Poštnina plačana v gotovini
SREDA, 1. APRILA 19\3
10 dinarjev
NE TEGA. ONEGA TAM CEZ...
V obmejnem p asu na madžarski strani sedi na pragu svoje ilovnate bajte cigan in gleda proti Jugoslaviji. Ker so prvi spomladanski dnevi še dokaj hladni, si je podložil pod zadnjo »Szabad nep«, kar po slovensko pomeni »Svobodni narod«. Mimo pride madžarski obmejni stražar:
»Zdravo, cigo! Kako je? Kaj delaš?«
»Ej, gospod tovariš, ,Szabad nep‘ študiram!«
»Kako ga študiraš, ko pa sediš na njem!«
»Ne tega, onega tam čez ..«
PREPOVEDANE PREPOVEDI
V Bolgariji so izdali zakon, ki prepoveduje alt-herno zapuščanje delovnega mesta. To je že 9323.
^ '**'«a7conJ ki v Bolgariji neka) prepoveduje/ Zdaj čakajo Bolgari samo Se na to, da bi kdo izdal tah zakon, ki bi vladi prepovedoval takšne prepovedil
PRASKA EKSPEDITIVNOST
V največji češki Kralodvorski železarni čakajo že od novega leta prekrižanih rok na plan iz Prage. Javili so jim sicer, koliko morajo narediti, niso pa povedali, česa! Tako seaaj delavci že tri mesece pometajo dvorišče in čistijo vagončke ter čakajo na plan. Če bo šlo tako naprej, ne bodo na Češkem pomrli samo predsedniki vlad, ampak bo, v kolikor že ni, crknila tudi vsa nekoč tako močna industrija...
NA MADŽARSKEM — »ODLIONO«!
Na Madžarskem so uvedli po moskovskim namigu 60 novih častnih nazivov, kot n. pt. »ddliČtftl delavec visoka izobrazbe«, »odličen vratar«, »odličen cestni pometač« itd. Madžarski delavci «ic«f pravijo, da bi bili bolj zadovoljni z manj odličnimi naslovi in bolj zadostno preskrbo, toda do tega bdi le težko prišlo, ker' skrbijo za »odličen izvoz r> Rusijo« »odlični ruski strokovnjaki« • $>ray tak<3 »odlično pomočjo« »odličnih organov tajne polieift AVH«...
MAC CARTHY CONTRA MAC CARTHY
Slavni ameriški senator in preganjalec vsega naprednega, Mac Carthij, je zadnje dni dosegel nov rekord. Ne samo, da je že vse demokrate v Ameriki proglasil za protiajneriške tipe — sedaj je označil tudi vrsto vodilnih republikanskih politikov kot protiameriške elemente, med njimi tudi senatorja Tafta in samega predsednika Eisen-hoiuerja. Opazovalci pričakujejo pri Mac Carthyju vsak čas višek — ko bo proglasil za protiameriški element — samega sebe!
-cisto sveže:
STEV. IS
VSAKO SREDO
LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH
LETO VI
Gledalec: „Hej, vi tam zgoraj! ku ste že tauo visoko, pa še poglejte, kaj piše o zmž nju cen na železnici!“
flAllA
SRDITI PRVOAPRILSKI BOJI OB BREGU TIBERE
Bojišče v italijanskem senatu se je zadnje dni izkazalo zopet z izredno živahnostjo in 76 ur trajajočo nepretrgano obojestransko aktivnostjo. Razen že običajnega obstreljevanja s psovkami, pljuvanjem in grožnjami, taktičnih in-1'ormbirojevskih razbojniških manevrov in klasičnih demokristjanskih izbruhov ljubezni do bližnjega, ki so končali v ojačenem bombardiranju sovražnih položajev s črnilniki in stoii, je bilo tudi več lokaliziranih akcij, posebno okrog 2C00-letne kulture. Ob eni njih jo je prav posebno izkupil obrambni minister, ker se je od strahu pozabil braniti!
Pivzkuse predaje nekaterih junaških senatorjev Je rv prečilo dejstvo, da nji-/ ve spodnje hlače zaradi i ;sl, ker so te tekom juti- ;kih borb izgubile svojo j t ;>tno belo barvo in niso L *> več sposobne za paria-k. Oltarno zastavo. Srajce pa imajo ti junaki že tako črne!
Najhujše izgube so imeli seveda nevtralni reditelji, ki se niso smeli braniti. Zato sta v tem pogledu obe vojskujoči se stranki dosegli najlepše uspehe! Spopad je končal parlamen-tarično —, vlada pa je odredila delno mobilizacijo zdravniškega osebja in naročila večji kontingent peric za rimske pralnice.
Najlepše pri vsej tej stvari pa je, da to sploh ni prvoaprilska šala, ampak krvavo-tintna resnica.
VEC LJUDI VEČ ZNA
»Alt veš, zakaj italijanski karabinjerji patruljirajo vedno po dva in dva skupaj?« »Zato, da drug drugega branijo, če so napadeni.« »Kaj Se/ Zato, ker eden zna brati, drugi pa pisati.«
Soom* a danske „padavine“
i
MAJHNI VZDIHLJAJI CEZ VELIKO LUZO
(Prosto po Murnu priredil Gci—speri)
Mulariia, lev in šef mularije
Jaz ’mam vero, ti denar, midva bi bila lep par, midva le in — nihče drug«.
Res da malo daleč si, d’narja 'maš pa kot smeti, jaz sem zate, nihče drug...
Ce ne morem mož bit’ tvoj, naj prijatelj vsaj bom tvoj, samo jaz — in nihče drug...
Zdaj pošiljam to tl vest: če želiš da ti bom zvest, ti prijateljstva se brani, samo zame ga ohrani!
Ker sicer bom, prlmojverl, kar užaljen. Tvoj
Ga—speri!
ITALIJANSKA POSLANCA GRESTA NA SEJO V PARLAMENT
Stel Bezlaj:
PEDAGOŠKA POEMA
(Sovjetski časopisi pozivajo ljudi na budnost, opozarjajo jih, naj ne razpravljajo nikjer javno o tem, kar slišijo v šolah na univerzah, v delavnicah, da se ne bi s temi podatki okoristili imperialistični vohuni, ki jih po njihovem zatrjevanju povsod kar mrgoli!)
Učitelj v šoli Griško izprašuje:
»Povej mi, koliko je dvakrat pet?«
Se Griška obotavlja, premišljuje, potem previdno zine: »Je devet!«
Razkuri se učitelj Makarenko, ves jezen za kateder odhiti:
»Za tak odgovor si zaslužil enko!
Kar sedi!« V tem se Petja oglasi, načelnik pionirskega odreda.
(ker letos bil sprejet je v Komsomol), ta zaničljivo šo Im astra pogleda, gabije mu ideološk’ gol:
»Kdor tisk sovjetski redno zasleduje, ta ve, kaj modri nas CK uči. povsod agent sovražni prisluškuje,
— kdo ve, če še med nami ne sedi! —■
Zato CK nam budnost narekuje,
— čuj, Griška, kdor je buden, ta ne spl! — nihče naj z znanjem se ne napihuje,
t nikomer naj o tem ne govori!
Pravilno Griška prej je odgovoril, priznajte, da je dvakrat pet devet!!!
Uslugo vsak sovražnikom bi storil, če bi trdB, da je morda — deset!«
Z rameni je skomizgnil Makarenko,
(zaklel na tihem: »Huj pa Koms*m»l!«) ponižno Je Izbrisal GrKki enko, čeprav je bil že v vodstvu: ena-oll
»SZABAD N£P« — BUDIMPEŠTA
»No, kje si vse bil z vladno delegacijo?« »Nimam pojma, ko pa je Rakosi imel pri sebi vse vozne listke in še naie osebne izkaznice povrh ...«
Volitve po svetu
NEKJE V FRANCIJI. Poslanski kandidat govori, govori.. Nenadoma vrže nekdo na oder zeljnato glavo. Vse onemi v pričakovanju. Govornik pa se skloni, pobere glavo in pravi z obžalovanjem:
»Glej, glej! Ze zopet je eden naših nasprotnikov izgubil glavo...«
NEKJE V JUŽNI AMERIKI. Poslanec ima po izvolitvi na svoji pisalni mizi velik kos opeke in šopek ovenelih rož. Obiskovalec radovedno vpraša, kaj naj pomeni opeka.
»Oh, nič posebnega! To je opeka, ki mi jo je vrgel pri zadnjih volitvah moj nasprotnik v glavo.«
»In ta šopek rož?«
»Tega pa sem utrgal tri dni pozneje na grobu tistega, ki ml je vrgel opeko...«
NEKJE NA DIVJEM ZA-PADU ZDA. Na predvolilnem shodu ugovarja po-
litični nasprotnik kandidatu:
»To je vse laž! Tega, kar obljubljate, ne boste mogli nikoli izpolniti!«
Kandidat gre prav počasi do kričača in ga položi s prvoklasnim k. o. na tla:
»Pa še kako!« — je sam« dejal in — bil Izvoljen!
Posvr! Posor!
V prihodnji številki našega lista bomo razpisali veliko nagradno uganko!
Prva nagrada	20.000 din
druga nagrada	15.000 din
tretja nagrada	10.000 din
pet nagrad po	5.000 din
Bralci, bralke! Ne pozabite kupiti lista, kajti
(nadaljevanje v šestem stolpcu na strani 6)
Bralke, bralci! Zaradi podražitve papirja moramo Vam žal sporočiti, da smo bili primorani dvigniti ceno »Totemu listu« od 6 na 10 din, četrtletno naročnino pa na 100 dinarjev.
Sef: »Le še ga dajte, otroci, samo tako, da jaz ne bom videl!«
STEVE BAMBOO TO DEAR READERS OF »TO^I LIST«
Look! Ste že naslov prebrali?
Ves! Halloo, how do youdo? Ste me že težko čakali? That is vcry kind of you!
Vsem, ki me Se ne poznate, pa predstavim se takoj: Steve od nog sem do kravate,
Bamboo, frajer, O. K. boy!
Ce spoznati me želite, sem takoj za to, O. K! Tam pred Na-mo me dobite v družbi levov every day.
Da pa boste že spoznali kar na prvi me pogled, vam povem, da sem bolj mali,
vedno nasmejan and glad.
Čevlje nosim »na tri sprate«, besen mojih hlač je kroj, ozke so kot Unrra gate, na O hodim kot — eowboy!
Suknjiča pa več ne nosim,
— ne zato, ker Je pomlad! žamet zdaj, lepo vas prosim! nosi vsa že zcieniad.
ki pred Na-mo promenira.
— imitirajo nas pač! — morda kmalu v znak prezira hodil bom celo — brez hlač!
In zato zdaj v sami srajci
— cchtMontgomery,sevč!— promeniram, spod dve maje! nosim, da ne zebe me.
Ker te dni je veter pihal, ves bolan sem in ležim, drugič, ko ne bom več kihal, pa se zopet oglasim!
NEMOGOČA
VERJETNOST
Na neki fakulteti v Ljubljani razlaga profesor verjetnostni račun: »Nemogoče je, da bi iz posode, v kateri je voda, pili vino ali žganje. To je torej nemogoča ^prjetnost. Sedaj ml pa vi, mladi mož v drugi klopi, povejte še kakšen primer take vrste.«
Slušatelj iz druge klopi: »Nemogoče je, da bi v študentski menzi na trgu dobili — dobro kosilo.«
ZVERINJAK
Ljubljano je obiskal potujoči zverinjaK. Med ostalimi drugimi zverinami lahko vidite v njem . tudi žival, za katero piše, da je »tjulen — morski pes iz severnega ledenega morja«
— in pa tistega, ki je ta napis za tjulnja napisal...
DOBRO SPRIČEVALO
Direktor menežarije prosilki: »Pa mislite, da boste sposobni za krotiteljico zveri?«
Prosilka užaljeno: »Krotila sem že hujše živalico, kot so tile vaši levi!«
Direktor: »Nemogoče! Kje pa?«
Prosilka v zadregi: »Veste, nekaj časa sem stanovala v skupni spalnici v kleti nekega ljubljanskega »hotela"!«
Recept za dolgo živHeme
»llej vi, boste pa že še dolgo čakali! To je vendar pionirska železnica!«
ZANIMIVOSTI IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE
ČLOVEK Z DVOJNIM ŽIVLJENJEM
Zanimiv primer cepljenja osebnosti v dve samostojni polovici predstavlja neki tovariš iz Kočevja in Ljubljane. Obe. njegovi polovici sta povsem samostojni, vsaka s popotnimi potrebami normalnega človeka. Kot dokaz lahko navedemo to, da ima ena polovica tega tovariša kot sedanji višji funkcionar v Kočevju lepo vilo ket stanovanje, njegova druga, ljubljanska polovica pa kot bivši višji funkcionar v Ljubljani tudi celo komfortno stanovanje!
»KVALITETA ČEVLJEV IN LJUBLJANSKI ZRAK«
je naslov poljudno-znan-stvenega predavanja, ki ga bo imel v kratkem neki vodilni tovariš novega čevljarskega kombinata v Kranju »Planika«. Predavanje priporočamo predvsem vsem tistim čevljarskim strokovnjakom, ki se z vsemi štirimi branijo oditi iz Ljubljane v Kranj, ker se bodo tam lahko prepričali o pravilnosti načela: »Raje delam v Ljubljani slabe čevlje, kot pa v Kranju dobre!«
PRED TABLO
Šolski nadzornik je stopil v razred. Učenec Peter je stal pri tabli. Učitelj ga Je nekaj vprašal, Peter pa je začel:
— Jaz Je
~ Stoj! — ga )e prekinil nadzornik. — Ne pravi se: Jaz je, ampak: jaz sem . . .
Peter ie ponovil:
— Jaz Je . . .
— Ali ti nisem rekel, da je pravilno: Jaz sem?!
Peter pa je vseeno zajecljal:
— Jaz je . , .
Šolski nadzornik se je razburil:
— Da mi takoj rečeš: jaz sem . . .1
— Jaz sem osebni zaimek!
PREMALO IN PREVEC »Premalo!«, so protestirali ljubljanski obrtniki takrat, ko je MLO prenašal funkcije na Obrtno zbornico.
»Preveč!«, so protestirali zopet ljubljanski obrtniki, ko je MLO prenesel na zbornico tudi kompetence za odmero davkov.
»Tako se pa ne gremo!« so dejali. »Davke pa naj nam raje kar tisti odmerjajo, ki ne vedo, koliko zaslužimo! Takšnega še lahko naplahtamo, zbornice pa že ne bi mogli...!«
MALI OGLASI IN VELIKE STVARI
Lepo nagrado dam tistemu, ki mi zagotovo lahko pove poklic, za katerega v Jugoslaviji ni nikjer potrebe. Potrebujem ga za navedbe pri Posredovalnici za delo, da mi tam ne bi mogli ponuditi kakšne službe izven Ljubljane in bi zaradi tega potem izgubil podporo za brezposelne Cenjene ponudbe pod: »Za nobeno ceno iz Ljub!jane!a
Iščem sorodnike, kakršne koli, od koder koli z dežele, ki bi se preselili k meni v Ljubljano. Ponudbe pod »Nujno — da mi ne vzamejo stanovanja!«
Nekega Ilerkulcsa. baje emigranta iz grškega mesta Mitologija, iščemo takoj, da bi nam speljal Ljubljanico ali pa celo Savo skozi tramvajsko čakalnico pri ljubljanskem kolodvoru In jo tako enkrat dokončno očistil. Oglasi se naj pri ljubljanski upravi Augiasovih hlevov — Trajna zaposlitev!
DEMANTI
Ne verjemite, to so le klevete, da Abela Je Kajn zato ubil, ker Abel pravil šale Je pogrete!
Ponavljam; laže. kdor bi to trdil!
Saj v tistih časih v modi še bilš ie šala; pes ukrade kos mesa!
STEDNJA
f SD Železničar Ljubl jano
V nedeljo popoldne, izven uradnih ur.
EPIDEMIČNA
(Resk)
Pil sem žganje,	na potenco,
vlekel nipo,	sem že kuhal
da hi rešil se	influenco,
pred gripo.	Zdaj migreno
Drugi dan pa	z anatemo
bom ujel še
NEŽNA DUŠA
Kino. v kinu mrak. v mraku tih šepet: »Dragica prosim te, nikar ne joči! Veš, pravkar sem se spomnil, da sem pozabil galoše doma!«
kakšnokrat Potlej vpil bom: Vedercmo! — najbrž me bo nesel vrag.
METROPOLA V VERZIH
ftonce sije, dežek gre, firbci stikajo glave, čudijo se vsi ljudje, čuda gledajo, strme:
Trolejbusi, avtobusi po Ljubljani se poda, elegantni omnibusi kakor gobe se množe.
Rja žre tramvajske šine, tramvaj vzela je pomlad, stare škatle za sardine pa je v stalež vzel »Odpad«!
MLO z vso ropotijo tja v Kazino se seli, rad obenem bi s Kresija rešil — kurjih se oči!
Operacijo lepotno stari Slon je prebolel, ker čez mero je prvotna zrasti malo še želel.
Se podrta Figa mala je ozelenela spet, novo vejo je pognala, dolgo za nadstropij pet.
Potnika nc muči mora, kje lahko bo prenočil, ker je onstran kolodvora spet hotel, kot je že bil.
Vsak kdor hodi po Ljubljani, blodi, tava in zija, vsi so kraji mu neznani, pa čeprav je tam doma.
Vse se je izpremenilo ... Kaj če bo še kdo zašel? Preden se bo to zgodilo, nov Baedeker bo izšel!
NAGRADNA TEKMOVANJA IN NAGRADE
(Piše Blaž Mozol)
Ker živimo v dobi nagradnih tekmovanj, loterij in podobnih natečajev, predlagam »Totemu listu«, da upošteva moj predlog (saj stari avtomobili, helikopterji, kuhinjsko pohištvo itd. niso več moderni) in za svoje prihodnje nagradno tekmovanje razpisa naslednje dobitke:
1. Dobro plačana službi kurirja v neki ljubljanski poslovalnici Narodne banke s posebnim funkcijskim dodatkom za prinašanje in serviranje črne kave, žemljic in sendvičev v uradnem času.
2. Takšen apetit, kakršnega ima v uradnem času teta Mara (zlasti do črne kave) v neki drugi ljubljanski poslovalnici Narodne banke.
3. Deset prijaznih bese 1 tovarišice, ki na ljubljanskem Zavodu za socialno zavarovanje potrjuje upravičenost prejema otroških doklad. (V kolikor pa bi srečni dobitnik te nagrade bil kdo iz kmetijske zadruge Tomišelj, naj bo raja deležen metle in krtače, ki ju najbrž nima.)
Ogled razstave starega papirja in aktovk v zgoraj omenjeni zadrugi bomo prihranili za prihodnlo priliko.
Bodimo sodobni!
Jaih*
YOUk
UlAp
ANGLEŠKI HUMOM
#mm pesiz
LITERATI ZA »V POKO!«
Ko pokojnino so dobili literati, bo tiste, ki so zreli zanjo, treba izbrati.
MARIBORSKEMU DOBREMU VOJAKU SVEJKU.
Iz onega sveta je Hašek takšno pismo pisal:
»Gorinšek, kaj ko bi v naslovu — »Hašek« zbrisal...!«
FILMSKEMU »EKSPERTU«
»Le čevlje sodi naj kopitar!« zaključil članek si otroben.
Na film pa se sam razumeš, le toliko kot — zaje’ na bobcnl
TRIJE D1SKUTANTI
Dva sta zoper, eden za. Koga kritika velja?
Dva imata pač večino — in podatek: prazen kino!
»Zdaj, ko tem se sezula, se mi zdijo lepše!«
SPREMEMBA PROGRAMA
Slovenski gledališki igralci bodo predlagali upravam slovenskih gledališč uprizoritev odrskega dela »Tudi mi bi radi prišli do besede«, ki so ga pred kratkim z uspehom uprizorili v Zagrebu.
Pravijo, da uprave gledališč iz razumljivih finančnih ozirov niso niti najmanj navdušene za takšne izvenplanslce programske spremembe.
Ni izhoda
ZARADI TEHNIČNIH OVIR
Geslo: »Zdaj me vidiš — zdaj me ne vidiš!« so kot utopijo televizijske bodočnosti pri Radiu Ljubljana zaenkrat odložili na poznejši čas. Pač pa velja slej ko prej iz tehničnih razlogov staro in dobro preizkušeno geslo: »Zdaj me slišiš — zdaj me ne slišiš!«
Istočasno pa !z Istega vira odločno odklanjajo zlonamerne govorice, da Je teh prekinitev kriv novi oddajnik. Tudi pri starem oddajniku namreč takšnih prekinitev ni manjkalo!
CE BI...
... bil »Skrivnostni rov« v kinu malo daljši, bi verjetno tudi film trajal vsaj eno uro ...
NA! KNJIŽNI TRG
»Obiralci bombaža«	zaloga 1000	izvodov
»Človek na meji«	zaloga 800	izvodov
»Grof Monte Christo«	razprodano
»VVinnetou«	razprodano
ŽALOSTNA RESNICA
Tale je pa resnična — in četudi bi ne bila resnična, je prav gotovo zrno resnice v njej!
Carusova najbolj blesteča vloga je bila vsekakor Canio v Lconcavallovi operi »Glumači«. V tej vlogi je Caruso gostoval tudi na nekem manjšem odru — in to tedaj, ko je bil na višku slave. Domači tenor, ki je pel Harlekina, ga je nekako zavidljivo gledal. Trdil je Carusu, da je za dosego uspehov potreben glas — pa ne le tisti glas, ki prihaja iz človeškega grla, temveč tudi in Se bolj tisti glas, ki sc nevidno plazi med ljudmi: kadar je namreč nekdo slaven, ga vsi hvalijo, kdor pa nima imena, sc zaman bori! Caruso jc ugovarjal In da dokaže, kako bo občinstvo njegov glas takoj spoznalo, se jc z domačim tenorjem dogovoril, da bo podoknico Harlekina (pcvcc je za kulisami in občinstvo ga ne vidi) pel on.
Zvečer. Predstava Po ariji »Smej se, bajaoo« jc doživel Caruso silen aplavz. Ljudje so hoteli ponoreti od navdušenja. Drugo dejanje: Caruso poje za kulisami Harlckinovo podoknico. Sam čuti, kako je v biserne tone res dal vso svojo dušo.
Niti ena roka ni zaploskala!
Komentar je odveč	Brez	besed
KRATKOVIDNOST
— Zadnjič sem bil v kinu ves čas prepričan, da sem pozabil očala doma. Potem sem pa ugotovil, da sem se zmotil.
— Kdaj pa? Ko sl prišel domov?
— Ne, Že prej. Pravzaprav že ob koncu predstave, ko je ženska, ki je sedela pred menoj, snela klobuk, da si popravi frizurol
Pazite na glavo!
tosKSenolM
JEDILNI LIST Natakar, prinesite mi...
SATIRIK: obloženi epigram.
KRITIK: kurje bedro, ga bom kar z zobmi raztrgal.
GLED. UPRAVNIK: pobanega piščanca — takega, ki še ni prestal avdicije.
SODNIK: pitanega purana — takega, ki je bil zaprt vsaj šest mesecev.
ZLATAR: tri deci jeruzalemčana, toda imeti mora vsaj šestnajst karatov.
SLIKAR: veliko narezano tihožitje s salamo in sirom.
KEMIK: dva deci ILO. Kaj, ne veste, kaj mislim? No, tisto vino, ki ga točite po 390 dinarjev.
ADVOKAT: kot vse kaže, potrebuje to meso zagovornika. Samo ne pričakujte, da bom zagovarjal tako slab material jaz. V tem primeru nastopam kot tožilec!
Trgovec na DEBELO: tri večerje In tri zavitke zobotrebcev!
ŽELEZNIČAR: v lokalu drugega razreda prodajate tretjerazredne jedi? To je ravno narobe kot pri nas, kjer se potniki z listki tretjega razreda vozijo v drugem razredu.
NERGAČ: pritožno knjigo, prosim!
MILIČNIK: policijska ura, gospodjel
OPTIMIST: kosilo! Pa takoj, prosim!
KOVINAR: kot uvodnik govejo juho. potem pa nekaj iz mesene rubrike ..
IU>K S AR: v prvi rundi juho, v drugi rundi prikuho, v tretji rundi svinjsko pečenko in buteljko Štajerca, za knockaut pa — račun.
ISCEM POROKA
Prosim, rotim ga, sreč pa mi joka:
»Dragi tovariš, mi greš za poroka?«
On se izmuzne: »Odličen si fant, vendar, oprosti, že dvem sem žirant.«
Drugega prosim ponižno in vdano:
»Dobri prijateljček, stopi no z mano, v banki boš zame podpisal kredit.«
On pa zlovoljno: »Poroštva sem sit!«
Tretji na kratko odpravi me: »Zdravo!«
Vzel na obroke sem afriško travo!«
Grem do naslednjega: »Najbrž si nor!
Kdaj pa bom plačal svoj lastni motor?«
Peti odločno mi prošnjo preseka:
»Meni načelno smrdi hipoteka!«
Sesti takole se mi opraviči:
»Dolg me od lanskega leta črviči!«
Ko me do sedmega pelje Golgdta, se mu v dno duše zasmilim: »Sirota, s trnjem posuta ti pot je iskanja.
Skoda, ker banka že mene preganja!«
Tekam od Ponclja pa do Pilata, vedno pred nosom zaprejo mi vrata.
Jočem se s trmastim glasom otroka:
»Stojte, tovariši, iščem poroka!«
IDILA IZ LETA IMS
Deset let je zelo dolga ®°ba in svet je do takrat silno napredoval. Celo tako daleč, da so bili do takrat Upokojeni vsi birokrati, njihovi rešeni in nerešeni akti Pa zaklenjeni v arhive.
To je bila najepohalnejša Pridobitev napredka In tako se srečata v letu 1863 dva takšna upokojena “irokrata: referent — bivši, Seveda — in njegov načel-hik — prav tako bivši.
— Odlično izglodate, dra-® tovariš referent!
> —■ Oh, tovariš načelnik, kar gre, še kar gre! Od ~aeetka — takrat je hilo hudo, takrat! Manjkalo mi delo, akti, odločbe, okrož-hlee...
Seveda, seveda! Razu-e«i vas, razumem! Kako
pa sedaj — da vas niso re-aktivirali, tovariš referent?!
— To ne, tovariš načelnik, to nel Toda uspelo mi je dobiti ključe naših starih arhivov in sedaj si nosim naše stare, lepe nerešene akte in okrožnice, navodila in predpise domov, jih tam lepo počasi rešujem, pišem odločbe, okrožnice, urgence, distributivne plane in jih potem nesem zopet nazaj v arhive.
Tovariš načelnik — bivši, seveda — se je globoko zamislil, potem pa s tresočim glasom dejal:
— Tovariš referent, veste kaj — ali bi bili tako prijazni, pa bi še meni prinesli te rešene akte, okrožnice, navodila, plane in odločbe v podpis...
F A K TORJ l
(Piše Ivan Žebljiček)
Beseda faktor ima svoj izvor v latinskem glagolu facere, kar pomeni nekaj »naštimati«. Imamo razne faktorje, kot na primer matematične, zaradi katerih sem svojemu profesorju matematike skrajšal Življenje za par let. V zadnjem času pa imamo tudi uvozne in izvozne faktorje, ki mislijo namesto uvoznikov in izvoznikov. To je nekaj podobnega kot najnovejši elektronski možgani, ki tudi delujejo na centralni pogon.
So pa tudi faktorji, ld imajo fiziološke učinke, to je, da vplivajo na hujšanje človeka. Kot veste, so so cene mesu zvišale, kar Je vplivalo na znižanje kalorij v našem telesu. Zakaj? Zato, ker so pri Izvozu mesa prejemali izvozniki devize, ki so na prostem trgu mnogo dražje kot pa po uradnem tečaju (besedica »uradni« bo sčasoma prevzela pomen »namišljeni«), Proste devize imajo torej faktor, ki bi po svoji abnoi-malnosti spadal v prisilni Jopič. Ker je pa faktor visok, je tudi visoko zlezel v glavo odkupovalcev živine. Ti so ponujali visoke cene, ki so jih krili s faktorjem v prisilnem jopiču. In tako so mesnate cene postale mastne.
K sreči pa imamo tudi »merodajne« faktorje, katerih beseda bo najbrž postala meso in pritisnila na cene navzdol...
Brencelj:
NOGOMET
Ce bi bil poet, pel bi: »Nogomet!« Travca zeleni, noga me srbi.
Zoga že leti, publika kriči: ti si naš idol, daj en masten gol!
Peter ali Paul, v redu ali faul, samo da je gol, to je naš idol!
Travca zeleni, žoga že leti, v autu znajde ge, zdaj pokaži se: vrzi jo kar v gol, to je naš Idol! fiudac žvižga kot, zdaj Jo spravi not.
Vsi takoj na prežo, žoga mora'v mrežo. Publika kriči: ta po »še« diši.
Zoga Je v sredini, hitro k njej Se zrini, solo ne igraj, halfu jo podaj in preveč ne šlkaj. le koristno kikaj.
Half naj da na krilo, to bo gol zabilo.
Fantje: vrečo, čnjte, golov jim nasujte! Travca zeleni, gol že spet sedi.
Ce bi bil poet, pel bi: »Nogomet!«
NEVIHTA NA
Ali smo proti
lej elementarni nezgodi zavarovani?
n~l [-1
NEKJE...
»Pepe, ali boš šel zdaj, ko »Toda v tej stroki ven-
el obredel že vse mogoče službe, v pokoj?«
»Ne. Postal bom gostilničar«.
dar nisi izučen!«
»Saj tudi drugi niso, pa kljub temu — dobro uspevajo.«
Eden bil ie notri sam samcat. .
S3ME2
I
m
— Tovariš biljeter, ali je vsaka predstava tega filma tako slabo obiskana?
— Popoldanska je bila še slabše! Notri smo imeli le enega suhca.
NAROBE SVET
»Pomisli, danes sem brala »To ni nič! ganljivo zgodbo o propadlem bogatašu, kt je nazadnje postal reven čistilec čevljev!«
V Ljubljano je prišel nekdo, ki je bil prej reven učitelj, danes pa je že — bogat čistilec čevljev!«
ECI, PECI. PEC ...
— Jaz bom predlagal za izvolitev v delavski svet vaju, vidva pa bosta predlagala mene...
— Ce že gre vse tako lepo v troje, pa boste za tako listo tudi samo trije!
Za spremembo — mariborska „meg.a
(Prizorček z mariborskih ulic)
IZ NIC NI NIC
Naši bralci naj nam oprostijo, ker ne bomo danes objavili nobene šale izpod peresa spoštovanega gospoda Flikača Obmurskega-Omenjeni Flikač se je namreč izgubil v cestnem prahu na murskosoboških ulicah prav v trenutku, ko si le ogledoval pajčevino na škropilnem avtomobilu
POPLAH NA ULICAH
CELJSKI CEFIZELJ NENADOMA IZGINIL — CELJE NA NOGAH — POROČILA TUJIH AGENCIJ
Senzacija v Celju! Prejšnji teden je zavladal na celjskih ulicah velik poplah. Miličniki so kar brez glave tekali sem in tja, gasilci so postavljali svoje lestve in plezali na strehe, skratka, bilo je razburjenja in vpitja kot v kakšnem italijanskem filmu Ljudje so se preplašeni ustavljali in se vpraševali, kaj se je zgodilo. Na odgovor jim ni bilo treba dolgo čakati. Kmalu se je razširila po Celju strašna vest: »Cefizlja ni več! Cefizelj je izginil!«
Iskali so ga, iskali, a nihče ga ni našel. Med ljudmi se je razširila govorica, da so Cefizlja ugrabili .sovjetski agenti. »Savinjski vestnik« je že pripravljal posebno izdajo z naslovom čez celo prvo stran: »Cefizelj — žrtev hladne vojne.« Naslednji dan so nekatere inozemske časopisne agencije sporočile, da so Cefizlja istočasno opazili nekje na južnem tečaju in v centralni Afriki, medtem ko je radio Budimpešta vedel povedati, da je Cefizelj podedoval milijon dolarjev in odpotoval v Ameriko. Ljudje so strašno žalovali in MLO je na izredni seji sklenil postaviti Cefizlju v spomin sto metrov visok spomenik. Na koncu vseh koncev pa bi bilo še vse lepo in prav, če se ne bi Cefizelj včeraj zvečer spet pojavil na celjskih ulicah.
»Fant, kje si vendar bil?« — so ga vpraševali. »Kaj še nisi umrl?«
»Kje neki!« — se je odrezal Cefizelj. »Oni dan sem Sel samo na obisk k svojim tovarišem iz upravnega odbora Društva prijateljev mladine, pa sem se tako navzel njihovega spanca, da sem še sam za nekaj dni — krepko zadremal.«
Smrtno oznanilo
‘Javljamo vsem prijateljem in znancem, kakor tudi strežnemu osebju restavracije »Orel« tn kavarne »Astoria«, tužno vest, da je pod kolesi prometnega sredstva nenadoma preminul naš nepozabni, plemeniti cucek
Tujec: »Ilej vi. ali je še daleč do Maribora?«
PREPLAH MED MARIBORSKIMI GOSPODINJAMI ALI PRVI APRIL V MARCU
»Preplah na cestah« je siccr film. čigar dogajanje se jc odvijalo na ameriških ccstah, a gledale so ga tudi naše mariborske gospodinje. Zato smo imeli te dni preplah na mariborskih cestah, ki se je končal z naskokom — pa ne na Bastiljo v stilu francoske revolucije, temveč na mariborske »Grude« in »Brar.de« oziroma na njihovo mast in sladkor.
Preplah se je tako razširil, da ni danes v nekaterih poslovalnicah niti betve masti in poslovodje sc žo boje, da bodo zaradi prevelikega prometa ostali ob prvem brez vsakega prometu Kakor iskra je namreč šinila med mariborske gospodinje vest, da se bo mast podražila za 150. sladkor pa za 80 dinarjev. Zato so obrale svoje možičke za zadnje solde in juriš na mast In sladkor se je začel dosegel svoj vrhunec in zopet ponehal, ker jc zmanjkalo masti in sladkorja...
Najlepše je pa to da se je zopet tresla gora, rodila pa le miš, ker merodajn* krogi ničesar ne vedo o kaki podražitvi masti in sladkorja. Najbrž sl je kakšen šaljivec privoščil predčasno prvoaprilsko šalo, seveda v veliko zadovoljstvo trgovcev Veseli so pa tudi mariborski čevljarji, ker so si bojda mariborske gospodinje izbrusile vse pete pri lovu na mast in sladkor.
Kdor nima v glavi, ima pp v petah...
GUMIPETA O RENESANSI
Zasledujoč renesančno goloto z Rotovškega trga, opozorjen nanjo v zadnjem »Totem listu«, sem ugotovil, da so se omenjeni sodobni Adami in Eve taktično umaknili v drug predel mesta. Navezal sem stike s članom na zunaj ugledne, čeprav razvpite družbice, ki je vsled onemoglosti že dvakrat plačal ceho in zato odpovedal nadaljnje članstvo. Povedal mi je, da se bo družba z vsemi svojimi »čednostni-mi« podvigi v kratkem preselila pod milo nebo — če ne bo dež. Zadeva je zanimiva. Packarija prvega reda! Več, ko še več zavoham!
Pozdravi
Gumipcta
B1LLV NOBEL
Neizprosna bela žena mu je pretrgala nit življenja v najlepši pasji dobi. Bla-gopokojnega smrtnega sovražnika navadnih kosti in mesnih odpadkov ter strastnega ljubitelja dunajskih zrezkov bomo spremili k zadnjemu počitku takoj po opravljenem balzamiranju.
Prosimo tihega sožalja!
London, Maribor, 30. marca 1953.
GOVORNIK
Stavki, odstavki, tirade slina iz ust mu prši Ves je razvnet od paradi on govori, govori. .
In ko vse fraze odsvira, ko se v znoju spoti, publika že reagira, publika namreč že spi-
STRAH V MARIBORU
»Mariborčani so pač zelo kino poln; čim pa so ljudje bojazljivi!«	zvedeli, da se gripa prenaša
• Po čem to sklepate?« od človeka na človeka tam, »Pomislite, na premieri kjer je množica ljudi, Je filma .Jara gospoda' je bil obisk padel na minimum...«
DVAKRAT PRAH...
Preden je začel škropiti, dvignil mnogo je prahu — besed;
zdaj, ko končno nam škropi, pa vzdiguje prah zaresl
IN 8E PONOVNO OBVEZALI...«
IZNESLI NOVE PREDLOGE
DVIGNILI SMO ŽIVINOREJO
wa7 toti u&r oct&eae
Se TisTe oNvsRAvf hkeae
PERSPEKTIVE
m
dr. Tischlerja iz Celovca ln politike odprtih vrat brščansko-emigrantske stranke na KoroSkem.
sami nase. Pohvalil je njih bogu dopadljivo dejanje, a ga je nekdo takoj prekinil, Češ da ni šlo za verske zadeve, temveč za »madre Italio«, v glavnem pa za goljufijo, ker mu obljubljene nagrade še nihče ni izplačal, razen tega, da so ga naplahtali, da bo bomba samo počila.
Italijanski iredentisti so bili zelo veseli, ko se je v bližino STO pomaknila večja enota hrabre italijanske vojske. Ko so k njim poslali pozdravno delegacijo, so izvedeli, da so se italijanski vojaki umaknili skoraj 20 kilometrov nazaj proti zapadu. Nekemu kmetu se je namreč podrla skladovnica drv. Pravijo, da zaradi tega radnje čase ni demonstracij, ker je zaledje preveč oddaljeno.
Rusi Bepo;
PISMO KRSCANSKIH EMIGRANTOV V ZDA
(Iz Gorice)
Dragi stric Kreki Spodaj podpisani »Katoliški glas« Te prosi, da pomagaš izobčiti iz cerkve vse slovenske duhovnike na Goriškem 'in v Benečiji. Hujših titokomunistov sploh ni na svetu. Prvi se veseli balkanskega sporazuma, drugi londonskega obiska, tretji pogajanj med cerkvijo in državo v Jugoslaviji, četrti potuje v Slovenijo in se drzne vrniti cel nazaj itd. itd. Tudi med nami, bivšimi »stražarji« in »domobranci«, je skoraj polovica nezanesljivih; trdijo, da ni prav, da hočejo Italijani vse Slovence poitalijančiti. Ti ljudje torej še danes ne razumejo, zakaj smo med vojno klali ljudi. Skrajni čas je že, da nam sveti oče pošlje italijanske duhovnike, kajti do takrat bo ostal naš »glas« — glas vpijajočega v puščavi.
Uredništvo »Katoliškega glasu«, Gorizia.
Skedenjskl Just:
ODDALJENO
ZALEDJE
(Iz Trsta)
Prejšnji teden je tržaški škof Santin obiskal v bolnišnici fašiste iz Italije, ki so 8. marca izvršili atentat
Pišta Lajoš:
VELIKE SKRBI
(Iz Slovenskega Porabja)
Stric Mikluš ml je lani pisal, da je pravkar prejel moje pismo iz leta 1949. Njegovo pismo sem prejel pred tednom dni. Piše, da ima vsega dovolj, da že tri leta ni več v Slovenskem Porabju, temveč da stanuje v modernem bivališču v bližini Budimpešte, kjer je varen pred zunanjimi vplivi. Odvadil se je preklinjanja in zdi se mu, da ga kmalu no bo več bolela glava. Družinskih skrbi, piše, da je razrešen, ker za vse skrbi državni aparat — le za zdravje njihovih visokih funkcionarjev v še premajhni meri, kar zelo obžaluje. Jaz tudi!
VSE JE K*XATIVNO
To se je zgodilo na go- Mala je odgovorila renjskem vlaku. Sprevodnik Je vprašal dekletce, ki se je vozilo z mamico:
»Koliko pa si Btara, punčka?«
Nande Bula:
SESTANEK NA GNOJIŠČU
(Iz Celovca)
Zaradi zadnjega poročila v »Totem listu« se je Dol-fek iz žalosti do nezavesti napil. Pravil mi je, da nikakor ni res, da ne skrbi za osebno higieno in da ima za to tudi priče. Predzadnjič se je okopal lani poleti, kar lahko Izpriča tržiški emigrantek Poldek, saj sta se ob pozni večerni uri v »belih kopalkah« skupno pomakala v Vrbsko jezero.
»Sicer se okopljem vsak dan, kadar imam rojstni dan, letos pa sem imel še izredno kopel, ko sem nesel pred volitvami zaupno pismo emigranta Murija nacistu Steinacherju v SA Hauptquartier v .Miklautz-hof‘ in ob tej priliki padel v greznico«, se je še pohvalil Dolfek.
Ker mi je še opisal razne sestanke krščanskih emigrantov in dr. Tischlerja s Steinacherjem, sem upoštevaje vse verodostojne okoliščine narisal vso druščino zbrano na gnojišču Steinacherjevega veleposestva in sliko ponudil koroškemu »Vestniku«. Pa so se zelo razjezili in me napodili, češ da delam reklamo za dr. Tischlerja, kajti OVP v Celovcu pravkar išče politično zanesljivega »pumparja« za neko svoje komunalno podjetje.
»REŠILNI« AVTO
Nekje blizu Ormoža se je zadnjič razvijal tale pogovor:
»Hej, tovariš, ali mi lahko poveste, kako bi najhitreje prišel v Ormož?«
»Soveda! Sedaj bo kmalu pripeljal tod mimo rešilni avto ormoške bolnišnice. Šofer vas bo rade volje vzel s seboj.«
»Hm, to je že lepo. Toda jaz bom moral potem še dalje v Slovenske gorice. Ali bom dobil kakšno prevozno sredstvo?«
»Boste ga dobili, boste! Slišal sem, da so nekateri iz ormoške bolnišnice ravno nocoj namenjeni tja na veselico, pa se bo že še našlo tudi za vas kakšno mesto — v rešilnem avtomobilu.«
VEDNO SEM DOBRE VOLJE, KER PIJEM
SLATINO
»Kakor se vzame. Doma pet let, v vlaku pa tri!«
Vse je relativno. Tudi zadovoljstvo mamice, ki je za dekletoe pač doplačala.
Oh, ne obupaj!
NOVA IND1AN
PRIZNANA KREMA ZA ČEVLJE, RJAVA IN CRNA,
NATU REŠI POZABE!
IN SPET BOVA LEPA IN PROŽNA!
KOLPE
OD VIŠNJE GORE i
UČITELJSKA
Nekateri učitelji iz Semiča v Beli Krajini so naprosili »Toti list«, naj objavi tole važno obvestilo:
»Obveščamo vse učence in učenke tukajšnje osnovne šole, da od 1. aprila dalje pouk ne bo več v našem šolskem poslopju, ampak v zadružni vinski kleti. Ta važen in za sodobno vzgojo nadvse pomemben ukrep smo moi‘ali podvzeti zato, ker nočemo več vsak dan prekinjati pouka zgolj zaradi tega, ker so naši tovariši učitelji tako radi —* žejni.«
STOLETNO SPANJE
Naš dopisnik je ondan Prišel v Krško. V mestu je vladala smrtna tišina. Ljudje so hodili po prstih, med seboj so govorili samo šepetaje in vse gostilne so bile zaprte. Ta poslednji ukrep so baje podvzeli zato, da morebitni pijanci ne bi kalili blaženega miru. Ker se je naš dopisnik vsemu temu močno čudil, je Pocukal nekega mimoidočega možakarja za rokav in ga vprašal, kaj pravzaprav pomeni ves ta cirkus.
, »Pst, bodite tiho ali pa »jjvorite samo šepetaje,« je Zvrnil možakar, »poleg te-Sa pa vzemite na znanje, ua vse to ni nikakšen cirkus, ampak popolnoma naiven pojav. Krška Ljudska tehnika spi namreč stoletno spanje, mi pa morajo molčati, da je ne bi — prebudili!«
gremo se slepe miši
V Stružovem so doma ^Udni ljudje. Sli so in si Zgradili lop zadružni dom, ki pa so ga potem prekrstili v »Kulturni dom«. Zaradi tega so se zadružniki zelo Razburjali. Da pa kljub te-»au ne bi ostali brez svoje-doma, nekoliko pa tudi J? zavisti, so sklenili, da bodo sedaj zgradili mogočen »Kulturni dom«, ki ga "°do pa pozneje prekrstili v •— zadružnega.
ČUDNI OBIČAJI
»Peter, kaj pa boš počel ~ daljnogledom na kulturni Prireditvi?«
*Z njim bom gledal na oder.«
»Na oder? Saj vendar ne v ljubljansko Opero.«
*To Je že res, toda pri t®3 v Puterhofu pri Tržiču ljudje navado, da .a Predstavo preveč radi brp	se	bojim,	da
* daljnogleda na oder n« bom videl.«
KOMBINACIJE
Mednarodni Sah je eden lajtežjih športov. To pa : radi tega, ker moraš biti dober, poleg tega pa imeti 1» poznanstva. Gligorič ima iste pogoje kot Szabo in Stahlbcrg, pa vendar bosta ta dva sodelovala na kvalifikacijskem turnirju za svetovno prvenstvo, Gll-pnrlč pa ne. Med odločilnimi funkcionarji je namreč tudi švedski odvetnik, ki zastopa Sovjetsko zvezo v mednarodnih sporih. Ta-l-o vidimo, da so v šahu
< dločilne tudi izvenšahov-r'-e kombinacije. Za med-t -rodno šahovsko organiza-
< jo bo ta dogodek vsekakor predstavljal večni šah.
ZMAGA, PORAZ, USPEH
V medmestni nogometni tekmi Ljubljana--Maribor je zmagala Ljubljana, izgubil pa slovenski nogomet. Uspeh organizatorjev p„ je v tem: uspeli so prevarati občinstvo z objavo, da bodo reprezentanci sestavljali najboljši nogometaši obeh mest. Večkrat smo čitali, da nogomet v Slovenj ji ni tako kvaliteten kot v drugih republikah, ker prihaja premalo ljudi na tekme,
ZAŠČITNE MERE
Aprila bo beograjski' »Partizan« gostoval v Belgiji, Zapadni Nemčiji in Holandiji, »Hajduk« v Zapadni Nemčiji, »Zagreb« na Portugalskem, varaždinska »Sloboda« pa v Avstriji. Sčasoma si bo morala naša železnica omisliti vzporedno tire za potovanja naših nogometašev v tujino, tuji konzulati pa bodo morali odpreti posebna športna okenca za izdajanje vizumov našim nogometašem.
STROKOVNJAŠKI
PREDLOG
FIFA je med drugimi zadolžila tudi Italijana Ba-rassija, da predloži definicijo amaterja za prihodnje olimpijske igre, kajti gre za rešitev vprašanja, kdo jc v nogometu profesionalce. Barassi je predlagal, da sc na olimpijske igre pripusti le igralce, ki niso starejši od 21 let. Svoj predlog je obrazložil s tem, da 21-letni nogometaš še nima prilike, da se pokvari in zabrede v profesionalizem. Mogoče bi bilo dobro, če bi Barassi predpisal tudi barvo las in oči, ki imajo tudi gotovo kak vpliv n, profesionalizem.
♦
VENI, VIDI, VICI... |
AMATER
Po zadnjih vesteh Je Za-topek v veliki formi in trenira vsak dan predpoldne 30x400 metrov, popoldne pa 25x400 metrov. Edina sreča, da je Zatopek amater, ker bi kot profesionalec gotovo treniral mnogo manj in ne bi dosegal takih rezultatov kot sedaj.
CE...
iai»nikove rokometašice so izgubile tekmo z ljubljanskimi z rezultatom 4:9. Dasi so izgubile, bi vendarle lahko bile dobre pod določenimi pogoji: če bi poznale osnovne pojme o odkrivanju; če bi igrale brez golov; če bi zadostovali za dober uspeh le dve dobri igralki...
»PREKLETI
BALKAN«
Jugoslovanski kegljaški reprezentanti so na Dunaju morati prespati v umazanem predmestnem hotelu, v katerem (kljub snegu) sobe sploh niso bfle zakurjene. Nogometna reprezentanca Gornje Avstrije je bila v Ljubljani v prvorazrednem hotelu sredi mesta. Gostje so v dvigalu skušali odviti ogledalo In ga ukrasti, v sobah so si s brisačami in rjuhami čistili čevlje, v restavraciji so pa metali Jedilni pribor po tleh In kričali:	»Prekleti
nekulturni Balkan!« Predlagam, da jim tega ne zamerimo lz dveh razlogov: ker ne poznajo zgodovine in ne vedo, da se sedaj pri nas ne sme več krasti kot v času okupacije; ker ne poznajo zemljepisa, saj vendar ne sega Balkan do Dunaja,
MAIHEN
NESPORAZUM
»Itvala lepa, lz principa ne pijem!«
»Brez skrbi! Saj ga bomo kar iz steklenice!«
NE POTUJE
»Ali že nisem videl tvoj obraz kje dnlgje?«
»Ne verjamem, on Je bil vedno na moji glavi«.
PREVEC VE
»Tovariš, ali smatrate, da ste resnično dovolj sposobni za to pisarniško delo?«
»Da, tovariš šef. Jaz sem zapustil prejšnje mesto 10 zato, ker mi je predstojnik rekel, da preveč vem.«
Od udeležencev Ul Potega natečaja športnega zuačaja jih je 22 uspelo pogoditi vseh 8 rezultatov narobe 2reb je razdelil 5000 din nagrade naslednjim desetim: Janezu Šprahu Vošnjakova 3, Ptuj; Francu Kričeju, Brezovica C9 pri Ljubljani; Ivanu Detšiču, Bratov Milavcev 8, Brežice; Henriki Kunovičcvi, Rogatec 151, Evgenu Skrilcu, Puconci 92, Prekmurje; Cvetu Sunku, Celjska tiskarna, Celje; Slavku Puziču, Jurčičeva 7, Maribor; Milanu Goltnarju, Tyr-ševa 20, Maribor; Ivanki Invankovič, Tržaška 18, Maribor; Cirilu Razboršku, Trubarjeva 4, Maribor
Razlaga: 1 — zmaga prvoime-novanega moštva, 2 — zmaga drugoimenovanega moštva, >< — neodločen rezultat.,Napišite samo enega treh znakov!
ODREZEK štev. 3 za tekme 5. IV. 1953
Ljubljana: ODRED-BRANIK Trbovlje: RUDAR-2ELEZNICAR (LJ) Zagreb: METALAC-TEKSTILAC Osijek: PROLETER-KVARNER Novi Sad: VOJVOD1NA-CRV. ZVEZDA Beograd: BSK-ZAGREB Split: HAJDUK-SARAJEVO Pulj: BRANTK-JADRAN (boks)
Priimek in ime:
Kraj:
Ulica in hiš. št.:
Odslej si bodo skupno 6000 din nagrade delili vsi, ki bodo uspeli pogoditi vse rezultate narobe, če njihovo število ne bo preseglo 10. Ce bo zmagovalcev več, bo 10 dobitnikov določil žreb. Odrezke sprejema uprava »Totega« v Mariboru in podružnice »Večera« zunaj Maribora do 12. ure v soboto. Po pošti poslani odrezki pridejo v poštev le, če so oddani najkasneje v soboto.
SREČA
»Oče, v kuhinji je črnB mačka!«
»Pusti jo pri miru, črne mačke prinašajo srečo.«
»Ampak ta ne. Požrla je tvoje kosilo.«
Ntegovo logika
— Na profokse se p., - -ne moreš zanesti! Pop‘5 prebivalstva je šele seil&J' nam so pa že takrat v šol* rekli, da je Jugoslovane* Iti milijonov!
preddopustniska
Sklenila sva — moja žena in jaz — da pojdcV0 na dopust.
— Veš, dragi — je deja^ — kanarčka bom dala svojemu bratu, radio bom posodila tvojemu svaku, Ps
bomo pustili pri sosedovih'
otroka pa bo vzela moj matil
Jaz pa sem navdušeno vzkliknil:
Poglej, dragica, ali J?
no
te
J
o bilo potem najbolje, ,h ostaneva teh nekaj krash mirnih tednov — kar &0 ma!
Izdaja Novinarsko društvo Slovenije. Poverjeništvo Maribor — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ciril Kavčič — Letna naročnina 400 dinarjev, polletna 200,
100 dinarjev — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka 2 — Telefon 28-78 — C*k. rac. NB 6401.T-1B9 — Poštni predal 52 — Rokopisov In risb ne vrad auno — Tlak M.airibor*ko