako naj tc objame, kako te naj poljubi pogled moj.« (Kette.) b) Opis poljubnega kraju. — 3. Ljudje, ki jih srečujem na svojih vsakodnevnih poteh. — 4. a) Moje nedelje, b) List iz mojega dnevnika. — 5. Katere lepote sem odkril, ko sem čital naše nar. pesmi? — 6. a) Prijatelj — to je beseda vseh besed. (0. Župančič.) — b) Bilo je nekoč. (Opis ali doživljaj.) — 7. Kako obhajamo Veliko noč v naši vasi. — 8. Rokotvorni pouk. (Kaj mi pomeni zdaj. Kako mi bo služil v bodočem poklicnem delu.) IV. letnik. I. Kakšne misli so mi vzbudile hospitacije v vadnici glede na moj bodoči poklic. — 2. a) 0 povej, kako brez nade moglo bi srce živeti! (Cankar.) b) Katere knjige so mi najljubše in zakaj? — 3. a) Katera pereča življenjska vprašanja vznemirjajo mojo dušo? b) Naloga po svobodni izbori. — 4. a) Problem našega naroda v Cankarjevem delu »Na klancu«. b) Dijaške debate o kulturnih stvareh. — 5. Posebnosti in pomen Jurčičevega dela. — 6. Koristi od proučavanja književnosti. V. a letnik. 1. a) »Po knjigah saino ne prebiva modrost.« (Levstik.) b) Kaj nam je novega dal Aškerc v svojih pesmih? — 2. Ali je mnogo izgledov, da dosežem svoj življenjski smoter? — 3. Kako mislim služiti svojemu narodu, ako upoštevani današnje razmere in svoje sposobnosti? — 4. Soglaša današnja mladina s študentom Lojzetom ali z učiteljem Krivcem v Cankarjevem delu »Na klancu«? -— 5. Zadnji meseci mojega šolanja na učiteljišču. V. b letnik. 1. Značilnost Aškerčeve umetnosti. — 2. »Romantika« in »realizem« v mojem življenju. — 3. Poslanstvo sodobne žene, posebno učiteljice. — 4. a) Če hočemo razumeti otrokovo duševnost, moramo tudi razmišljati o svojem detinstvu. b) Misli, ki so mi jih vzbudili Cankarjevi spisi. — 5. a) »Ko drugi grabijo vse dalje, širje, boš rod, ki bivaš tod, boš v duši čvrst?« (0. Župančič.) b) Cest je mnogo po vsem svetu, kdo mi razodene: kam? (Levstik.) V. c letnik. 1. a) Čitalniška »beseda« v provincialnem mestu in na kraški zemlji. (Primerjava po Kersniku in Erjavcu.) b) Kersnikove malomeščanske povesti. — 2. Kaj nam je novega dala Aškerčeva pesem. — 3. Kako si zamišljamo svoje bodoče poklicno delo? — 4. Vzori in boji na moji dosedanji razvojni poti. — 5. a) Duhovno gibanje in umetniško strem- ljenje ob prelom» 18. veka v 19. vek. b) »Otresite zaduhlih se sanj! Po bliskovo gre vseli živili dan. Kdor ga je zamudil, ves klic zaman, doživi ga le, kdor je pripravljen nanj!« B. Iz srbohrvaščine. I. letnik. 1. a) Jedan dogadaj iz moga života, b) Moje rodno mesto, c) Tragika plemenite Hasanaginice. — 2. a) I u naš park došla je ski-karica jesen, b) Naša porodica. c) Prikaz bilo koje narodne pesine. — 3. Zadatak po volji. — 4. a) Petar Preradovic kao nacionalni put-nik. b) Krv, znoj i suze našega naroda, c) Dva prijatelja. (Dve prijateljice.) — 5. a) Zeleni Durad putuje. b) Zločinstvo i kazila. (Slobodno ili prema Iličevoj pesmi »Pečina na Rudniku«.) c) Vatra i voda dobre su sluge, ali zli gospodari. — 6. Zadatak po volji. IV. letnik. 1. a) Šantič i Kranjčevič o seljaku i radniku. b) Dački razgovori pre i posle pozorišne ili kinomatografske pretstave. c) Jedilo lice iz života ili iz knjige. — 2. a) Prikaz bilo koje pesnic, b) Prvi put u vež-baonici. c) Naš praznik Ujedinjenja. ■—- 3. Zadatak po volji. — 4. a) Moje prvo obučavanje. b) Školske klupe pričaju. c) Različita sudbina dvaju prijatelja. — 5. a) Razgovor izmedu prošlosti, sadašnjosti i buduč-nosti. b) Prikaz bilo koje priredbe ili kojega predavanja, c) Jedan citat. — 6. Zadatak po volji. V. a letnik. 1. Zadatak po volji. — 2. a) Jedan citat iz Gunduliča. 1») Moja privatna lektira. c) Škola u . . . i rad njenih učitelja. — 3. a) Razgovor 0 predratnoj i poratnoj omladini. b) Učitelj je pričao o svojim učeni-cima. c) Moj miljcnik medu slovenačkim književnicima. — 4. Narodna i umetna književnost i njihova vaspitna vrednost. — 5. Nekoliko likova iz naše književnosti. V. b letnik. 1. Zadatak po volji. — 2. a) 0 trudu žito rodi, o muci grozdovi vise. (Kurelac.) b) Kult pokojnika, c) Moje misli i osečaji nakan raznih kazališnih pretstava. — 3. a) Rakica priča, b) Jedna knjiga iz moje biblioteke, c) Na majci je najviše kakva su joj djeca: ona goji davola, a goji i sveča. — 4. Žena u zrcalu naše lepe knjige. — 5. Slika naša u ogledalu naše književnosti. V. c letnik. 1. Zadatak po volji. — 2. a) Jedan citat iz Gunduliča. b) Škola u . . . 1 njeno učiteljstvo, c) Moja privatna lektira. — 3. a) Ne štedi na deci, ali štedi za decu! b) Bakica priča, c) Prikaz bilo kojega slovenačkog li-terarnog dela. — 4. Tragika žene u našoj pesmi. — 5. Nekoliko motiva iz celokupne naše književnosti. Šola in dom. Starši in njihovi namestniki so prihajali tekom šolskega leta pogostokrat v šolo, da se informirajo o vedenju, učenju in vzgoji svojih otrok oziroma varovancev. Razredniki in drugi profesorji so zvedeli ol» tej priliki mnogokrat marsikaj o individualnosti, o posebnostih svojih gojencev, kar jim je Lil lep pripomoček pri njihovem vzgojnem delu. Med šolo in domom mora vladati resnicoljubnost, odkritosrčnost in prijateljsko zaupanje. Če manjkajo ti predpogoji, potem je vsako pametno in uspešno sodelovanje nemogoče; dom lahko uniči marsikatero dobro seme, ki je bilo vsajeno v šoli. Šola pa ne more biti sama odgovorna za vzgojo svojih učencev, ker dijak prebije večji del dneva doma, ter mora biti točno informiran o delu in počitku svojih varovancev tekom celega dne. Dijaške knjižice in njihova točna kontrola naj tudi v bodoče pomagajo in podpirajo šolo in dom pri njihovem sodelovanju, ki naj se v hodoče še bolj utrdi in poglobi. Dijaško društveno življenje in nacionalna vzgoja šolske mladine. Podmladek Jadranske straže. V začetku šolskega leta je bil izbran sledeči odhor: predsednik: Marion Gracijan, IV. 1; podpredsednik: Koren Bruno, IV. 1; tajnica: Pogorevec Ljudmila, I. 1; blagajnik: Flakus Ernest, I. 1; revizor: Matkovič Ivan, V. 1. Poleg njih je bilo izvoljenih 5 zaupnikov, iz vsakega letnika po eden. V letošnjem poslovnem letu je bilo v društvu 65 članov. V blagajni je koncem šolskega leta 288 Din. Sej je bilo: 5 rednih in 2 izredni seji. Društvo je priredilo tekom šolskega leta dve lepo uspeli akademiji. V tem šolskem letu se je vršil pod vodstvom P. J. S. na zavodu šahovski turnir, katerega se je udeležilo 12 gojencev; vsi udeleženci so prejeli hogate nagrade. Prvo mesto je zasedel dijak Čretnik iz V. 1, kateri je prejel kot nagrado zlato nalivno pero. Ko je krajevni odbor J. S. v Ljubljani razpisal natečaj z nagradami za najboljše letake k plesu narodnih noš v Ljubljani, sta se na razpis odzvala dva člana našega P. J. S. in to Mihelič M. ter Majcen K. iz IV. 1, od katerih je prvi prejel peto, drugi pa tolažilno nagrado. 24. maja se je vršila velika blagoslovitev vseh še neblagoslovljenih praporjev P. J. S. na naših šolah na Glavnem trgu, katere se je udeležila tudi naša šola s svojim novim praporom. Kumovala je gospa Ivanka Lahova. V splošnem je pokazal odhor precejšno aktivnost in lepe uspehe v cilju čuvanja našega Jadrana. Poverjenik društva je bila prof. Ljudmila Vedral. Udruženje mariborskega učiteljskega naraščaja (U. M. U. N.) Društveni odbor tvorijo v šol. letu 1935/36.: predsednik: Leskošek Janko, IV. 1; podpredsednik: Kranjc Franjo, I. 1; tajnica: Pirnat Jožica, I. 1; blagajnik: Čarni Koloman, IV. 1: knjižničar T.: Majcen Karl, IV. 1; knjižničar II.: Kerin Milan, I. 1; revizor I.: Gradišnik Ivan, V. 1; revizor II.: Marion Gracian, IV. 1. »U. M. U. N.« je v minulem poslovnem letu 1935/36. v glavnem zadostilo svoji nalogi; imelo je 4 redne in 1 izredno sejo, dvakrat tedensko je poslovala knjižnica, vsebujoča 1311 knjig. Tekom leta je imelo društvo 2 akademiji in 5 predavanj. Vse prireditve so bile dobro obiskane. Članarina se je v glavnem porabila za nabavo novih knjig. V blagajni je bilo ob koncu šolskega leta 1423 Din. Poverjenik je prof. G. Šilili. Sokol KJ. Kakor vsa prejšnja leta, so se tudi v šolskem letu 1935/36. učenci in učenke vseli letnikov prav pridno udejstvovali v SKJ. Od 146 učencev in učenk zavoda je v Sokolu aktivno delovalo 65, t. j. 44°/o. Vsi ti so bili včlanjeni pri raznili mariborskih sokolskih društvih, kjer je njih delovanje obstojalo v prvem redu v telovadbi; mnogi izmed njih so bili v posameznih društvih vaditelji, nekateri so zavzeli že vidna mesta. Tudi v drugih društvenih odsekih, kakor prosvetnih, dramskih, lutkarskih in dr. so sc mnogi udejstvovali. V znatnem številu so naši učenci sodelovali pri sokolskih javnih nastopih in akademijah. Poverjenik SKJ na zavodu je bil v tem šolskem letu prof. Trohej Josip. Skavti in planinke so organizirani in včlanjeni v skupnem društvu mariborskih srednjih šol. Med šolskim letom so prirejali izlete v prirodo, članske sestanke, gojili zdrav šport in tovarištvo. Med velikimi počitnicami imajo po različnih krajih naše domovine prijetna taborenja in potovanja. Poverjenik skavtov in planink je prof. A. Gorup. Podmladek Rdečega križa. V šolskem letu 1935/36. je bilo na vadnici in učiteljski šoli 126 članov Podmladka Rdečega križa. Delovanje šolskega odbora se je vršilo po intencijah Glavnega in Banovinskega odbora društva RK. — Člani so obdarovali o priliki božičnice pri Sv. Ožbaltu ob Dravi revne učence tamkajšnje osnovne šole z oblačili in drugim. Podmladkarji so proslavili dan Miru in Materinski dan. Sodelovali so pri »Dečjem-« in »Protituberkuloznem tednu«. Vedno in povsod se je navajalo člane h karitativnemu delu — k ljubezni do bližnjega. S pomočjo sekcije PRK so bili sprejeti 3 siromašni in okrepitve potrebni člani v kolonijo na morju, 1 član pa na Pohorje. 105. podružnica „Ferijalne Zveze“. 105. podružnica »F. Z.« na državni učiteljski šoli je v minulem poslovnem letu vršila redno svojo nalogo. Delo podružnice je bilo pod vod- stvoin nast. telovadbe g. Mirka Govekarja in upravnega odbora, ki je sledeče sestavljen: Mejovšek Milko, preds.; Marion Gracijan, tajnik; Koren Bruno, blagajnik; Kos Vilma, Pertot Milada, Žagar Marjan. Nadzorni odbor: Heric Vera, Kranjc Vlado, Majcen Karl in Aleš Erik. Članov je štela podružnica 59. Tekom poslovnega leta so se vršile 4 seje, na katerih se je v glavnem reševalo dopise, dospele od oblasti v Ljubljani. Sedanje stanje blagajne je 54 Din. Predsednik se je udeležil izredne oblastne skupščine v Ljubljani. Propagando je podružnica vršila z letaki in z mesečnim glasilom »Ferijalec«. Podporno društvo na državni učiteljski šoli je imelo v tem šolskem letu sledeči promet: D o li o d k i: Preostanek iz šolskega leta 1934/35.....................Din 6865.95 Obveznica.................................................. 100.— Obresti ................................................... 252.52 Darovi: Prof. Trobej............................................... 50.— Mestno načelstvo mariborsko za 1935 ....................... 1000.— Mestno načelstvo mariborsko za 1936 ................... 1000.— Za prodane knjige.......................................... 130.— Razni dobodki.............................................. 345.— Skupaj. . Din 9743.47 Stroški: Podpore dijakom.........................................Din 250.— Za ekskurzije.............................................. 312.— Razno ....................................................... 160.— Skupaj. . Din 722.— Ako odštejemo od skupnih dohodkov...........................Din 9743.47 skupne stroške............................................. 722.— ostane saldo . . Din 9021.47 Od tega zneska se nahaja: v poštni hranilnici.................................... Din 8018.80 v mariborski »Posojilnici«.................................. 770.32 v ročni blagajni............................................ 132.35 obveznica 7°/o posojila v vrednosti.....................„ 100.— Skupaj. . Din 9021.47 Hrano so dobili revni dijaki v »Dijaški kuhinji«, in sicer 29 «lijakov (-inj). Skupno so dobili 129 obedov in 7 večerij mesečno, kar znese Din 19.574.— za vse leto. Tudi razna druga društva, zavodi in zasebniki so podpirali siromašno dijaštvo. »Podporno društvo« je podpiralo potrebne dijake s šolskimi knjigami. Dijaki so stanovali pri zasebnikih in v »Dijaškem domu«, učenke pa tudi v »Vesni« in internatu šolskili sester. Vsem plemenitim dobrotnikom se ravnateljstvo zahvaljuje. Odlični in prav dobri revni dijaki so prejeli od ministrstva prosvete podpore. Isto je učinila tudi kr. banska uprava v Ljubljani. Ministrstvo prosvete je dalo v tem šolskem letu v te svrlie Din 3900.—, kr. banska uprava v Ljubljani pa Din 3000.—. VI. Stanje zbirk in knjižnic. Zbirka učil za verouk: 59 kosov. Zemljepisna in zgodovinska zbirka: 118 kart, 387 «lik, 65 drugih učil. Prirodo pisna in kmetijska zbirka: 2261 kosov. F i z i k a 1 n o-k e m i j s k a zbirka in zbirka geometrijskih modelov: 688 kosov. Risarska zbirka: 153 kosov. Pevska in glasbena zbirka: 237 kosov. Zbirka za ročno delo: 139 kosov. Zbirka učil vadnic e: 280 kosov. Učiteljska knjižnica: 3782 deli, 4623 zvezkov: a) pedagoška: 1745 del, 1848 zvezkov; b) slovenska: 285 del, 684 zvezkov; c) srbohrvatska: 340 del, 565 zvezkov; č) nemška: 275 del, 323 zvezkov; d) zgod.-zemljepisna: 562 del, 1143 zvezkov; e) prirodopisna: 399 del, 708 zvezkov; f) fiz.-kemijska: 129 del, 292 zvezkov; g) matematična: 47 del, 60 zvezkov. Dijašk a knjižnica: 860 del. Knjižnica vadnice: 117 del. VII. Zdravstveno stanje učencev tekom šol. leta 1935/36. Gripo je imelo 15 učencev in učenk; tuberkulozo 1; poškodbe 6; krvne bolezni 4; očesne bolezni 1; ušesne bolezni 1; živčne bolezni 2; bolezni srca in krvnih organov 3; bolezni pljuč 2; bolezni žlez 5; kožne bolezni 5 in druge bolezni 5. Zdravstveni fondi. Ravnateljstvo zavoda je poslalo začetkom šolskega leta v zdravstveni fond vsoto Din 2720.—. Vsak učenec je plačal za ta fond Din 20.—. Oproščen ni bil nobeden. Šola ni dobila od te vsote do sedaj nobene direktne pomoči, radi tega zavod nima lastnega zdravstvenega fonda. Profesor Anton GyajC ^ Med velikimi počitnicami, dne 3. avgusta 1935, je umrl v Brežicah dolgoletni profesor risanja na bivšem moškem učiteljišču v Mariboru gosp. Anton G v a j c. Rojen 21. avgusta 1865 v Ljubljani, je dovršil tu realko in nadaljeval svoje študije na dunajski slikarski šoli in akademiji. Do 1. 1918. je služil v Gorici, nato pa na mariborskem moškem učiteljišču do svoje upokojitve 1931. leta. Bil je slikar-umetnik, svojim učencem izvrsten in dobrohoten vzgojitelj in zvest tovariš svojim stanovskim drugom. —-Slava njegovemu spominu! VI. svetnik Janko Beljak ^ I)ne 29. novembra 1935 je izdihnil v Mariboru svojo blago dušo gosp. Janko Bezjak, vi. svetnik v pokoju; rojen 15. aprila 1862 pri Sv. Trojici v Halozah. Po dovršenih študijah na graški univerzi je služboval na bivšem moškem učiteljišču v Mariboru, na II. gimnaziji v Ljubljani kot profesor in ravnatelj, na gimnaziji v Gorici kot ravnatelj in nato kol nadzornik srednjih šol v Ljubljani. Napisal je mnogo literarnih razprav, sestavil več slovenskih in nemških jezikovnih vadnic, priobčeval razprave o didaktiki in metodiki osnovnega šolstva in izdal več ped. učnih knjig za učiteljišča. S svojimi deli si je postavil med nami in potomci najlepši spomenik! VIII. Klasifikacija učencev in učenk učiteljske šole na koncu šol. leta 1935/36. Z debelim tiskom so »odlični«, z razprtim »prav dobri«. I. lelnik. Razred so dovršili: Bračič Vladimir Grolunan Alfonz Kukec Ladislav Brunet Daniel Juratič Dragotin Lah Zora Černovšek Marija Kavčič Anica Lorenčak Milan D u r j a v a Antonija Klemenčič Vladimir Marolt Julijan Flakus Ernst Kobal Ljubo Menih Branko Novak Nada Pirnat Jožica Pogorevc L j u Ekhardt Viktor Ivanovič Dušan Aleš Erik Čarni Koloni F u i s Martin Grudnik Roža Hafner Lidija Heric Vera Jurič Irma Arko Boris H o r k o Milan H r c e Ivan Cipot Franc Čretnik Josip D o c a u e r J osi Eržen Franc Vsi so popravni Po žic p Katarina Šušteršič Cvetko Praprotnik Drago Varl Frančiška d in i 1 a Rakun Mihael Žagar Marijan Sosič Danica Popravni izpit imajo: Krajnc Franjo i/ zemljepisa Šouaja Zdenko i/ matematike Žlahtič Vitomir iz matematike Razred ponavljajo: Kerin Milan Sep Emil öri Janez Zdolšek Marijan Pirš Jernej IV. letnik. R red d o vršili Koren Bruno Križan Ivanka L a li Milena Leskovšek Janko Mejovšek Bogomil Mihelič Mirko Močnik Matilda Penko Ivo Popravni izpit imajo Jordan Valerija iz nemščine Lohnik Franc iz zgodovine Majcen Karl iz slovenščine Marion Gracian iz zgodovine Osterc Stanko iz nemščine Studnička Boris iz nemščine Šajna Anica iz slovenščine Razred ponavljajo: Reholj Marija Zupan Vinko Pcrtot Milada R i h i č Ida Rus lvun Seršen Olga Werk Irma Zagorc Nada Z e n c o v i c h Lizika V. s% letnik. Razred so dovršili: Gradišnik lvun Horvat Josip Jošt Ivan Kancler Anton Kavšek Dušan Klemenc Franc Kr a n j c V 1 a a i m i r Matkovič Ivan Seršen Rudolf Sever Stanislav Štern Oskar T u r z a Jane z Veber Leopold Ž u n e c Oton Mcrdaus Josip Popravni izpit imajo: Ilerič Franc iz zgodovine Pratneker Ernst iz zgodovine Topolnik Ignac iz zgodovine Žlalitič Franc iz nemščine. izpit napravili 2. junija t. 1. in bili pripusčeni k učiteljskemu diplomskemu izipitu. B r u n č k o Mira Dolinšek Viktorija Drofenik Dragica Duša Teodora H r e 11 A d a 1 1) e r t a Ivanuš Helena Kos Vilma Košutnik Matilda Kovič Anica Razred so dovršili Kozar Franja Kresnik Hilarija Križaj Štefanija Lešnik Marta Lešnik Milka L e t i č Elizabeta Lobnik Pavla M a ž e r a Iv a n k a Može Olga Petrič Jelisava Pivko Cvetka Pliberšek Kristina Podgornik Ivana Regoršek Ernesta Rus Hilda Varga Marija W retzl Marija Žagar Frančiška. Cigan Katarina Dekleva Marica F a 1 t a Erika Hreščak Savina Jaklič Jelka J e ? a b e k M a t i 1 d a Jevšovar Julijana Masten Kornelija V. c letnik. Razred so dovršile: Mlakar Zofi ja Mravljak Draga Počkar Ana Podgoršek Karla Senekovič Genov. Sever Milica Šauperl Pavla Škof Katarina Škof Marija T e k a v e c Štef. Tinta Velija Tomažin Kosar a Trobec Olga Zupančič Nada Žlegel Otilija. Popravni izpit imajo: Ferenčak Hildegarda iz zgodovine Gorišek Bogomira iz zgodovine Ravtar Ema iz zgodovine Šerak Sabina iz zgodovine. Vse, razen Gorišek Bogomire so popravni izpit napravile 2. junija t. bile priipuščene k učiteljskemu diplomskemu izpitu. Učiteljski diplomski izpit v junijskem roku 1936. Učiteljski diplomski izpit se je vršil pod predsedstvom direktorja Kudunca Frana. (Sribr. 19006 od 2tt. maja 1936.) Člani izpitnega odbora so bili: prof. Saršon K. kot podpredsednik in za srbohrvaščino; za ped. skupino: prof. Šilih G., Tomšič J., Vedral L.; za slovenščino: prof. Glinšek D., Gorup A.; za nemščino: prof. Fink, Glinšek D.; za nar. zgodovino, občo zgodovino in zemljepis kraljevine Jugoslavije: prof. Milač S. K izpitu se je prijavilo 79 kandidatov (26 in., 53 ž.). Pismeni izpit se je vršil 3., 4., 5. in 6. junija. Naslovi nalog so bili sledeči: 1. iz ped. skupine: »Pomen otroškega čustvovanja za obrazovalno delo narodne šole.« 2. iz slovenščine: »Kako so naši književniki prikazali svoj domači kraj.« 3. iz srbohrvaščine: »Natpis na Prešernovu, Preradovičevu, Bran-kovu i Zmajevu nadgrobnom spomeniku.« 4. iz nemščine: Will Vesper: Parzival. (Prevod.) Pismena priprava za praktični nastop v vadnici je bila dne 8. junija, praktični nastopi v vadnici so se vršili dne 9., 10., 12. in 13. junija. Ustni izpit se je začel dne 14. in trajal do 26. junija. Na ustnem izpitu je bilo 26 kandidatov in 53 kandidatinj. Rezultat izpita je sledeči: a) Izpit so napravili: Arko Boris, Borko Milan, Brce Ivan, Docauer Josip, Eržen Franc, Gradišnik Ivan, Horvat Josip, Kancler Anton, Klemenc Franc, Krajnc Vladimir, Matkovič Ivan, Mer-daus Josip, Seršen Rudolf, Sever Stanislav, Štern Oskar, Topolnik Ignac, Turza Janez, Veber Leopold, Zlahtič Franc, Žunec Oton. — Brunčko Mira, Dolinšek Viktorija, Drofenik Dragica, Duša Teodora, Hren Adalberta, Ivanuš Helena, Kovič Anica, Kozar Franja, Kresnik Flilarija, Križaj Štefanija, Lešnik Marta, Letič Elizabeta, Mažera Ivanka, Može Olga, Petrič Jelisava, Pivko Cveta, Pliberšek Kristina, Podgornik Ivana, Regoršek Ernestina, Rus Hilda, Varga Marija, Wretzl Marija, Žagar Frančiška. — Cigan Katarina, Dekleva Marija, Falta Erika, Hreščak Sabina, Jerabek Matilda, Jevšovar Julijana, Masten Kornelija, Mlakar Zofija, Mravljak Dragica, Počkar Ana, Podgoršek Karolina, Senekovič Genovefa, Sever Milica, Šauperl Pavla, Šerak Sabina, Škof Katarina, Škof Marija, Tekavc Štefanija, Tinta Velija, Tomažin Košara, Trobec Olga, Žlegel Otilija. (20 pripravnikov in 45 pripravnic.) b) Popravni izpit koncem avgusta imajo: Cipot Franc (ozg, ze); Čretnik Josip (ped.); Kavšek Dušan (ozg, zc); Pratneker Ernst (nzg); Kos Vilma (nzg); Košutnik Matilda (nzg); Lešnik Milka (ozg, ze); Ferenčak Hildegarda (nzg); Jaklič Jelka (ozg, ze); Zupančič Nada (ne). (Skupno 4 pripravniki in 6 pripravnic.) c) Za leto dni so bili odklonjeni: Herič Franc, Jošt Ivan, Lobnik Pavla, Ravtar Ema. (Skupno 2 pripravnika in 2 pripravnici.) IX. 1. Število učencev in učenk učiteljske šole v šol. letu 1935/36. Vpisanih v začetku šolskega leta D “'S Sku- So prenchuli l>iti učenci (-nke) te fiole radi ecll j? 1 4) M N (0 as novih ponav- Ijalccv nkupaj a *0 — ll- puj preselitve v drugo Solo izklju- čitve Hmrti ruzuili drugih razlo- gov nkupaj m ► ► — •J «3 — *►88 o ,3 'S x i. IV. V.a V.b V.c 25+10 15+16 26 27 28 25+10 15+16 26 27 28 25+10 15+16 16 27 28 1 1 25+10 15+16 26 27 27 Skupaj 66+81 147 66+81 147 66+81 147 • 1 1 66 + 80 146 OPOMBA: Prva številka pri I. in VI. raz. pomeni učence, druga učenke; V. a je moški, V. li in V. c §ta ženska oddelka. II. Statistika ocenjenih učencev in učenk ob koncu driicjecpa polletja.