Sv. Anton na Pohorju. Cerkveno predstojništvo sporča vsem romarjem, častilcem sv. Antona, da bo lepa nedelja letos 20. junija, torej en teden po glavnem romarskem shodu, ki bo v nedeljo 13. junija. Da ne bo pomote! — Cerkveno uro bi radi popravili, kar bi bilo zelo potrebno, a je smola v tem, da noben urar noče prevzeti tega dela za — borove kloce in smrekove storže, ki jih pri nas ne manjka, toda denarja ni in to je križ. — O prepotrebni cisterni se sklepa marsikaj, a zopet ista težava, da penez rri, dočim se tam doli nekje ne morcjo pretoževati zaradi pomanjkanja podpor itd. Marenberški okraj. Citali sn_o, kako se je neki lesni trgovec pohvalil, da je delavcem ob času brezposelnosti v hudi zimi na liatek mogel hrano ln podobne reči dati. Ko bi pa bll dal kmetom denar, bi bil mogel kmet sam delavce preskrbeti. Je nas mnogo gozdnlh delavcev in smo veliko delali v gozdih. V soboto pa smo se morali z listkom zadovoljitl, katerega nam je gospodar dal. Nekateri so seveda skoro polovico zapili. Hvala Bogu, da so se tudi novi lesni trgovci pobrigali ta. naš kraj. Cena pri lesu se je vsaj nekaj zvi8ala. Sedaj tudi mi delavci dobimo že pri delodajalcih denar, ker ga. že tudi kmetje dobijo. Pritožujejo se nekateri lesni trgovci, ne vsi, da so morali les postaviti v Banat in na Bač in da so ga morali prodati brez denarja; to pa ni resnica, lcer če bi morali lesni trgovci prodati brez !denarja samo en splav lesa, bl takoj opustili lesno trgovino. Še to foi pripomnili, da so prej _narsikaterega kmeta tako pritiskali, da je moral ¦ftoro do 8 cm vse posekati, da Je bil trgovcem lzpolnil voljo. Upamo, da se bodo razmere 9e zboljšale; nekaj so se že, ker se že pozna malo konkurenca. Apače postajajo vedno bolj slavne. Na binkcštni ponedeljek se je pripeljalo na kolesih nad 60 krnetovalcev iz Veržeja, Križevcev in L/jutomera, ki so si ogledali vzorno Meinlovo pose_tvo, gospodarska poslopja in ži vino. Na izlet so prišii šolarji iz Križevcev, ki so nam zapeli nekaj ljubkih slovenskih pasmic. Prihajajo že tudi ietoviščarji iz Avstrije, ki si hočejo pri nas ne samo oddahniti, temveč tudi nekaj prihraniti, ker so življenjske potrebščine cenejše. — Dočim tujci prihajajo, pa domačini, sami kmečki fantje in dekleta, odhajajo na poletno delo v Nemčijo. Hočejo si kaj prislužiti v onih krajih, kjer se življenjske potrebščine prodajajo na izkaznice kakor pri nas med vojno. Gotovo jim dobo dali tam tudi kaj vsenemškega navdušenja za na pot. — Zakonsko zvezo sta sklenila učitelj v Stogovcih g. Stanko Hinterlechner in hCerka tukajšnjega trgovca gdčna Marjeta Kolerič. — Zidarji od Sv. Ane v Slov. goricah so začeli s popravlli cerl.ve. S smotrenim delom g. župnika postaja naša cerkev vedno lepša od znotraj in od z_naj. Ljutomer. Dne 18. maja je naznanila svoj izstop iz katoliške cerkve učiteljica na ljudski šoli v LJutomeru Poljanec Olga-Marija, samsfca, rojena 14. novembra 1910 v Krčevini pri Marlboru. Zakaj Je izstopila lz katoliške vere, Javnosti zaenkrat Se ni znano. — Dne 26. maja se je izvršila ob volitvi v nov cestni odbor temeljita sprememba. Mesto načelnika g. Kuhariča* ljutomerskega župana, je bil izvoljen banskl svetnik g. Štuhec in podnačelnik g. Hrasteli, trgovec v Gornji Radgoni. Lo_e pri Poljftanah. So ljudje na svetu, ki sa-> mo nergajo. Spravijo se pač nad vse, kar jim pride blLzu. In sedaj že premlevajo prazno slamo o ločkem petju po >Pohodu«, »Jutru«, »Slovencu« in Se v »Slov. gospodarja« so zašli. Res je, da lepa pesem človeka dviga in blaži. Zato čast vsem, ki jo gojijo. Mislimo pa, da bo pesem tem več uspeha žela in jo bodo ljudje tem rajši poslušali, Cim man] jo bodo nekaterniki blatili po listih. Ve_ nesebičnega dela in manj nerganja, pa bo tudl kislo in zagrenjeno življenje nekaterih lepše potekalo. — In naši šolski otroci! Lepo so hotell proslaviti spomin naših mamic, kar so tudi storili. Pa pride človek, ki vsled užaljenega ponosa vse obrne na »kšeft«. Grdo! Idealno delo se ne da nikdar z denarjem plačati, čeprav je še tako malenkostno. Sicer pa je že tudi že čas, da se nergačev odkrižamo z leve in desne. Če komu ni kaj prav, pa naj sam boljše napravi. Užalejnega ponosa pa prav nič ni treba zavijati v časopisni papir in ga na debelo ali na drobno prodajati. Št. Ilj pod Turjakom. Na binkoštni ponedeljek je tukajšnji fantovski odsek Bralnega društva uprizoril igro »Podrti križ«. Uprizoritev igre je imela namen, pokazati ljudem dobro in slabo stran čioveškega živ.jenja. Vloga kmeta Dovgana je pokazala, kako so bili kmetje nekdaj ponosni na svoj stan in na vero svojih očetov. Za versko prepričanje so tudi pogumno nastopill, če je bilo treba. Vloga Ivana je dokazala, kam človek zabrede, ako se izneveri Bogu in veri. Vsl igralci so dobro rešili svoje vloge fn želi aplošno odcbravanje. Fantje! Le vai v dobra katoliška društva in nikdar vam ne bo žal za lepa mlada leta, ki tal«. hitro minejo. šentilska dekleta tudi nočejo zaostati in si bodo v kratkem nabavila novo zastavo Marijine družbe, pod katero bodo varno korakala v razburkanih valovih mladili let. — Dobri možje pa so pod vodstvom g. župnika in cerkvenih ključarjev prispevali nekaj kovačev, da se je farna cerkev lepo prebelila. Vsem, ki so kaj žrtvovali, naj Bog povme stotero! — Naše skrbno mamice z g. kaplanom na čelu lepo pripravljajo svoje otroke za sveto birmo, da bi njih Ijubljenci res po sveti birmi postaii pravi vojSčaki Kristusovi. — NaSi gasilci so si nabavili motorno brizgalno in bo njena blagoslovitev meseca julija. — Za gradnjo društvenega doma se že dalje časa pripravljamo. Upamo, da se bodo s časom umaknili razni predsodki in sledili dobri ideji. Grižs. Dne 23. maja je skočilo blizu grižkega mostu v Savinjo neko 17 letno dekle iz Velenja. K sreči je prišel čez most neki moškl in jo je rešil. Vzrok poskušenega samomora: ne3re_na ljubezen. — V soboto zvečer po štnarnicah smo proslavili 20 letnico majniške deklaracije. Vršil se je obhod z bakljami in lampijoni. s spremljanjem godbe, potem so se pele domol.ubne pesmi, nastopili so šolarjl z deklamacijami in g. profesor Bitenc iz Celja, ki nam je v svojem govoru predočil borbo Slovencev za jKilitično samostojnost. 6e pozno v noč ao pokali topiči, švigale rakete in se je razlegala godba. — Naši fantje s« pridno vadijo za nastop v Petrovčah 13. junlja in za nastop v Celju 29. junija. Lalko. Mogočno je manifestiralo Laško z okolico proslavo 20 letnice majniške dcklaracije. 9 soboto zveCer se je vršila v hotelu Savi«._e slav- nostna akademija pri nabito polni dvorani Ijudstva Iz rnesta in okolice. Na sporedu so bile zelo izbrane točke, govor g. dr. Kalana i_ Celja pa je navdušil ljudstvo, da je neprenehoma k_calo na.emu voditelju dr. Korošcu. Po hribih pa 60 goreli kresovl in kazali zvestobo do našega voditelja dr. Korošca. — V nedeljo takoj po ranl sv. maši je bilo še eno zborovanje y proslayo majniške deklaracije !n to na trgu. Zborovalci so pazljivo posluSali govor g. dr. Kalana i_ Celja in bivšega oblastnega poslanca g. Matevža Deželak. Ta proslava je pokazala, kako slovenski narod visoko cenl svoje voditelje, kl ga vodijo po pravi potl v boljšo bodočnost Na žalost pa moramo pripomniti, _a je peščica Laščanov to proslavo bojkotirala. Dočim so v ogromni večini posestniki hlS izobesill zastave, jih tl nlso Izobesill, čeprav se trkajo na svoja »nacionalna« prsa, Toda ml dobro vemo, kdo so tl gospodje; prej so bili vse drugo ko Slovencl, to je pod Avstrijo, danes pa hoftejo bitl sol Jugoslavije. Zapomnite si: Ce nočete z našim kmečktm prebivalstvom, vam tudl ml ne bomo nosili denarja ln polnlll vašlh nenasitnfli želodcev! NaJ velja geslo, kl ste ga sami izdali tik t« proslave: »Kdor ni z namt, ja protl nam!« Po tem geslu se bomo tudl ml ravnaH! Marija Gradec prl Laškem. Banska uprava je oaš občinskl proračuri za dobo od 1. aprila 1937 do 31. marca 1938 potrdila. Izdatkl znašajo Dta 155.015. Istotoliko tudl dohodki, kl se pokrijejo B 108% doklado. Lard Je doklada znašala 123%. V naSi občini se večina proračunskih stroškov krije z dokladaml na dlrektni davek, ker je yečina obrtl v Laškem. V občini Laško, kjer Ima občina Marija Gradee svoj sedež, imajo letoa samo 40% doklado. ObSina Marija Gradec Je bHa ustanovljena leta 1873 predvsem zato, da bl narodno se prebujajoSl slovenski katollškl kmetje lz okolice ne motfll nem.kutan.kQi Laščanov pri gradnjl stebrov za nemško-protestantovskl most do Trsta. Leta 1933 pa so pridružili naši obClnl še od bivše občlne Sv. Rupert katastralno občino Sv. Peter. Občlna Marija Gradec Steje okrog 3600 prebivalcev, nima pa nikjer središča v svoji obdird, ampak je imela ves ča_, odkar Dbstoja, svoj sedež y LaSkem. To je nam naBpratni JNS režlm meseca marca 1934 tudi z uredbo uveljavfl. Zemljepisna lega naže občine je kaj čudna; na severa mejl na ceijsko, na jugu pa na zidanmoško občino. Zelezniška postaja in poSta Rimske toplice sta y občini Marija Gradec, a vaal Mala breza, Alešče, Modrič, kl tudl epadajo sem, pa prejemajo pošto lz Sv. Jurja ob juž. žel. Najlepše pa Se pride, to je, da mora ye.ina Marijagradčanov hoditi mimo tuje občinske pisame v svojo občino. Ko smo leta 1935 evobodneje zadihall In smo meseca septembra ustanovill svojo politično organizacijo, smo že na odborovl seji 25. oktobra napravlli soglasen sklep, da se občtai Marlja Gradec in Laško združita v eno občino. To je zalitevalo tudi nad 90% volilcev. Veled tega smatram9, da bo našo zahtevo, kl je iz vseh ozirov upraviCena, g. notranji minister dr. Korošec uveljavil. — Naša občinska pota so se letošnjo spomlad zopet marsikje popravila. To se je storflo deloma iz svojega proračuna, deloma pa s prav izdatno podporo banBke uprave, od katere smo prejeli 7000 Din. Seveda se ne more vsem naenkrat ustreči, to lahko uvidi vsak, kateri ve, da občina obsega preko 40 vasi in nasellj ln je od izliva Gračnlce v Savinjo do meje celjske občine nad tri ure hoda, prav toliko tudl od Rimskih toplic do Sy. Ruperta. Sv. Rupert nad Laftklm. Trda se dandanes jgodi vsakemu kmetskemu človeku — imoviti, Tbrezskrbnt posestniki so še samo izjema, a hrlbovc! so Se ve.ji slromaki, kakor drugi stanov- ski tovariSi v dolih ln poljanah.! Kmetje y >urvaldu«, kl smo po vellkl večird dale* proč od prometnfli krajev, pogrešamo predvsem cest, kl M nas vezale z ostallm svetom. Šenti_per_anl imamo do Laškega »samoc 14 km, po nekdaj okrajnl, sedaj občlnskl cestt 2e Stlri leta ni prlSel nltl en kamenček gramoza na to cesto: marijagraška občina ne more skrbetl za to cesto, ker nima sredstev. Reklo se Je, da je ta cesta uvrščena med tlste cest^, kl bodo subvencijonlrane; pa menda ni res, ker s. za cesto, ki vedno bolj propada, ne storl ničesar. Do Sv. Jurija Imamo -samoc 8 km; o<l Zabrega na Kalobju pa je ta cesta v takem stanju, da bi jo najbolje ozna.111 z besedo: grozna! NaJ bl se nas vendar u_n_111 celjskl cestni odbor, kl lma to cesto že v programu. Brežice. Dvajsetletnica majnlžke deklaracije se Je yrS_a pri nas dostojno vellkemu pomenu tega dogodka In slovesno. Na predvečer so z razgledneg-a hrlba Sv. Vlda Svlgnlle rakete kvišku, po posavs-tth gričth In hrlbih so zagorell kresovi, zagnnell ao topifii: ys« to je Izražalo pomembnost začenjajoče ae proalave. V nedeljo se je v Brežicah, kl so yse bfle v zastavah, zbralo ljudstvo na vellkem prostoru pred Ldpejevo trgovlno. Poleg Brežic bo bile zastopane vse aosedne župnlje. Iz nekaterih so se možje In fantje pripeljali na okrašenlh vozovlh. Ob desetlh Je g. dr. Brglez v imenu pripravljalnega odbora % navdušeniml besedaml otvoril slavnostno zborovanje. O majnliSkl deklaracijl, njenl predZgodovini, njenem pomenu ln njenih posledlcah so govorili: predsednik Prosvetne zveze g. dr. Hohnjec, banski svetnlk g. Tratnik in narodni poslanec g. dr. Veble. Po zborovanju se je ob sviranju treh godb (rajhenburške, dobovske in piše-ke) vršil manlfestacijskl sprevod po mestu. Proslava je napravila na vse sloje ljudi.tva najlepšl vtis. Pišece. V nedeljo 23. maja so nam priredili našl mall pod vodstvom učiteljstva v šoli materinsko proslavo. Kako je bflo, bl vprašali. Spored je bll prav pester. Posvečen slovenski materi, zglednl, skrbni, trpeči. Solze v marsikaterem očesu so govorile, da je prireditev dosegla svoj namen. Ko smo zapužčali Solo, so bile naše želje, da bi ti, mati alovenska, znala tako vzgajati svoje otroke, da bl bili pripravljeni dati življenje zate. Taki bodo znall tudi ljubiti Boga in svoj narod.