Šfaietrske vesfi, I LENKI GORIČAKJEVI. g Svež grob in v njem Lenka Goričarjeva! V cvetu življenja — stara jedva 26 let — je ostavila ta svet in se preselila v večnost. Na mozirski zemlji, ovenčani od spomiadi cvetočega in jeseni polnega sadnega drevja in objeti od krasnih Savinjskih Alp v ozadju, se je rodila. Tu je pohajala ljudsko šolo, kjer je bila svojiin sovrstnikom in sovrstnicam vzgled marijivosti in pridnosti. Prestopiti je mogla kar v drugi razred dekliške meščanske šolc v Celju, kjer je tudi biia med najodličnejšimi učenkami. Po dovršeni meščanski šoli se je vpisala v žensko učiteljišče šolskih sester v Mariboru. Pri raznih prireditvah v zavodu je s svoiim nastopom očarala navzoče; zakaj z njo telesno lepoto so se družile nenavadne duševne zmožnosti. In tako je po odlično dovršenih študijah nastopila službo učiteljice na domači ljudski šoli, kjer je, ko si je pridobila usposobljenostno izpričevalo, zopet z odliko, postala tudi definitivna. Kot učiteljica je posvetila vse svoje moči svojcmu stanu. Z največjo vztrajnostjo je izpolnjeva!a njegove težke dolžnosti. In ne zaman. Nje učenci in učenke so gospodično Lenko — kakor so jo imenovali — jako čislali in ljubili ter ji z lepim vcdenjem in pridnostjo delali veselje. Istotako so jo spoštovali in ljubili tudi starši otrok. S svojimi stanovskimi tovariši in tovarišicanii je delovala v najlepši slogi, ker je btla prepričana, da le sloga učiteljstva more ugodno uplivati na vzgojo in pouk. V narodnem oziru je bila zvesta hčerka svojega naroda, ki mu je posvečala vse svoje moči. In sedaj se je ločila od nas. A ostavila je s svojim tako vzornirn vedenjem in tako vztrajnim delom med nami spomin, ki pač nikdar ugasnil ne bo. Zlasti se je bodo livaležno spominjali njeni učenci in učenke. V mozirski zernlji počiva. Na kraj miru in počitka pa jo je spremila nepregledna množica. Ko sta se govornika v ganljivih besedah od nje poslavljala, so se solzile oči vseh navzočih in glasen jok se je razlegal ob odprtem grobu, najlepši dokaz sočuvstvovanja z njenimi starši, brati in sestrama ter sorodniki. ' Umrla je po dolgotrajni bolezni v Št. Pavlu pri Preboldu gospa Ana Vidic, vdova po zaslužnem pokojncm nadučitelju Josipu Vidicu, bivša učiteljica ročnih del. Z njo je legia v hladni grob vrla slovenska žena in blaga, nad vse požrtvovalna inati g. dr. Franca Vidica, c. kr. urednika državnega zakonika na Dunaju in g. Otona Vidica, c. kr. sodnega svetnika v Litiji. Pokojnici b!ag spomin, rodoljubni rodovini pa naše globoko sožaije. —š— Imenovanja. Definitivne učiteIjice na svojih službenih mestih so postale:- Martina Kovačičeva pri Sv. Barbari v Iialozah; Filomena Tručiova pri Veliki Nedelji; Olga Majcnova v Manjšperku. — Bivši učiteij v Dolu pri Hrastniku, Alojzij Hofbauer, je postal def. šolski vodja v Turju. Učiteljica v Cirkovcah, Marijana Požarjeva, je imenovana za def. učiteljico v Št. Petru v Savinski dolini. —š— Ad vocem »Vojna draginjska doklada za leto 1917«. V zadnji štev. »Uč. Tov.« pravi Vaš štajerski dopisnik giede te doklade med drugim: »Kakšna razlika med učitelji in državnimi uradniki...« Graška »Padagogische Zeitschrift« tozadevno v svoji štev. z dne 30. januarja t. 1. pa piše doslovno: »Aus Anlass der durch den Krieg geschaffenen ausserge\vohniichen Verhaltnisse wurden fiir die Zeit vom 1. Dezember 1916 bis Ende Dezetnber 1917 die Steuern, Diensttaxen, Dienstverleihungs- und Ouittungsstempelgebiihren und obligatorischen Pensionsbeitrage, die von den vorhinein iestgesetzten (stehenden) Aktivitatsbeziigen der Staatsbediensteten im Abzugswege einzuheben sind, vorn Staate zur Zahlung ubernommen. — Und de Lehrer??? — Bestehen auch fiir die »glanzend« besoldeten Volksschullehrer die »aus Anlass des Krieges geschaffenen aussergewohnlichen Verliiiltnisse« oder nicht?? Um Antwort v/ird gebeten, aber nicht in Worten, sondern durch eine ganze Tat.« — Vedererao! ... —š— C. kr. deželni šolski svet štajerski je odredil, da tudi letos ne bo uradnih okrajnih učiteljskih konferenc. —š— Za šolarske kuhinje 50.000 K. Deželni odbor štajerski je postavil v proračun za leto 1917. vsoto 50.000 K, ki se bo razdelila enaknnicrno med Ijudske kuhinje. —š— Ob organizaciji. Piše se nam od Drave: «Čitajoč 9. poglavje Vašega listkarja Slamošteva v zadnji štev. »Uč. Tov.« obšle so me razne misli glede našega organizacijskega dela. Sam sem bil svoje dni udeležen pri tem delu. Vsakdo, ki je bil kedaj angažovan tozadevno, ve, kaj je mislil namigniti listkar. Jaz sam pa si usojam pribiti nastopno: 1. Organizator hodi svojo pot ter ima vedno celokupnost svojega stanu nesebično pred očmi. 2. Kdor je samopašen ter gleda le na svoj interes, ta v tako delo ni sposoben pa se mu tudi ne bode udinjal. 3. Pravi organizator je za s v o j o o s e b o imel še vedno efektivno škodo. Mogoče, da se mu prizna njegova trdaljubivost. Ako bi šlo za to, priskočiti mu na pomoč, ko bi mu eventualno pretila nevarnost: o tačas pa se poskrijejo vsi njega diverzni hvalitelji, češ, naj si pomaga — sam... In gorje mu, če tega ne vzmore!« Kdor je sam bil kdaj udeležen pri snovitvi naših društev itd., mora absolutno priznati istinitost teh trditev. —š— Tovariš Franc Kranjc, nadučitelj pri Sv. Barbari v Halozah, se nahaja sedaj v Kotoru pri etap. poveljstvu. Dosegel je po svoji marljivosti in vztrajni zvesti službi stopnjo praporščaka. — Piše nam kar v verzih, kako je zadovoljen: »Juhu! od 21. januarja sem tu, pred letom dni srno k vojakom šli, in tu smo sedaj, imamo svet raj! Iniamo še vsega zadosti, kruha in mesa pri kosti. Kadar pa pridem domu, takrat bo juhuhu!« —š— Odlikovanje. Učitelj na Vranskem, Riko Pestevšek, sedaj poročnik pri 27. pešpolku je odlikovan s srebrnim Signuin laudis. —š— Poročil se je 8. t. m. bivši učiteij g. Srečko Z a 1 o k a r , sedaj narednik »Cesarjevičevega polka« z gospodično Gusto 2 i v k o , hčerko tovariša Avgusta Živka v Slivnici pri Mariboru. Bilo srečno! —š— Vojne doklade štajerskim učiteljera. Deželni odbor štajerski je v seji dne 7. februarja 1917 dovolil učiteljem nove vojne doklade in sicer oženjenim brez otrok 460 K, s 3 ali 4 otroki 600 K, čez 4 otroke 700 K. Razlike v plači so pri možeh, ki so gažisti in pri učiteljskih dvojicah; doklada za neoženjene znaša 260 K; za učiteljice ročnih del 120 K. • —š— Vpokojen je učitelj in vodja šole v Gornji Rečici pri Laškem H. Hribernik. Šolsko vodstvo je prevzel začasno vpokojcni učitelj Edvard Jevnikar v Laškem. —š— V tretiič odlikovan je Zinago Bregant, učitelj v Lehnu, sedaj praporščak pri nekem dalmatinskem polku za hrabro obnašanje v bitkah pri Gorici z veliko srcbrno in bronasto kolajno. Imenovani je sin učitelja v pok. Jurija Breganta. ki je poslal sedem sinov na bojiščc.