499_____________________________________NEIMENOVANE PESMI
Rade Krstič NEIMENOVANE PESMI
Veter nad nebom
Ta dolina čudežev je na gosto poseljena s tihim zvenenjem konjskih kopit.
Veter se zaganja v krošnje dreves, da bi poslal pisma iz tihih krajev.
Srajce molka so obešene na vrv odprtih kristalov bolečine, ki se iztrgano oblači v zlato.
Črički zdrsanih sledi obravnavajo palimpsestno izročilo, iz katerega nezadržno pada utrujena luč vodnih hlapov.
Matere pobeglega otroštva
se naslanjajo na pripoved
o težko nabranih spominih,
s katerimi zanje iluzija svoje pečate.
Groza polnoči
se bliža izsanjanim slutnjam,
v katerih so čudežne prikazni
prikovale svoj neskončni vdih poletja.
Rade Krstič___________________________________________________________500^
POT SKOZI DIVJINO
Katera je pot
do bližine usmiljenja
potihoma izgovorjenih vrednot?
Kateri je namen,
da bi zamenjal človeškost
nikoli izgovorjenih besed?
Tu je postaja objektivnega gibanja skozi nevidno umetnost.
Tu je molitev,
ki prihaja skozi mrak
Večne Avenije življenja.
Vsi poskušamo osvoboditi naslage skoraj uničenih besed.
Kaj je pomen razumevajočih vprašanj med Zemljo in Nebom?
Kaj je zelena barva,
ki odpira kilometre žalosti,
odmevajoč v črnobi glasu?
VERJETJE
Verjamem, da se stvari prilagajajo drugačnim oblikam.
Blizu senčne strani
se izrisuje nevidno pojmovanje.
Ko odložiš breme,
se pojavijo skladnosti,
od katerih pričakuješ celoto.
501
NEIMENOVANE PESMI
Vedno se spomin pripravi
na srečanje z razumskimi iskrami.
Biti daleč stran je edina rešitev.
TIŠINA V NOČI
Skupaj z večnostjo poglabljaš nedovoljene glasove v tiho žalost.
Ne preostane ti nič drugega. Moraš vztrajati in nadaljevati neizpovedane misli in besede.
Počasi se privadiš na tišino v noči.
In potem veš,
da nisi izgubil presunljivosti,
ki jo je pesem zahtevala od tebe.
LJUBEZEN
Ljubezen je tiha dolina, v kateri teče reka življenja.
Ljubezen je zmagoviti breg, preko katerega gredo trume bitij.
Počasi, s skrbno pazljivostjo se izrisuje večnost zaljubljencev.
Trpljenje se izogiba slutnjam, ki so načele privide prikazni.
Poslušanje noči je nov odstavek,
s katerim se izpoveduje sistematičnost
najskrajnejših časovnih impulzov.
Rade KrMič                                                                                                                             502
Zvezde oblikujejo neskončnost, pritrjeno v živem socvetju življenja in smrti.
VEČNOST
Tiha roka časa, ki se počasi bliža skrivnostnim trenutkom
življenja. Živa vez globoke odsotnosti,
skozi katero gleda najsvetlejša zvezda.
Ljubezen in smrt, tesno povezana v klobčič miru.
Sekunda spomina, ki žari v izdrtem srcu najtišje pokrajine.
TVEGANJE
Pripravljen sem tvegati. Svoje misli bom zamenjal za neznane daljave skrivnostnega sporočila.
Ko bom dovolj globoko, bom ustavil naletavanje niča v moje preseženo telo.
Zvezde, ki jih bom srečal, bom pozdravil z vzklikom navdušujoče prijaznosti.
503
NEIMENOVANE PESMI
Ne bom se upiral,
če bodo višje razvita bitja
zahtevala drugačnost
v vesoljski razporeditvi planetov.
BREZNO
Ko sem v tem sklanjanju v brezno odkril še neodkrite pojme in stvari, sem se odločil ponoviti postopek.
Ustavil sem vse besede in misli in se pripravil na uro resnice.
Mravlje spomina so začele lesti po meni. Začel sem dihati vse globlje in globlje.
Na drugi strani me je čakalo veliko presenečenje. Iz enega samega zrna svetlobe je posijalo sonce. In v spletu žarkov sem pomislil na barve,
s katerimi bom enkrat za vselej prekril najotožnejše pesmi morskih Siren.
OBDELAVA
Bolečina izstopa kakor izsušena kri.
Obdelujem jo s težkimi črkami. Vsaka vrstica je izžeta do konca.
Tik pred koncem se pojavi žalost. Tragedija je nadaljevati.
Vendar je nekje skrit odgovor, ki vse skupaj predela v veselje.
Tako se pesem izteče v življenjsko rapsodijo.