Foto: Simon Avsec PRIREDITEV OB OBCINSKEM PRAZNIKU Praznovanje obcinskega praznika, ki se veže na spomin iz leta 1869, ko se je 9. maja na gradu Kalc pri Zagorju zgodil vseslovenski tabor, politicno in kulturno zborovanje, so v prvi polovici meseca maja pospremili številni priložnostni dogodki. Osrednji dogodek pa je bila tudi letos obcinska prireditev, kjer so se na povabilo gostitelja, župana Roberta Smrdelja, zbrali obcani, povabljeni gostje in letošnji obcinski nagrajenci. Na slovesnosti ob tej priložnosti so kulturni program sooblikovali lokalni pevci, glasbeniki in kulturniki in sicer Pevska skupin Studenec, kvartet saksofonov Glasbene šole Postojna, glasbena skupina Sláinte Ol' Friend, ansambel Narcis ter vaški klepetulj in zbor iz Osnovne šole Košana. Slavnostni govornik vecera je bil župan Robert Smrdelj, ki je Pivcanom prenesel cestitke ob praznovanju, obenem pa izpostavil svoj pozitiven pogled in pristop k uresnicevanju zastavljenih ciljev, ki bogatijo lokalno skupnost in se iz leta v leto stopnjujejo, kar se lepo odraža v razvitosti, urejenosti in prijetnosti Obcine Pivka. DKH Osrednji del praznicne prireditve je bila podelitev obcinskih priznanj. Letošnja priznanja obcine Pivka sta podelila predsednik komisije za priznanja in podžupan Boris Rebec ter župan Robert Smrdelj. Obcinski priznanji sta prejeli Ansambel Narcis in Radenka Kapelj, obcinski plaketi pa Sonja Vodopivec in Župnik Marjan Škvarc. Naziv castnega obcana Obcine Pivka za leto 2018 je bil predan dr. Aleksandru Merlu. Nagrajencem, ki jim je bilo v sklopu obcinskega praznika namenjenih vec iskrenih, bucnih in spoštljivih aplavzov, se iskreno zahvaljujemo in jim cestitamo ter tudi vnaprej želimo veliko uspehov! Prispevki iz obcinske hiše Foto: Simon Avsec Župnik Marjan Škvarc vodi župnijo Pivka od leta 2000. Vsak dan daruje maše v cerkvi sv. Petra, v podružnicnih cerkvah (v Petelinjah, Radohovi vasi, Slovenski vasi in v Gradcu) pa na dan shoda. Leta 2005 je zacel voditi tudi župnijo Šmihel. Svete maše v cerkvi sv. Mihaela so ob nedeljah in tudi med tednom. V obeh župnijah tako deluje precej skupin in dejavnosti: ministranti, bralci, pritrkovalci, verouk, otroški, mladinski in odrasli pevski zbori, zakristijski sodelavci, molitvena skupina, župnijski pastoralni svet, šmarnice, jaslicarji, koledniki, duhovne vaje za birmance in drugo. Vsako leto za jaslicarje organizira ogled jaslic po drugih krajih v Sloveniji, z mladino pa se odpravi tudi na morje. Ob pricetku in zakljucku šolskega leta, za materinski dan, za god sv. Miklavža in razne druge dogodke v obrede svete maše vkljucuje mladino, ki se z veseljem odzove. Skupaj z mladini v Šmihelu vsako leto na Ansambel Narcis iz Narina letos praznuje 20 let delovanja. Leta 1998 so ga ustanovili trije zagnani fantje: David Penko, Damjan Penko ter Pavel Kaluža. Odlocili so se, da se v javnosti predstavijo kot nov narodnozabavni ansambel. Izkoristili so svoje glasbene talente, sposobnost, znanje in uigranost. Njihov prvi nastop je bil kar v Narinu. Od takrat so nastopali na razlicnih prireditvah, raznih dogodkih, porokah, veselicah in zabavah ter se lotili tudi pisanja lastnih skladb. Njihova prva avtorska skladba je bila Ce mene bi izbrala ti. Leta 2003 in 2004 so se udeležili festivala Vecer slovenskih viž v narecju, prvic s skladbo Narcis, pridružila se jim je pevka Anita Penko, Pavla Kalužo pa je zamenjal bas kitarist Marko. Z letom 2008 se je zacelo sodelovanje Ansambla Narcis z Jožetom Skubicem, s komer so ustvarili vec narodnozabavnih viž in leta 2011 tudi posneli prvi CD z naslovom: Noc pred poroko. V letu 2012 je bas kitarista Marka zamenjal Uroš Ferenc. V istem letu je ansambel zacel s snemanjem drugega CD-ja z naslovom Rdeca licka, ki so ga izdali leta 2013. Leta 2015 so si Narcisi zaradi novih družinskih zadolžitev in službenih izzivov privošcili krajšo pavzo, leta 2016 pa so se z novo vnemo ponovno lotili ustvarjanja. Polni novega elana so od takrat v dveh letih posneli kar nekaj novih avtorskih skladb in priredb. Posneli so tudi osem videospotov, kar pa je še posebej pomembno – snemali so v domacem okolju z domacimi ljudmi. V lanskem letu so se prvic prijavili na Slovensko polko in valcek, kjer so se uvrstili med finaliste. V letošnji sezoni je pevko Anito Penko Maslo, ki je na porodniškem dopustu, zamenjala Tinkara Volk. Da je ansambel priljubljen med ljudmi, je bilo videti tudi na letošnjem koncertu ob dnevu žena, saj so do zadnjega koticka napolnili dvorano Skala. Nacrtov ansamblu Narcis ne zmanjka niti v bodoce. Poleg novih lastnih skladb v letu 2019 obljubljajo novo zgošcenko in veliko veselico sredi Narina. Foto: arhiv skupine Narcis Obcina Pivka PODPORNI ZID V MALI PRISTAVI V Mali Pristavi smo v letu 2018 zgradili 35 metrov dolg nov armiranobetonski zid za podporo kategorizirani obcinski lokalni cesti. Zid,višine 1,2 metra, je zakljucen 30 centimetrov nad nivojem cestišca, na vrh zidu pa bo sosed mejaš z lastnimi sredstvi postavil mrežno ograjo s kovinskimi stebricki. Dosedanji zid, ki je bil dotrajan, in plitvo položena vodovodna cev sta bila vzrok, da je voda v cevi na tem obmocju veckrat zamrznila. To so okoliški prebivalci Male Pristave še kako obcutili, kajti vode iz vodovoda ob takih dogodkih niso imeli. Gradbena dela je izvajalo podjetje KOPKO d. o. o. iz Pivke, instalacijska dela pa podjetje KOVOD Postojna d. o. o. NOVO IGRIŠCE V DOLNJI KOŠANI V okviru dogodkov ob obcinskemu prazniku Obcine Pivka je bila 7. maja 2018 otvoritev otroškega in športnega igrišca in parkirišca v na novo urejenem središcu Dolnje Košane. Obcinska uprava je poskrbela za ureditev površin, ki so pomembne predvsem za preživljanje prostega casa otrok in odraslih krajanov, na ta nacin pa je polepšala tudi podobo kraja, drugega najvecjega v obcini Pivka. V kulturnem programu so sodelovali otroci in ucenci vrtca ter osnovne šole Košana. V delu Dolnje Košane, ki ga obkrožajo stanovanjski bloki, je obcina s proracunskim denarjem uredila novo otroško igrišce, polovicno košarkarsko igrišce, parkirne površine, pa tudi mize in klopi za postanek in pocitek v senci starih orehov. Vrednost naložbe je znašala 47.500 evrov. ZADNJI MESEC DEL NA SNEŽNIŠKI CESTI Letošnja zima v mesecu februarju in marcu je prekinila gradbena dela pri rekonstrukciji Snežniške ceste v Pivki, kjer je ta trenutek zakljucena že fekalna kanalizacija ter kanalizacija za odvodnjavanje cestišca in kanalizacije za potrebe NN omrežja ter javna razsvetljava. Zadnji mesec pred dokoncanjem del se izvaja še ureditev zidov, plocnikov, kolesarskih poti in zahtevna rekonstrukcija ceste, in sicer ureditev križišca za naselje Klenik, kjer je oviran promet proti naselju Klenik. Dela izvaja podjetje PRENOVA Gradbenik d. o. o. iz Ljubljane, nadzorni organ pa Projekt Nova Gorica d. d. Narocnik del je Direkcija RS za infrastrukturo, Obcina Pivka pa pri tej izvedbi nastopa kot sofinancer. Pogodbena vrednost znaša nekaj vec kot 550.000 € (z DDV), od tega Obcina Pivka sofinancira cca 180.000 €. Obcina Pivka Drage obcanke in obcani! Vabljeni ste, da še naprej aktivno sodelujete in podpirate izdelavo celostne prometne strategije ter spremljate njen napredek in prihajajoce napovednike na spletni strani Obcine Pivka in v naslednjih številkah Pivškega lista. Obcina Pivka, Lineal d. o. o., Svetovalni inženiring in nacrtovanje Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Pocivalšek, državni sekretar na ministrstvu Aleš Cantarutti, generalna direktorica direktorata za turizem Renata Martincic in ostali sodelavci ministrstva, direktorica Kobilarne Lipica Lorela Dobrinja, državnozborska poslanka Erika Dekleva, direktor Zavoda za upravljanje dedišcine in turizem Pivka Janko Boštjancic ter župan Obcine Pivka Robert Smrdelj s sodelavci so si konec marca ogledali posestvo Ravne. Obcina Pivka si namrec že vrsto let prizadeva posestvo preurediti v obmocje s hotelom višje kakovostne ravni in golf igrišcem s primerno infrastrukturo, projekt Ravne, ki ga je župan ministrstvu že predstavil pred nekaj meseci, pa je minister hotel spoznati neposredno, »na terenu«. Minister Zdravko Pocivalšek je izrazil zadovoljstvo, da je Obcina Pivka projekt z Obcinskim prostorskim nacrtom že umestila v prostor. »Absolutno podpiram ta projekt. V luci dopolnitve turisticne ponudbe Kobilarne Lipica, navezave golfa na konjerejo in kulturno dedišcino ter dobro prometno lego je ta lokacija še posebej zanimiva, strašen potencial. Zdel bi se mi greh, ce to ne bi uspelo. Pred nami je, da omogocimo Obcini Pivka, da te površine prevzame in da ta idejni projekt v sodelovanju z mogocimi investitorji tudi realiziramo,« je povedal minister in napovedal sestanek s predstavniki sklada in ministrstva za kmetijstvo, s katerimi naj bi uskladili gradivo za odlocanje vlade. »Trenutno je Obcina Pivka v fazi priprav idejnih zasnov za ta hotelski kompleks in tudi za golf igrišce. Najpomembnejši del zgodbe je ureditev zemljišc, najprej s prenosom države na obcino, ker bi na ta nacin dobili osnovno podlago in jamstvo za to, da se lahko res samozavestno lotimo tudi iskanja potencialnih investitorjev,” je pojasnil župan in zatrdil, da se ti pojavljajo, vendar cakajo na ureditev lastništva zemljišc. Minister Pocivalšek in njegovi sodelavci so si ogledali tudi Park vojaške zgodovine, ki ga je lani obiskalo 47.000 obiskovalcev. Minister je bil nad parkom in zgodbo o njegovem nastanku navdušen, vodstvu pa navrgel še nekaj receptov za obisk, ki bi dosegel številko 100.000. Ta bi namrec parku omogocila normalno delovanje in razvoj. Dragica Jaksetic Pred dvema letoma, v marcu 2016, se je zacela izvedba enega pomembnejših infrastrukturnih projektov za obcini Postojna in Pivka, ki obcane v tem trenutku že oskrbuje s kakovostno pitno vodo. Posodobljen in v precejšnji meri tudi na novo vzpostavljen vodovodni sistem, ki je bil nujno potreben zaradi dotrajanosti prejšnjega omrežja ter obcutljivosti na vremenske in druge pojave, je v tem obdobju sicer zahteval nekaj prilagoditev obcanov zaradi same izvedbe, kar se cestnih zapor tice, vendar se je glede na svojo zahtevnost projekt izjemno uspešno izvajal in je v tem trenutku že cisto pri koncu. Sledi le še nekaj res zakljucnih del, katerih izvedba bo nekoliko daljša od sprva predvidene. Dela na trasah vodovoda so koncana in vodovod je v obratovanju. Zakljucna dela na zunanjih površinah se bodo vršila še v maju. Tudi dela na vodarni Malni so v zakljucni fazi. V maju je potekal tehnicni prevzem celotne vodarne in s tem je bilo zakljuceno obdobje poskusnega obratovanja. Zaradi visokih vodostajev ni mogoce dokoncati dela na pregradi ob zajetju Malni, zato je iz tega razloga izvajalcu za ta segment podaljšan rok do avgusta 2018. DKH Mlinotest Ajdovšcina je pred prvomajskimi prazniki v Dolnji Košani odprl svojo novo trgovino. Košanci in prebivalci okoliških krajev so bili brez trgovine od lanskega oktobra, ponovno odprtje trgovine pa bo vašcanom nedvomno zelo prirocno pri vsakdanjih nakupih, saj gre za pravi market, dobro založen z vsemi dobrinami (sadje, zelenjava, kruh, pakirano sveže meso …). V prodajalni so zaposlene tri prodajalke, poslovodsvo pa je skupno s trgovino v Šmihelu, ki jo je Mlinotest odprl leta 2016. V prostorih deluje tudi pogodbena pošta. Trgovina je ob delavnikih odprta med 7. in 19. uro, ob sobotah med 7. in 13. uro, ob nedeljah in praznikih pa je zaprta. Obcina Pivka PIVKA PERUTNINARSTVO D. D. NOVI LASTNIK SPECIALIZIRANEGA MESNOPREDELOVALNEGA OBRATA V NOVI GORICI Pivka perutninarstvo je v aprilu, s placilom kupnine družbi MIP- d. d. v stecaju, izpolnila vse obveznosti za prevzem lastništva mesnopredelovalnega objekta na lokaciji Kromberk, Panovška 1, Nova Gorica in s primopredajo pogodb postala lastnik omenjenega objekta. »Slovenski proizvajalci z inovativnostjo in visokimi standardi presegamo kakovost svetovno priznanih multinacionalk, a imamo zaradi majhnosti in razdrobljenosti proizvodnje otežene pogoje konkuriranja. Specializiran obrat nam bo omogocil, da bomo produktivnejši in tako lažje sledili ciljem, ki smo si jih zastavili. Zaradi rasti proizvodnje in velike prostorske stiske v obstojeci enoti Meso na Kalu pri Pivki, nove prostore nujno potrebujemo. Želja je, da bi na novo lokacijo preselili celoten oddelek predelave perutninskega mesa, z letno proizvodnjo 3 tisoc ton barjenih izdelkov, med katerimi so: hrenovke, posebne salame in pecene prsi ter prsi v ovitku blagovnih znamk Pivka in Njami. Poleg zaposlenih iz oddelka predelave mesa, ki zdaj delo opravljajo v Pivki, bomo v specializiranem mesnopredelovalnem obratu v Novi Gorici zaposlili tudi nove sodelavce, saj si želimo, da bi z rastjo in razvojem izdelkov iz pišcancjega mesa zaceli že v tem letu. Skupno nacrtujemo 70 delovnih mest,« je povedal predsednik uprave Pivke d. d. mag. Janez Rebec. Po prevzemu obrata bodo zdaj prioritetno pristopili k ureditvi prostorov, pripravi dokumentacije, pridobivanju potrebnih dovoljenj, izvedbi preventivnih pregledov in servisov proizvodnih linij ter zagonu energetskih naprav, ki po sedanji oceni predstavljajo financno najvecji vložek v sam zagon proizvodnje. »Obstojeci prostori na novi lokaciji so v dobrem stanju in prinašajo nove razvojne možnosti. Ocenjujemo, da bo za zagon in preselitev proizvodnje na novo lokacijo potrebna še dodatna investicija v višini 500–700 tisoc evrov. Selitev nacrtujemo pred poletjem,« je povedal Aleksander Debevec, clan uprave Pivke perutninarstva. Pivka perutninarstvo d. d. PREDSTAVITEV ZBORNIKA GRADIŠCA V ZAHODNI IN OSREDNJI SLOVENIJI V Parku vojaške zgodovine so konec marca skupaj z Zavodom Krasen Kras za ljubitelje arheološke dedišcine in strokovno javnost pripravili predstavitev zbornika Gradišca v zahodni in osrednji Sloveniji. Bogato ilustriran in vsebinsko raznolik zbornik prinaša nabor preglednih prispevkov slovenskih arheologov in zgodovinarjev o utrjenih prazgodovinskih naseljih v zahodni in osrednji Sloveniji ter predstavlja pomemben doprinos k obstojeci strokovni literaturi o dedišcini gradišc pri nas. Dogodka se je udeležilo veliko število strokovnjakov s podrocja arheologije in zgodovine pa tudi številni muzejski sodelavci in drugi poznavalci obravnavane tematike. Izvedba dogodka v Parku vojaške zgodovine je plod sodelovanja med Parkom vojaške zgodovine in Zavodom Krasen Kras, v okviru katerega so v Parku vojaške zgodovine že leta 2016 odprli odmevno gostujoco razstavo Zavoda Krasen Kras z naslovom Gradišca – neme price zgodovine, partnerstvo pa še nadgradili v letu 2017 s pripravo posveta o PARK VOJAŠKE ZGODOVINE POSTAL PRIZORIŠCE SNEMANJA DVEH ZNANIH ODDAJ Park vojaške zgodovine sta spomladi obiskali produkcijski ekipi televizij Planet TV in TV Slovenija, ki sta v danes najvecji muzejski kompleks v Sloveniji postavili dogajanje svojih dveh oddaj. V zacetku marca je v Parku vojaške zgodovine potekalo snemanje ene izmed epizod oddaje The Biggest Loser Slovenija s Planeta TV, v sredini marca pa so v Parku vojaške zgodovine posneli tudi kader za priljubljeno oddajo Ribic Pepe, ki jo predvajajo na TV Slovenija. PIVŠKA KOTLINA – POGLED IZ ZRAKA Konec marca je v Parku vojaške zgodovine potekalo zanimivo predavanje Pivška kotlina – pogled iz zraka, na katerem so obiskovalci lahko spoznali pokrajino, kot jo je moc spoznati s pomocjo posnetkov tehnologije lidar (lasersko skeniranje). Pivka je namrec gostila Dimitrija Mlekuža z Zavoda Republike Slovenije za kulturno dedišcino, ki je dejal da je pivška pokrajina eden najlepših primerov palimpsesta (stran rokopisa iz pergamentnega zvitka ali knjige, na kateri je prvotni zapis zbledel ali so ga spraskali in so je nanj zapisali novo zgodbo) v Sloveniji ter pokazal in interpretiral posnetke Košane, Šilentabra, Slavenskega ravnika, Zagorja, obmocja Javornikov in druge dele pokrajine zgornje Pivke. Zgodovina Pivške kotline Prvi sledovi na Pivškem so sledovi prazgodovinskih gradišc, rezultati manjših skupnosti iz bronaste dobe. Na primeru Slavne je prikaz kazal troje gradišc, verjetno prebivališc treh rodov skupnega bratstva, ki so svoj teritorij oznacile z monumentalnimi belimi kamnitimi gomilami na okoliških vrhovih. Oznacevali so tudi zidove, njive, parcele, obore itd. Od prazgodovine do srednjega veka se v pokrajini tako rekoc nic ne spremeni. Dimitrij Mlekuž je pojasnil, da rimska prisotnost pivške krajine ni spremenila, in zdi se, da so staroselci živeli svoje dotedanje življenje naprej. Rimske sledi od tod je najti predvsem v pisnih virih. Verjetno je mejnik leto 1000 oziroma iznajdba težkega pluga na kolesih, ki ga med oranjem težke ilovnate plasti vlece vec parov volov. Iz lidar posnetkov je vidna tehnika naoravanja, od tod grbinaste njive in polja, »razrezana« v približno 200 metrov dolge ozke trakove, zaradi obracanja pluga v nekoliko zaviti, S obliki. Pivška pokrajina je tudi nenavadno gosto posejana z luknjami, sledovi apnenic, kar prica o pomembnosti te surovine za življenje tedanjega prebivalstva. Vidni so tudi ostanki kopišc, kop za kuhanje oglja. Pa poti, predvsem obmocja, na gosto in na široko zelo razbrazdana, zlasti cez prelaze med javorniškimi hribi in mimo sledi vasi, opušcenih zaradi turških vpadov. V pivški pokrajini pogoste sledi vojaških struktur, jarkov, vojaških položajev, dominantnih tock, kar kaže na razlicne vojske in case. Lepo se na primer vidi, kako je najvecja slovenska utrdbena arhitektura, Šilentabor, zgrajena na prazgodovinskem gradišcu. Dragica Jaksetic Park vojaške zgodovine NOVA GOSTUJOCA RAZSTAVA CEZ MORJE NA NEPOZNANI DALJNI VZHOD V Parku vojaške zgodovine je od konca aprila na ogled nova gostujoca razstava Cez morje na nepoznani Daljni vzhod: potovanja pomoršcakov v Vzhodno Azijo v obdobju Avstrije in Avstro-Ogrske, ki pomembno dopolnjuje in bogati obstojeco muzejsko ponudbo. Gre za razstavo Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran, katere avtorica je Bogdana Marinac; vsebina razstave do sedaj še ni doživela poglobljenega in celovitega muzejskega prikaza, v Parku pa bo na ogled do konca letošnjega leta. Razstava se osredotoca na potovanja pomoršcakov avstrijske in avstro-ogrske vojne mornarice v Vzhodno Azijo od 2. polovice 19. stoletja do konca 1. svetovne vojne ter s pomocjo predmetov, bogatega slikovnega in pisnega gradiva iz zapušcin pomoršcakov razkriva Kitajsko, Japonsko in Korejo skozi njihovo perspektivo, torej podobo dežel, kakršno so pozneje širili med domaco javnostjo. Na razstavi je predstavljenih 19 potovanj in cez 30 pomoršcakov iz slovenskega etnicnega prostora. Vecina pomoršcakov, ki je dežele obiskala v mirnem casu, si je lahko ogledovala kraje ali si poiskala zabavo, nekateri pa so se v domovino vrnili z vojnimi izkušnjami. Potovanja vojnih ladij so imela sprva pretežno diplomatske, trgovske, raziskovalne in izobraževalne namene. Na njih so opravljali raziskave znanstveniki razlicnih družboslovnih in naravoslovnih strok. S pomocjo odprav so bili sklenjeni OBISKALI SKRITE BISERE PIVŠKIH JEZER Krajinski park Pivških presihajocih jezer V februarju, marcu in aprilu so v Pivki potekale delavnice snovanja Užitnega in cutnega parka v Pivki. Izvajalci delavnic – Inštitut za trajnostni razvoj, so skupaj z udeleženci, domacini, razvili ideje in želje, saj je vsak udeleženec na to temo pridal svoj pogled in svoje razmišljanje. Konec maja bo izdelan idejni nacrt, s katerim se bo Obcina Pivka lahko potegovala za sredstva, s katerimi bo Užitni in cutni park v Pivki tudi zares zaživel. Obcina Pivka želi s tem projektom olepšati kraj in nuditi svojim obcanom prijetno okolje, kjer bodo tako stari kot mladi preživljali svoj prosti cas. Želimo pa si tudi povezati skupnost, saj nam v današnjem casu razlicnih tehnologij primanjkuje tako stika z naravo, zemljo kot tudi s soljudmi ... Zato je toliko bolj pomembno, da so se prebivalci vkljucili že v zasnovo parka. V aprilu se je zacelo z urejanjem brežine pod Vilharjevim naseljem, ko so prebivalci Vilharjeve skupaj z obcino, v sklopu akcije Ocistimo Pivko, odstranili grmovje in drugo nepotrebno zarast. V poletnem casu pa bomo Foto: Tamara Urbancic Krajinski park Pivških presihajocih jezer Turizem in narava CISTILNA AKCIJA V ŠMIHELSKI DOLINI Tudi v Šmihelski dolini so pridni vašcani zavihali rokave, prijeli za metle, ter poskrbeli za cisto in urejeno okolje. Sodelovali so tako otroci, kot tudi starejši in s tem krepili sodelovanje in prostovoljstvo, ter ozavešcanje ravnanja z odpadki. Meri Kaluža NOVICE LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE MED SNEŽNIKOM IN NANOSOM Marec in april sta bila v znamenju pozivov Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, zato je bilo delovanje pisarne LAS usmerjeno v priprave vlog na ta dva razpisa za crpanje EU sredstev. Naš LAS je na razpis prijavil kar 8 vlog operacij sodelovanja med LASi v vrednosti vec kot 500.000 €. V sedmih projektih gre za sodelovanje med slovenskimi LASi, en projekt pa je mednarodni in poleg dveh slovenskih LAS vkljucuje še LASe iz Estonije, Latvije, Litve in Portugalske. Rezultati potrditev prijavljenih operacij sodelovanja bodo znani v sredini avgusta in objavljeni na spletni strani. V sredini aprila se je zakljucil 3. javni poziv za izbor operacij za uresnicevanje ciljev SLR LAS Med Snežnikom in Nanosom. Pravocasno je prispelo 14 vlog. Vecina vlog je bila pripravljena s pomocjo svetovanja in pomoci pri pripravi vlog s strani zaposlenih v pisarni LAS ter s pomocjo zunanjih svetovalcev, zato se pricakuje kvalitetno pripravljene vloge in posledicno manj dopolnitev ter hitrejše postopke izbora. V zacetku marca sta bila prijavljena tudi dva skupna projekta LAS, in sicer Obeležitev 200-letnice rojstva Miroslava Vilharja, na sklad ESRR Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter projekt Razvoj produkta ribolovni turizem na sklad EKSRP Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. Vec o aktivnostih, razpisih in rezultatih je na spletni strani LAS med Snežnikom in Nanosom: http://www.las-snezniknanos. si. Vabljeni k ogledu spletne strani ter na pogovor v pisarno glede razvijanja idej in aktivnosti za naslednje razpise. Aleš Zidar: 05 711 2335, 031 339 789 Tamara Urbancic: 040 91 93 96 Turizem in narava V aprilu je v Pivki, Ilirski Bistrici in Košani Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica izvedel serijo delavnic na temo urejanja sadovnjakov v okviru projekta Lokalne akcijske skupine med Snežnikom in Nanosom imenovanega Užitni cutni parki, pri katerem sodeluje 7 partnerjev, med njimi tudi KGZ Nova Gorica, ki sofinancira projekt. Vecji del sredstev za ureditev užitnih cutnih parkov in izvajanje dejavnosti pa bo prispeval Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Strokovnjakinja Irena Vrhovnik je na šolskih sadovnjakih ob OŠ Košana, OŠ Pivka ter OŠ Antona Žnideršica Ilirska Bistrica pokazala nacine obrezovanja drevja ter poslušalcem dala kopico koristnih nasvetov glede oskrbe in nege sadnega drevja ter jagodicevja. Delavnic so se udeležili tudi ucenci nekaterih OŠ, ki bodo prejeto znanje prenašali na domace dvorišce ter pomagali oskrbovati šolski sadovnjak. Tamara Urbancic RINGARAJA- SRECANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN V zacetku aprila smo s folklorno skupino Mavrica sodelovali na pred izboru folklornih skupin Javnega sklada Republike Slovenije za regijsko tekmovanje v Kopru. Mavrica je nastopila tretja v zaporedju otroških skupin. Na oder so prišli z izštevanko Ekate pekate, nato zapeli in zaplesali Ob bistrem potocku je mlin in za konec dodali izštevanko Ženin in nevesta. Suvereno so, pod vodstvom Barbare Tomšic Prelec in Katarine Vrzel, pokazali svojo uprizoritev ljudskega izrocila ter poželi bucen aplavz. Na kitari jih je spremljal clan glasbenega društva Melodicum iz Pivke, Zdravko Jaric. V pricakovanju strokovnega mnenja smo cas s svojimi starši in spremljevalci preživeli na igralih in uživali v gusarskih igrah. V zgodnjih vecernih urah smo krenili nazaj proti Pivki, še vedno živahni in polni vtisov novih izkušenj. Vrtec Pivka OSNOVNA ŠOLA PIVKA EKSKURZIJA V PREKMURJE Na predzadnjo aprilsko soboto smo se ucenci, ki obiskujemo izbirni predmet verstva in etika odpravili na ekskurzijo v Prekmurje. »Ob 7.00 smo se s kombijem odpeljali proti Lendavi. Na poti smo preckali veliko rek. V Lendavi smo si ogledali sinagogo in izven Lendave še židovsko pokopališce. Kasneje nas je sprejel evangelicanski duhovnik in nam predstavil njihovo delovanje. Peljal nas je tudi na sladoled. Ko smo se vracali domov, smo se ustavili še v Ljubljani, kjer smo si ogledali najprej pravoslavno cerkev, nato pa še katoliško – Uršulinsko cerkev. Tam smo spoznavali tudi barocni slog gradnje. Ves dan smo se veliko smejali in se imeli lepo.« (Iza) ŠOLSKI PARLAMENTARCI V DRŽAVNEM ZBORU V zacetku aprila je v državnem zboru potekal 28. šolski parlament na temo šolstva in šolskega sistema, ki ga je organizirala Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS).Šolskega parlamenta se je udeležilo 114 mladih parlamentarcev iz cele Slovenije. Predstavniki Notranjsko-kraške regije so bili ucenci iz treh osnovnih šol (OŠ Notranjski odred Cerknica, OŠ 8 Talcev Logatec, OŠ Pivka). Pivški predstavnik je bil Matija Maver. Predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik je dogodek oznacila za praznik demokracije, saj meni, da otroci odrašcajo v aktivne državljane, ki bodo lahko v prihodnosti z medgeneracijskim sodelovanjem našo državo še izboljšali. Mlade parlamentarce sta nagovorila predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki sta poleg namestnika varuha clovekovih pravic, predsednika vlade Mira Cerarja, ministrice za izobraževanje, znanost in šport Maje Makovec Brencic ter poslancev, ki so prišli poslušat razprave nadobudnih mladih parlamentarcev, tudi sodelovala v razpravi. Mladi parlamentarci so med drugim izpostavili, da bi bil v šoli namesto na zapletenih, faktografskih podatkih boljši poudarek na prakticnem pouku, predvsem prvi pomoci. Opozarjali so na pretežke torbe in drage ter težke ucbenike, ki bi jih nadomestili s šolskimi tablicnimi racunalniki. Vecina je temo navezala tudi na nacionalno preverjanje znanja (NPZ), saj ta preizkus znanja predstavlja velik napor in strah. Zakljucili pa so tudi, da bi morali ucitelji pridobiti vecjo avtoriteto in da naj zunanji dejavniki ne bi v tolikšni meri vplivali na njihovo delo. EKO – ZDRAVI DAN V soboto, 7. 4. 2018, na svetovni dan zdravja, smo v okviru dneva dejavnosti za naše ucence od 1. do 9. razreda pripravili razlicne aktivnosti, ki so jih vodili ucitelji in zunanji sodelavci. Poudarek je bil na zdravem življenjskem slogu, ki zajema pravilno prehrano, skrb za zdravje in osebno higieno ter redno telesno aktivnost. Pri tem pa nismo pozabili na skrb za cisto in urejeno okolje. Ocistili smo okolico šole, presadili rože in izvedli zbiralno akcijo starega papirja, v kateri smo ga zbrali okoli 12 ton. TURISTICNI NALOGI SREBRNO PRIZNANJE V aprilu smo ucenci turisticnega krožka z mentoricama na turisticni tržnici Mercatorjevega centra v Kopru predstavili turisticno nalogo Odklenimo vrata kulturi. Obiskovalcem smo predstavili Escape tower, oz. stolp pobega. Središce dogajanja smo postavili v grad Kalec, ki je na vse clane krožka naredil mocan vtis, še posebno zaradi nekdanjega lastnika Miroslava Vilharja, našega domoljubnega pesnika, ki je približal slovenšcino in slovenskost ljudem na Zgornjem Pivškem in je v casu svojega življenja odpiral vrata slovenski kulturi. Za naše obiskovalce smo v maketi grada Kalec pripravili zabavni miselni nalogi. Ob rešeni nalogi je bil posameznik nagrajen s spominskim magnetom Osnovna šola Pivka OSNOVNA ŠOLA KOŠANA VARNO NA KOLESU Že cetrto leto se naša šola vkljucuje v projekt Varno na kolesu, ki ga organizira podjetje Butan Plin d. d. Namenjen je petošolcem in nadgrajuje ter bogati vsebine priprave na opravljanje kolesarskega izpita. V tem šolskem letu smo se veliko naucili in za potrebe projekta pripravili nekaj izdelkov: posneli smo videoposnetek, ki prikazuje varne in nevarne tocke za kolesarje ter možne izboljšave, v drugem sklopu pa smo pripravili spletni kviz z orodjem Kahoot, s katerim na zabaven nacin utrjujemo znanje prometnih pravil. V juniju nameravamo odkolesariti na krajši izlet. Seveda nas prej caka še Bogomira Magajne v Divaci. Strokovna komisija pa je naše delo in izdelke ocenila opravljanje kolesarskega izpita. V okviru in odlocila, da smo izmed 15 sodelujocih šol na regijskem srecanju dosegli 2. mesto projekta Varno na kolesu smo se letos in se tako s prvouvršcenimi – OŠ Prestranek, 24. 5. 2018, odpravljamo na državno udeležili regijske zakljucne prireditve, ki prireditev, ki bo potekala v Ljubljani. Za nagrado smo prejeli 200 € donacije. je potekala v petek, 20. aprila, na OŠ Dr. Bravo, petošolci! Osnova šola Košana Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Pivka je uspešno zakljucilo svoje prvo štiriletno mandatno obdobje in marca meseca na obcnem zboru izvolilo novo vodstvo. Za predsednico društva bila ponovno izvoljena Mojca Šega Novak, zamenjali pa so se nekateri clani odborov. Predsednica društva je v svojem porocilu poudarila, da je bilo v letu 2017 v 18 študijskih programih vkljucenih 121 slušateljev, od tega 86 žensk in 35 moških v starosti od 28 do 82 let. Povprecna starost je 55 let. Tretjina slušateljev je upokojencev, tretjina tik pred upokojitvijo in tretjina mlajših. Med njimi so slušatelji, ki že cetrto leto obiskujejo tecaj angleškega jezika in prav njim gre vsa pohvala za vztrajnost. Letos je bilo najvec zanimanja za ucenje tujih jezikov (5 skupin), za digitalno fotografijo, telovadbo in plesno aerobiko. Posamezne tecaje smo na željo udeležencev morali še podaljšati. Študijske programe je poucevalo 8 strokovno usposobljenih profesorjev oz. mentorjev. Študijsko leto bomo veselo zakljucili v maju mesecu na pikniku, kjer bomo podelili listine Castni clan društva in potrdila o opravljenih tecajih vsem slušateljem. Junija pa vas vabimo še na fotografsko razstavo clanov fotografskega krožka pod vodstvom mentorja Simona Avsca, ki bo na ogled v galeriji Krpanovega doma. Predsednica društva UTŽO Pivka Mojca Šega Novak Foto: Milka Smrdelj Topic Vsem nam je dobro znan rek, da se ucimo, dokler smo živi. Da navedeno še kako drži je dokazala tudi Iva Štavar. Gospa Iva šteje namrec 81 let in je letos v okviru Društa Univerze za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) v Pivki že drugo leto obiskovala tecaj angleškega jezika. Iva je motivirana za ucenje, je bistrega uma in duha. Ker je najstarejša clanica tecajnikov, ki so se v okviru Društva UTŽO udeležili razlicnih izobraževanj, je na predlog ene izmed clanic društva postala tudi castna clanica društva. Gospa Iva je s svojo zagnanostjo za ucenje, kljub letom lahko za vzgled vsem, zlasti pa mlajšim generacijam. Naj bo njena pripravljenost za ucenje spodbuda in povabilo tudi drugim, da se nam v jeseni pridružijo, na katerem izmed raznolikih tecajev, ki jih društvo organizira. Franka Ribnikar Donacijo sta hvaležno sprejeli predstavnici Rdecega križa in Karitas, Petra Žele Šajn in Julka Dekleva. društva in prireditve. Obcina Pivka Dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, župani obcin Komenda, Loška dolina, Pivka, Železniki in Žiri ter vodja projekta Franc Imperl iz družbe FIRIS IMPERL d. o. o. so na priložnostnem dogodku predstavili projekt Grozd malih domov, pobudo za zgraditev manjših domov za starejše, prilagojenih uporabnikom, tesno vpetih v lokalno okolje. Za pet izmed sedmih obcin clanov konzorcija (Komenda, Loška Dolina, Pivka, Železniki in Žiri), ki so zadostile pogojem za prijavo na razpis, se je slovenska družba Orpea d. o. o. oktobra 2017 prijavila na objavljeni javni razpis za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše. Rezultati še niso znani, prisotno pa je prepricanje, da bo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prepoznalo pomen realizacije projekta Grozd malih domov za razvoj oskrbe starejših v Sloveniji. Zdravstvo, prva pomoc in prostovoljstvo Absolutno. Na nacionalnem nivoju že vrsto let potekata dva preventivna programa za otroke in mladostnike, to sta Zdravstvena in zobozdravstvena vzgoja in preventiva. V ZD Postojna se zavedamo pomembnosti izvedbe na strokovnem nivoju in tako obstojece programe v sodelovanju z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami, uspešno nadgrajujemo. Z aktualnimi zdravstveno-vzgojnimi vsebinami, kot so: bolezni in higiena, ustno zdravje, prehrana, gibanje, varnost, odrašcanje, stres itd., vstopamo tako v redne, kot tudi prilagojene šolske programe. S kakšnim namenom je bil vzpostavljen projekt Center za krepitev zdravja? Katera podrocja delovanja zajema? Komu služi? Kje se nahaja? Kdo je na voljo? Kako in kdaj deluje? Zdravstveni dom Postojna skupaj z Zdravstveno postajo Pivka oskrbuje obcane obcin Postojna in Pivka, kar je skupno približno 22.000 prebivalcev. Potrebe po konkretni nadgradnji preventivnih programov, vodstvo in ostali zaposleni, zaznavamo že dalj casa. Konec lanskega leta smo se prijavili na razpis Ministrstva za zdravje in bili pri tem uspešni, na kar smo zelo ponosni, saj nam ta projekt, ki bo trajal dve leti, odpira številne možnosti krepitve zdravja celotnega prebivalstva s poudarkom zmanjševanja neenakosti v zdravju. Vzpostavljen je integriran Naš cilj je aktiven pristop do uporabnikov. Z vizijo uspešne integracije projekta se zavedamo, da je preventivna dejavnost in spreminjanje življenjskega sloga prebivalstva tek na dolgo progo. Rezultati niso hipni, pa vendar se izplaca. Zdravje je neprecenljivi dar. Vsak korak šteje! DKH KADER NOVEGA CENTRA ZA KREPITEV ZDRAVJA (izleve proti desni): Ana Žužek Barle; Larisa Hrešcak; Polona Štrancar; Tjaša Savkovic; Sindi Lisjak; Sintija Pockaj; Marija Bergoc. Obmocno združenje Rdecega križa Postojna-Pivka V sklopu praznovanja obcinskega praznika, vaškega praznika na Bujah ob godu Sv. Florijana, zavetnika gasilcev, so se clani vseh štirih prostovoljnih gasilskih društev iz obcine Pivka ter številni vašcani Buj in sosednjih krajev zbrali v cerkvi sv. Florijana na Bujah. Mašo, posveceno gasilcem, je daroval košanski župnik Zdenko Štrukelj, po maši pa so se udeleženci zbrali ob pogostitvi. Letošnja gasilka maša na Bujah je bila že dvajseta po vrsti. Obcina Pivka V soboto, 5. maja, je v Zagorju potekalo 2. zvezno tekmovanje iz orientacije za gasilsko mladino. Tekmovanja, ki ga je organizirala Mladinska komisija, ki deluje pod okriljem Gasilske zveze Postojna, se je udeležilo kar 71 ekip. Ekipe kategorij pionirji, mladinci in pripravniki so sestavljene iz 3 clanov, pri najmlajših je prisoten tudi mentor. Tekmovanje, ki je potekalo na predhodno pripravljenih progah v okolici vasi Zagorje, se je pricelo ob 8. uri in trajalo vse do popoldneva, ko se je vesela množica zbrala na vaškem igrišcu. Mladi gasilci in gasilke morajo na tekmovanjih iz gasilske orientacije pokazati razlicne vešcine, ki jih mora obvladati vsak gasilec, da svoje poslanstvo lahko opravlja ucinkovito, predvsem pa varno zase in druge. Tekmovalci morajo znati dolociti strani neba na razlicne nacine, obvladati morajo branje topografskih kart, delati s kompasom, vezati vozle, spajati cevi in drugo. Cas je merjen, ob napakah se dodeljujejo kazenske tocke. S tokratno preizkušnjo so najbolje opravili; pri pionirjih PGD Šmihel-Landol 1, pri pionirkah PGD Šmihel-Landol 4, pri mladincih PGD Slavina 9, pri mladinkah PGD Planina 7, pri pripravnikih PGD Palcje 2, pri pripravnicah pa PGD Planina 10. Kljub temu da je da ima orientacija tekmovalni namen, gre tudi za vzpodbujanje ekipnega duha ter povezovanja, ki sta pri gasilcih še kako pomembna. Dejstvo, da je pri sami orientaciji skupaj z organizacijskim odborom sodelovalo preko 200 mladih, prica o tem, da se za prihodnost prostovoljnih gasilcev v naši gasilski zvezi ni bati.Poveljnik Gasilske zveze Postojna Matjaž Kresevic je o samem tekmovanju povedal, da je bilo pripravljeno na zelo visokem nivoju ter je z organizacijo ter udeležbo izjemno zadovoljen. Iskrene cestitke ter pohvale je izrekel mladinski komisiji, gostitelju PGD Zagorje in vsem udeležencem. Za PGD Zagorje, Petra Žele Šajn V nedeljo, 25. marca, so na Juršcah pripravili pestro kulturno prireditev ob materinskem dnevu. Prireditev, na kateri so nastopili zgolj otroci, ni bila dar in zahvala le mamam, ki so ta dan praznovale, temvec tudi ocetom in starim staršem. Nastopili so recitatorji, harmonikaši, flavtistka, Otroški pevski zbor OŠ Pivka, Otroški zbor KD Juršce in posebni gostje otroška folklorna skupina Srbskega prosvetnega društva Nikola Tesla iz Postojne. Bogat program sta spretno z vezno besedo povezovala Timotej in Jakob. Prav vsi nastopajoci so poželi buren aplavz dvorane kulturnega doma, ki je bila polna do zadnjega koticka. Ob koncu prireditve so vse mame in žene dobile v dar drobceno darilo – kvackanega metulja kot simbol prihajajoce pomladi in veselja ob prvih soncnih žarkih. SPOMINSKA SLOVESNOST NA STARI SUŠICI V spomin na 74-obletnico tragicnih dogodkov 12. marca 1944 na Stari Sušici smo se, tako kot vsako leto, poklonili padlim borcem Istrskega odreda in padlim vašcanom v drugi svetovni vojni. V neenakopravnem boju je padlo 19 partizanov v vasi, ki je bila do takrat njihovo varno zatocišce. V imenu še redkih živecih borcev odreda je vec sto prisotnih pozdravil Lojze Maslo, slavnostni govornik podpredsednik združenja za vrednote NOB Slovenije Marjan Križman pa je poudaril, da moramo vrednote, ki so nas povezale v zmagovitem boju proti sovražniku, nenehno ohranjati, predvsem pa prenašati na mlajše rodove. Še posebej v letu, ko praznujemo 70 let Zveze združenj borcev. Žal pa smo danes spet razdvojeni zaradi sovražnega govora, predvsem v politicnih krogih, ki podpihujejo nestrpnost in sovraštvo ter potvarjanje zgodovine z namenom razvrednotiti pridobitve NOB. Ob tej priložnosti je ZZB Postojna podelila posebna priznanja prostovoljnemu gasilskemu društvu Košana in pesnici Dori Hrvatic. Tudi kulturni program je bil v znamenju ohranjanja naših preteklih vrednot, ki so ga oblikovali košanski oktet ter pevski zbor in recitatorji osnovne šole Košana. Prireditev pa se je seveda kot vedno koncala s himno Vstala Primorska in nadaljevala na Zgonarjevi domaciji z obujanjem spominov in druženjem vec generacij. Foto: Jože Pavzin Že tretje leto zapored so Suhorci organizirali sklop prireditev pod skupnim imenom Jožefovo in velika noc, ki so potekale od 24. marca do 1. aprila. Prvi dan se je zacel z delavnico izdelave brkinskih pirhov v rojstni hiši Antonije Volk Krebelj, po domace pri Stanetovih, ki jo je vodila Kristina Volk. Organizatorji so veseli dejstva, da se za to tradicionalno poslikavo pirhov zanima vse vec otrok in da se na ta nacin izrocilo prenaša v naslednje rodove. Sledil je pester kulturni program, ki ga je povezovala Katja Prunk Volk. Obiskovalci, ki jih je vsako leto vec, so si nato lahko ogledali razstavo na temo velike noci, etnološkega izrocila in rokodelstva na obmocju Suhorja in sosednjih obcin. Na Rihtarjevi domaciji so poleg domacinov razstavljali tudi društva in posamezniki iz okolice. Sledilo je prijetno druženje ob tradicionalni suhorski kulinariki, s katero so se, tako kot vedno, izkazale suhorske gospodinje. Ogled razstave je bil po predhodni najavi mogoc vse do 1. aprila. Na ta dan je bila v vaški cerkvi svetega Nikolaja maša, po kateri je sledil blagoslov Gospodovega studenca, ki ga je s pomocjo sovašcanov obnovil in polepšal ljubiteljski kamnosek Marjan Volk. Na novo je sklesal kamne za novo sprednjo stran studenca ter zdaj zraven stojeco klopco. Sklesal je tudi smerokaz po predlogi domacinke Ane Dekleva, študentke Dober glas pa ne seže samo v deveto vas, ampak vse do našega glavnega mesta. Na povabilo Marije Merljak so se clani vaškega društva 21. aprila udeležili Cvetlicnega sejma, ki je potekal na tržnici BTC-ja v Ljubljani. Tam so se predstavili s tradicionalno suhorsko kulinariko (ovcja župa, rava, bela palenta in jetrance, kruhi, buhteljni, štruklji, mlecni izdelki, zelišca ...) in rocnimi deli domacih mojstrov. Pridružila se jim je tudi Nataša Živec Suša z izdelki iz doma pridelane konoplje. Na prireditvi se je društvo predstavilo tudi z domaco pesmijo. Suhorci so nam spet dokazali, da majhna vas ni ovira za to, da se tam ne bi dogajale velike stvari. Vanja Kovac RAZPRODAJA V HIŠI KULTURE 25-letnici študijskih krožkov postavljena razstava fotografij. Med izbranimi prizori so tudi fotografije Marjete Marincic, mentorice študijskega krožka Naravna in kulturna dedišcina Zgornje Pivke in fotografija clana študijskega krožka Stojana Spetica. Fotografije prikazujejo utrinke delovanja krožka v okolju Zagorja na Pivki, v bližini gradu Kalc, kjer je pred skoraj 200 leti ustvarjal rodoljub Miroslav Vilhar, pesnik, pisatelj, skladatelj. Vabljeni k ogledu! DKH Razstavno sezono v Hiši kulture zakljucujemo z razstavo kiparja Boštjana Kavcica, ki je nedvomno najbolj znan po svojih kamnitih skulpturah, predvsem po seriji ORG, ki nastaja od leta 2002 dalje, in po javnih postavitvah, ki se nahajajo povsod po Sloveniji. Nam najbližje je njegova postavitev ORG V (2005) v Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna. Ob tem Kavcic ustvarja tudi socialno angažirane skulpture, svoje delo na tem podrocju pa predstavlja na tokratni razstavi z naslovom Razprodaja. Na najbolj splošni ravni je razstava, kljub formalno in vsebinsko heterogenim skulpturam, zasnovana kot kritika kapitalizma, znotraj tega okvirja pa umetnik odpira številne (aktualne) probleme, kot so denimo razprodaja slovenskega nacionalnega bogastva, migracije in iluzija Evrope kot obljubljene dežele, brezobzirno izkorišcanje naravnih virov in onesnaževanje, materializem in potrošnja, propaganda in manipuliranje dejstev z namenom doseganja geostrateških ciljev itd. Vse to so razlicni vidiki temeljne postavke kapitalizma – redukcije raznolikosti sveta v vseh njegovih pojavnostih na menjalno vrednost, ki jo umetnik postavi pod vprašaj s preprosto mislijo Kaj bodo prodajali potem, ko bo vse razprodano? hisakulturepivka.com fb.com/galerijahisakulturepivka Mojca Grmek Moram reci, da je bila otvoritev razstave in tudi poznejši odziv obiskovalcev zame res cudovito doživetje. Turisticnemu društvu Pivka sem se že zahvalila za povabilo in se mu zahvaljujem ponovno. Ob sami otvoritvi sem bila deležna podpore in pomoci prijateljev in kolektiva, v katerem sem zaposlena. To je krasen obcutek. Odzivi obiskovalcev so bili pozitivni. Tudi zapisani vtisi so me razveselili: »Prekrasno in neponovljivo! Cudovito.« »Jaz bi imela to razstavo kar doma!!!« »Izcišceno, prefinjeno, minimalisticno ... in cudovito, zares cudovito.« »Erika, vsaj 5x sem si že ukradla cas in šla med tvoje slike. Veselim se novih.« To je samo nekaj utrinkov, Velikokrat sem prebrala te zapise. So vzpodbuda za naprej. Ker sem mnenja, da se najtežje predstaviš prav v domacem okolju, kjer te ljudje poznajo. Bolj ti je mar za njihovo mnenje, bolj je dragoceno. Vse se zacne z materialom. Mislim, da sem kako leto ugotavljala, kakšni kamencki so najbolj primerni in kje jih lahko najdem. Poleg tega je pomemben okvir, ki zaokroži celotno podobo. Tudi te sem iskala dolgo. Sama podoba pa nastane tako, da delcke razporedim na podlago, prilepim in podpišem. Zakljucim z uokvirjanjem. Sliši se preprosto. Ceprav med prvim in zadnjim dejanjem mine vec ur, vcasih pa kak dan. Vcasih ure in ure prelagam, kombiniram, išcem pravo obliko, dimenzijo, barvo, postavitev. Koncni izdelek je pravzaprav deseta ali dvajseta verzija. Oboje. Vcasih se ideja porodi, ko imam v roki stekelce ali kamencek, in je to izhodišce. Dodajam, odvzemam, obracam, razporejam. Potem, ko cutim – »to je to«, je podoba koncana. Ko delam po narocilu, pa je ideja izhodišce. Moram priznati, da je tu do cilja daljša pot. Podobe nosijo sporocilo, zgodbo. Pritiskajo na gumbe srca in iz nekega razloga opazovalca dolocen prizor prav posebej pritegne. Morda še sami ne vemo zakaj. Ceprav so minimalisticne, so zgovorne. V tem primeru bo držalo nacelo: »Manj je vec«. Ne bi rekla, da vec kamnov pomeni vec sporocila. Dodane so misli, ki jih najdem med prebiram na spletu ali v literaturi. Niso moje avtorsko delo, so v javni uporabi. So v anglešcini, ker bi s prevodom izgubile socnost, ritem in bistvo. Ko bodo v slovenšcini, bodo najbrž moje misli. Do tam še pridemo. Vse podobe, ki jih ustvarim, so mi ljube, nekatere pa še prav posebej. Pravzaprav je minilo približno eno leto, odkar sem uradno zacela s to svojo dejavnostjo. Ustvarjam na nek nacin že dolgo, razlicne stvari sem preizkušala; klekljanje, loncarjenje, risanje na les ... Potem pa kamencki. Ideja sama ni moja, me je pa izredno pritegnila in sem se nekako našla v tem. Veliko veselja je v tem, osrecuje me cas, ki ga prebijem v ustvarjanju. Kot sem že povedala, ne morem, da tega ne bi pocela. Podobe so nastale povsem spontano, brez nacrta, brez nekih podjetniških ciljev. Odziv okolice je bil vzpodbuden in to mi je dalo in mi še daje dodatno strast do ustvarjanja. Poucevanje je zelo ustvarjalen proces. Tako, da ni razkorak ni tako zelo velik. Tisto kar tudi je šola, torej pravila, dokumentacija, predpisi ... to je recimo nujno zlo. Tudi ucitelji nismo navdušeni nad vso papirologijo, ki je v šolstvu prisotna, ampak to lahko srecamo na vseh podrocjih življenja. »Vsak otrok je umetnik. Težava je, kako ostati umetnik, ko odrastemo.« (Pablo Picasso) V glavnem delam z umetniki, torej ni težko. Seveda. V poletni sezoni, ki je že zacela, sodelujem na ARTISHu, kjer srecamo veliko slovenskih ustvarjalcev. Je neke vrste umetniški sejem, kjer lahko svoje stvaritve predstaviš in tudi prodaš. Odvija se vsako soboto na Gornjem trgu v Ljubljani. Sodelujem tudi na Art MARKETU na bregu Ljubljanice, prav tako ob sobotah. Izmenicno, po navdihu. Na te dogodke se ustvarjalec prijavi, pošlje fotografije svojih izdelkov v odobritev in komisija presoja o ustreznosti. Obe Letos smo prazniku knjige posvetili vec dni in ga združili z razstavo rocnih del. V Vecgeneracijskem centru v Krpanovem domu so se rocnim delom upokojencev s svojimi izdelki pridružili ucenci Osnovne šole Pivka in Košana, posebej smo bili veseli sodelovanja pivških vrtcev Vetrnica in Mavrica ter Vrtca iz Košane. Svoje ustvarjanje so prikazale še Edita Cotar, Mateja Morel Rutar in Lilijana Fras. Sodelovale so še clanice Društva Modre sinicke, kjer šivajo unikatne puncke iz blaga in izdelujejo razne drobne izdelke. Na razstavi smo lahko videli številne izdelke in prepoznali razlicne tehnike rocnih spretnosti. Poleg vezenja in kvackanja, ki sta bila najbolj pogosta, smo videli še mozaike, tapiserijo in tkanje. Zanimivi so bili izdelki vrtcev in šol, pokazali so nam, kako lahko iz vsakdanjih predmetov ustvarimo prave umetnine. Osrednji dogodek je bila kulturna prireditev v Krpanovem domu. S pesmimi sta nastopila Ženski pevski zbor DU Pivka in Ženska vokalna skupina Rožmarinke. Krožek Beremo je z vodjo Nevenko Šelj pripravil izbor svojih del, v goste so povabili Ano Seles, literarno ustvarjalko iz Prema. Ana nam je predstavila nekaj pesmi iz svoje zbirke Od stebla do cveta v zrela leta ter prozna dela, ki jih objavlja v glasilu Literarnega društva Ilirska Bistrica. Posebej smo se razveselili nastopa ucencev in harmonikarja iz Osnovne šole Košana, saj so Košanci bolj poredko gostje v Pivki. Predsednik DU Pivka mag. Evgen Primožic je v svojem nagovoru opozoril na pomen branja knjig za cloveka, tudi upokojenca. Letos je bil svetovni dan knjige za Društvo upokojencev še posebej pomemben, saj smo z njim sklenili projekt Bralna znacka za upokojence obcine Pivka. Prva bralna akcija je dobro uspela, zloženke je izpolnilo in oddalo 18 bralcev, ki so na prireditvi dobili priznanja za udeležbo. K uspehu bralne znacke sta s svojim delom pripomogla tudi knjižnicarja – v Knjižnici Pivka Dartaniela Stegel in na Bibliobusu Maksimiljan Valic. Prva Bralna znacka ne bo zadnja. V pocitnicah bomo zbirali nove predloge za branje, v jeseni pa zacnemo znova. Tekst in foto: Jožica Knafelc Železniška postaja v Pivki na razglednici iz leta 1908, torej pred stodesetimi leti, mi je prišla v roke na nedavnem sejmu starin v Šempetru pri Gorici. Na hrbtni strani neodposlane razglednice sta znamka in zapis v madžarskem jeziku z datumom 10. april 1908 v besedilu. Razglednica je bila izdana pri založniku Karlu Schmelzerju na Dunaju. Na železniški postaji je dobro vidna ureditev perona ob prvem od štirih tirov z razsvetljavo, cakajocimi potniki in nekaj železnicarjev ob parni lokomotivi. Perona med tiri takrat še ni bilo. Stavba železniške postaje je lepa in monumentalna. S to razglednico v Društvu za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka najavljamo tisk knjige o železnici na Pivškem izpod peresa odlicnega poznavalca zgodovine železnic na Slovenskem inženirja Karla Rustje. Knjiga bo izšla v letošnjem letu, KONCERT OB PETI OBLETNICI DELOVANJA VOKALNE SKUPINE ISKRICE V Šmihelu so se petega maja dekleta iz vokalne skupine Iskrice še posebej svecano iskrile, saj so s koncertom obeležile peto obletnico skupnega prepevanja. Razgiban repertoar so jim z inštrumenti pomagali obogatiti štirje fantje oziroma Iskrivi bend, v goste pa so povabili tudi mladinski pevski zbor iz Sežane. Celotno dogajanje na odru je povezovala Erika Šprohar, po koncertu pa so Iskrice poskrbele, da so se vsi gostje tudi malo posladkali. Druženje in petje se je nadaljevalo dolgo v noc … Tekst in foto: Meri Kaluža Revija Primorska poje že 49 let dokazuje, da je zborovsko petje najljubša kulturno-ljubiteljska dejavnost Slovencev. Je ena najvidnejših manifestacij slovenskih ljubiteljskih skupin in edinstvena v mednarodnem prostoru. V soorganizaciji obmocne izpostave JSKD Postojna se je del velike pevske karavane zaustavil v dvorani Osnovne šole Pivka. Zborovska pesem ima na slovenskem poseben pomen, saj ponuja nešteto možnosti za ustvarjalno podoživljanje domace klasike, ljudske tvornosti in sodobnih glasbenih tokov, hkrati pa ohranja tudi živost našega jezika v celotnem slovenskem kulturnem prostoru. Zgodovina našega zborovstva je tesno povezana z nastajanjem slovenskega naroda, zato Primorska poje vsako leto obuja spomine na pomembne zgodovinske dogodke in pomembne primorske rojake. Letošnja revija je posvecena 50. obletnici smrti skladateljice Brede Šcek, 140. obletnici rojstva skladatelja Vinka Vodopivca in 200. obletnici rojstva skladatelja Miroslava Vilharja. Zaradi slednjega je za naše kraje še toliko bolj svecana. Na letošnji reviji je od 2. marca do 22. aprila na 32 razlicnih lokacijah Primorske skupaj zapelo preko dvesto razlicnih pevskih sestavov iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Koroške. V Pivki se je predstavilo sedem zborov, od tega trije zamejski; Moški pevski zbor Mirko Filej Gorica, Združeni mešani pevski zbor Repentabor, iz Doberdoba so prišli pevci Moškega pevskega zbora Jezero. Nastopili so še: Mešani pevski zbor Luka iz Ankarana, Moški pevski zbor Pergula iz Sv. Petra, Ženska vokalna skupina Grlica iz Budanj, kot zadnji pa so nastopili Mešani pevski zbor Divaca, ki ga vodi zborovodja Matej Penko iz Pivke. Tekst in foto: Katarina Temkova poizkusila tudi v eni od vodilnih vlog športne zveze Pivka in še tu nekaj naredila za šport v naši obcini na splošno, nisem pa pricakovala, da bo do tega prišlo že letos. Vedno se mi je zdelo, da so te funkcije namenjene bolj zrelim in izkušenim ljudem. Ocitno je letos prišel cas za mlajšo osebo, ki se bo spopadla s tem izzivom. Štejem si v cast, da sem prva ženska, ki je zasedla mesto predsednice športne zveze Pivka, in upam, da ne bom tudi zadnja. Mogoce je prišel cas, da se tudi ženske pokažemo in dokažemo na tem podrocju, ki je nekako v moški domeni, vsaj ce gledamo kdo zaseda mesta tajnikov in predsednikov športnih zvez širše po Sloveniji. Ob tej priložnosti bi se rada še zahvalila vsem delegatom klubov in društev, ki so me na volilni skupšcini podprli. Hvala jim za njihovo zaupanje, jaz pa sem bom po svojih najboljših moceh potrudila delati v dobro nas vseh. Z mojim prihodom na mesto predsednice ni za pricakovati ne vem kakšnih revolucionarnih sprememb v samem delovanju zveze. Je pa mogoce moja želja in cilj ta, da mesto predsednika ni zgolj neke vrste formalna funkcija, ampak da postane ta funkcija tudi operativna. Ce si že bil postavljen in imenovan na doloceno funkcijo, potem je prav, da tudi delaš, ne pa da si na tej funkciji zgolj kot nek gledališki gledalec in opazovalec dogajanja od dalec. Jaz pac nisem take vrste oseba, ki bi samo podpisovala papirje, zato ker pac morajo biti podpisani. Definitivno si želim aktivno sodelovat pri vseh aktivnostih zveze, tako na obcinski kot na državni ravni, zato si tudi želim vedeti kaj podpisujem, zakaj in s kakšnim namenom. Jaz osebno nisem individualist, zagovarjam timsko delo, medsebojno sodelovanje in predvsem fair play. En clovek sam bo težko kaj naredil, ce pa stopimo skupaj, lahko kot ekipa marsikaj naredimo v dobro športa v naši obcini. Kjer je volja, tam je pot pravijo. Ce pa volje ni, so pa tudi vse poti zaman. Športna zveza združuje društva in klube na obmocju Obcine Pivka. Njen namen je spodbujati športno dejavnost in s tem prispevati k razvoju športa v Obcini Pivka. Športna zveza zastopa klube in društva pri vprašanjih in nalogah, ki so skupnega pomena za vse, na ravni institucij Obcine Pivke in državnih športnih inštitucij. Usklajuje delo športnih društev in klubov, ki so njeni clani in opravlja skupne naloge na tem podrocju. Športna zveza mora biti podporna organizacija vsem športnim klubom in društvom, ter njihov povezovalni clen tako na obcinski, kot na državni ravni. Pivka oziroma pivški športniki so zelo uspešni na športnem podrocju. Kljub majhnosti naše obcine športniki dosegajo vrhunske rezultate tako na državni ravni, kot nekateri tudi na svetovni ravni. Uspešni so tako v letnih kot v zimskih športih. Namenoma ne bom izpostavljala, v katerih športnih panogah vse blestijo, ker ne želim komu narediti krivice s tem, da bi ga morda pozabila omeniti. Tisti, ki so dobri, to že sami dobro vedo. Zavedati se moramo tega, da vsa društva in klubi v obcini delujejo na povsem amaterski ravni. Prav tako vsa društva in klube vodijo zgolj veliki športni entuziasti in volonterji, ki skupaj s strokovnim trenerskim kadrom, za naše razmere, delajo in ustvarjajo cudeže. Kljub naši majhnosti in omejenim financnim sredstvom naši športniki dokazujejo to, da se z vztrajnostjo, požrtvovalnostjo, mocno voljo in trdim delom, da doseci izjemne rezultate in uspehe. Naši športniki ne samo da so zelo uspešni, so tudi veliki promotorji naše obcine v naši državi in tudi zunaj njenih meja. Zaslužijo si naše spoštovanje in ponosni moramo biti na njih. Mislim, da se športu v naši obcini namenja kar precej pozornosti. Objave športnih rezultatov in dogodkov tako lahko zasledimo na spletni strani Obcine Pivke, Pivškem listu, lokalnem radiju in ostalih casopisih, ki pokrivajo naše obmocje. Živimo v obdobju družbeno socialnih omrežij, tako da ima dandanes že vsak klub ali društvo, ce ne že svojo spletno stran pa sigurno Facebook stran, kjer svoje prijatelje in sledilce redno in sproti obvešcajo o svojih dogodkih in aktivnostih. Tisti, ki šport redno spremljajo, so tako z objavami v zgoraj naštetih medijih lahko zelo na tekocem o športnem dogajanju in rezultatih v naši obcini. Kar se pa sredstev tice, je pa tako, da jih je, glede na želje in pricakovanja vseh, vedno premalo. Pa ne mislim tu samo na šport, ampak na vsa podrocja. Vsi bi si povsod želeli vec, ampak vemo, da so to nerealna pricakovanja. Obcina Pivka je za šport v proracunu za leto 2018 namenila najvec sredstev, ce gledamo sredstva namenjena za šport v obdobju zadnjih petih let, kar pomeni, da se proracunska sredstva namenjena športu iz leta v leto nekoliko višajo. Ne gre seveda za neke bajne zneske, ampak vsak evro vec, je vec kot dobrodošel. Imamo pac na voljo sredstva, ki jih imamo, in le ta je potrebno na cim bolj pošten nacin razdeliti med vsa društva in klube. Predvsem si ne želim, da bi še kakšen klub ali društvo iz naše obcine doletela takšna žalostna usoda, kot je pred kratkim doletela Strelsko družino Tone Tomšic. Strelska družina vemo, da je imela na pivškem dolgoletno in bogato tradicijo. Ker pa strelišca v Pivki na žalost nimamo vec, ravno tako ne kakšnih prostorov, ki bi bili tej aktivnosti primerni, je bila strelska družina pred kratkim prisiljena dokoncno in uradno zakljuciti svoje delovan je in svoj obstoj. To, da v obcini nimamo primernega in ustreznega strelišca, je res en manjši minus. V naši obcini imamo sicer dobro pokrite in zastopane razlicne športe glede na infrastrukturne možnosti, ki jih imamo. Želela pa bi si, da bi enkrat v prihodnosti v Pivki spet imeli strelišce in da bi strelstvo na pivškem spet zaživelo. Športna dvorana Skala, vemo, da je med tednom polno zasedena, želela pa bi si, da bi jo lahko klubi, društva in rekreacijske skupine uporabljale tudi med vikendom. Dvorana se med vikendi uporablja zgolj v namene tekem. Ni je pa mogoce uporabljati v namene rekreacije in v namene treninga. Ta problem nas spremlja že od kar športna dvorana obstaja in moram reci, da kaj takega težko kje drugje vidiš. Sama sem kot trenerka v košarkarskem klubu obiskala precej dvoran po Sloveniji, pa tega, da bi bile dvorane, ki so v obcinski lasti, ob vikendih zaprte, nisem doživela nikjer. Želela bi si, da bi v prihodnosti naredili kak korak naprej v to smer in omogocili uporabo športne dvorane društvom in klubom tudi med vikendi in prazniki, ki padejo na dneve med tednom. DKH Intervju : Mojca Korent : PIKE – ZGODBA O USPEHU Zgodba o Pikah je pravzaprav tako neverjetna, da se zdi skoraj neresnicna. Da so tako male deklice lahko vzor celemu kraju, obcini, regiji ... da so nanje ponosni tako starši, sošolci, prijatelji, pa tudi šola, lokalna skupnost, lokalna podjetja ce hocete, je zgodba, ki nam je lahko vsem za zgled in v ponos. A se za razliko od pravljic ta zgodba ne odvija s pomocjo cudežev in pravljicnih moci, temvec za njo stoji trdo delo. Brez vseh vpletenih, od samih tekmovalk, do trenerjev, vodij ter na koncu staršev, ne bi spisali tako uspešne zgodbe. Ker pa za tako dobro spisano zgodbo v ozadju vedno stoji tudi njena pisateljica ali kreatorka, smo se tokrat obrnili kar nanjo in nastal je tale malo daljši pogovor za bralce Pivškega Lista. Na državnem prvenstvu, ki ga je organizirala Cheerleading zveza Slovenije (CZS ), smo dosegli res odlicne rezultate: Osnovna plesna skupina Pikice (3., 4. in 5. r) so dosegle naslov Državnih prvakinj med osnovnimi otroškimi plesnimi skupinami, v veliki konkurenci osemnajstih skupin so naslov državnih prvakinj dosegle otroška plesna skupina Pikice (5. in 6. razred ), naslov vice državnih prvakov pa je osvojila clanska plesna skupina Pike, v Senior Jazz Cheer kategoriji. Osnovna otroška skupina so deklice stare od 8 do 11 let, ki prej še niso tekmovale. V koreografijo je dovoljeno vkljuciti samo elemente, ki so doloceni za osnovne skupine. V otroško kategorijo spadajo dekleta od 8 do 12 let. Pri nas nimamo avdicij za plesalke v tekmovalnih skupinah, lahko bi rekla, da vse plesalke vzgojimo sami. V clanski skupini plešejo dekleta in fant, katerim ples res veliko pomeni in je pomemben del njihovega življenja. V slovenskem prostoru je naša skupina edinstvena, saj je vecino plesalk skupaj že vrsto let, med seboj smo zelo povezani, smo pravi prijatelji. Dobra klima v skupini pa se odraža tudi na plesišcu in naše koreografije si marsikdo z zanimanjem ogleda. Zadnji uspehi in dosežki seveda niso plod dela zadnjega leta ampak dolgoletnih odrekanj in priprav. Tudi v zadnjem obdobju, letu, dveh, treh, je bilo teh uspehov ogromno. Ali nam lahko našteješ še nekaj teh, kakšne nagrade pobrale, kje ste tekmovale doma, kje v tujini? V lanski sezoni smo vse podredili tekmovanju v Ameriki, na katerega smo se s prvim mestom kvalificirali leta 2016 v Nemciji. Tekmovanje v Ameriki je bila dolgoletna želja vseh plesalk, da zaplešemo na tem velicastnem odru, ki smo ga do sedaj obcudovale samo preko posnetkov. V tem letu smo naše ostale obveznosti podredili temu cilju in še bolj zagnano trenirali, ob tem pa nismo zanemarili dela z mlajšimi. Ce pomislim, kaj se mi je v vseh teh štiriindvajsetih letih odkar se s tem športom ukvarjam najbolj vtisnilo v spomin, je to prav gotovo evropsko prvenstvo v Moskvi, kjer smo dosegle 4. mesto, pa prva zmaga v finalu ŠKL leta 2006, zmaga na evropskem prvenstvu na Švedskem leta 2009, osvojile smo še bronasto medaljo na evropskem prvenstvu v Ljubljani leta 2007 in bronasto medaljo na evropskem prvenstvu v Helsinkih leta 2010. S senior skupino Facemame, katere clanica sem tudi sama, pa smo prijetno presenetile sodnike in vse obcinstvo ter leta 2015 postale evropske prvakinje, naslov evropskih prvakinj pa smo si priborile tudi leta 2016. Sicer pa mi veliko pomenijo osebne zmage plesalk, tiste, ko mi z žarom v oceh povedo kaj zmorejo, mi pokažejo špago, jim uspe narediti kolo ali pa skocijo kakšen težji plesni skok. Treninge imamo v Pivki, v stari telovadnici OŠ Pivka in v Skali. Letos imamo tudi dve vadbeni skupini na OŠ Knežak. Mlajše tekmovalne skupine imajo treninge trikrat na teden, enkrat na mesec pa še v soboto s trenerko clanske skupine Špelo Režek. Clanska skupina ima v letošnji sezoni treninge štirikrat na teden, od tega en trening v Ljubljani. Ostale vadbene skupine imajo treninge dvakrat na teden, pred nastopi pa dodamo še kakšen trening vec. V letošnjem letu smo nekajkrat organizirali vadbo gimnastike s trenerko Ano Janko. Tekmovalna koreografija vsebuje veliko obveznih in zahtevnih tehnicnih elementov, obenem pa mora naš koncni izdelek izgledati, kot da koreografijo odplešemo z lahkoto in energicno. Že konec poletja zacnemo s pripravami na tekmovalno sezono, in sicer s treningi moci, razteznimi vajami, tehniko in plesno kondicijo. Do naše predstave v mesecu decembru je narejena že skoraj cela tekmovalna koreografija. V spomladnem delu sezone pa poleg vaj za moc in razteznih vaj, pilimo koreografijo, dodajamo kakšne težje elemente, odvisno od starostne skupine. Sestavljanje urnika treningov mi v zacetku septembra predstavlja kar velik izziv. Otroci imajo tudi druge izven šolske dejavnosti, kot so glasbena šola, verouk … starejše plesalke pa obveznosti v šoli, fakulteti, službi … Vse pa je potrebno uskladiti še s termini v telovadnicah in z obveznostmi trenerjev. V našem društvu imamo ekipo trenerjev, ki izhaja iz clanske skupine Pike. Mlajše skupine trenira Urška Korent, otroško skupino trenirata Špela Bubnic in Špela Režek, trenerka clanske skupine pa je Špela Režek. V letošnji sezoni so Pike tudi plesna skupina na tekmah SIX Primorske, za katere koreografije prispeva Sanda Husic. V mesecu decembru pa že vrsto let razveseljujemo starše in druge obcane s plesno predstavo, ki jo pripravimo z mlajšimi skupinami, za katero pripraviva scenarij in koreografije Urška in Mojca Korent. Za plesno predstavo, ki jo pripravimo s starejšimi skupinami, pa sodelujejo vsi clani clanske skupine. Vsak prispeva svoj delež, scenarij pa že nekaj let pripravlja Sanda Husic s pomocjo Suzane Husic, na koncu pa dodam piko še jaz. Lahko bi rekla, da so starši kljucni element na poti do napredka in uspeha. S starši izredno lepo sodelujemo, srecujemo se na sestankih, kjer se stvari dogovorimo in jih potem tudi izpeljemo. Nekateri imajo veliko pomoc tudi pri starih starših in drugih družinskih clanih, saj pomagajo pri prevozih na treninge. Veliko nam pomeni, da starši cenijo naš trud in delo ter imajo pravilen pristop do tekmovalnega športa. Tudi slab dan se zgodi, do tega zagotovo pride. Staršem že na zacetku sezone povem, da vsaka stvar zahteva dolocen trud in cas. Kadar pride do krize, je pomembno, da trener to opazi in se z otrokom pogovori, starši morajo otroka vzpodbuditi in mu pomagati, da ne obupa. Sama sem bila že velikokrat v vlogi psihologa, mame, nekoga, ki mu dekleta brezpogojno zaupajo. Sodelovanje z lokalno skupnostjo je dobro. Pike popestrimo marsikatero prireditev. Tudi nobena šolska proslava ali prireditev ne gre brez nastopa Pikic in Pik. Zelo sem vesela, ko po naši decembrski predstavi in po tekmovalnih uspehih dobim sporocila staršev in drugih obcanov, kjer nam cestitajo in so ponosni na nas. Kaj pripravljate v prihodnosti, vas caka morda kakšna pot v tujino, kakšno tekmovanje …? 18. 5. 2018 odhajamo s clansko plesno skupino Pike in z otroško plesno skupino Pikice v Nemcijo, v Bottrop, kjer se bo v zabavišcnem parku Movie Park odvijalo XV ELITE CHEERLEADING CHANPIONSHIP 2018. V mesecu juniju pa bo naša trenerska ekipa organizirala plesne delavnice za otroke vseh starosti. Tik pred zakljuckom šolskega leta nas boste zagotovo videli še na zakljucni šolski proslavi OŠ Pivka in OŠ Knežak. SLEDI SVOJEMU CILJU. Pogumno in ponosno stopi na oder in odpleši, kot da si najvecja zvezda, ki zasije skupaj z ostalimi in se naseli v srca vseh. Silvo Celhar Foto: ŠD Pike Krištof Fabjan, najuspešnejši pivški alpski smucar, je v aprilu fantasticno zakljucil letošnjo smucarsko sezono z odlicnimi zadnjimi uvrstitvami v italijanskem Abetoneju. Na štiridnevnem prvenstvu za pokal Mediolanum, ki je štel tudi za italijansko državno FIS tekmovanje, so organizatorji uspeli izvesti še zadnja tekmovanja letošnje sezone za moške in ženske. Krištof je dvakrat zapored zmagal, enkrat osvojil drugo in enkrat cetrto mesto. O samem pokalnem tekmovanju so obširno porocali tudi ugledni italijanski smucarski mediji. Za vse tekme na prvenstvu so bile znacilne spomladanske razmere na progah, saj so temperature krepko presegale 10 stopinj C. Proge so bile zaradi tega precej zahtevne, kot pravi Krištof, saj so se ustvarile številne smucine. Po teh je bilo še težje smucati v drugem teku, ko je moral Krištof braniti vodstvo in kot vodilni štartati iz tridesetega mesta. S temi rezultati je zabeležil lep zakljucek sezone in povratek na FIS tekmovanja. S tem dokazuje, da sodi v sam vrh slovenskega mladinskega alpskega smucanja in nanj lahko zelo resno racunamo v prihodnjih smucarskih sezonah. Na FIS tekmovanjih je tudi sicer uspešno zastopal Foto: osebni arhiv Krištofa Fabjana Republiko Slovenijo in zabeležil še nekaj drugih izjemnih rezultatov. Uspešno je nastopil tudi na slovenskem državnem mladinskem prvenstvu U-21 in v veleslalomu osvojil odlicno drugo mesto. Krištof je marca v Kranjski Gori nastopil tudi že na Vitranški strmini na veleslalomski tekmi za svetovni pokal kot predtekmovalec in se prvic primerjal s svetovno smetano alpskega smucanja. Sam pravi, da je z letošnjo sezono glede na dejstvo, da je prejšnjo izpustil zaradi poškodbe, dokaj zadovoljen, saj je naredil korak naprej. Krištof tekmuje v C moški mladinski alpski reprezentanci in obiskuje drugi letnik strokovne šole v Postojni. Po tekmovalni sezoni sledijo takoj testi nove opreme, saj išce izboljšave na vseh podrocjih. S sodelovanjem z Elanom je pozitivno zadovoljen, saj na testiranjih skupaj dosežejo marsikatero tehnicno izboljšavo. Krištof je zelo zadovoljen tudi s sodelovanjem z vsemi ostalimi domacimi sponzorji PK Pivka, Delamarisom, ORO, Energiapura, Obcino Pivka in Smucarskim klubom Pivka. Za podporo se ob tej priložnosti vsem iskreno zahvaljuje. V prihajajoci tekmovalni sezoni si želi rednega nastopanja na tekmah evropska pokala in cim boljše uvrstitve. Krištofu želimo uspešne priprave na novo sezono. Karmen Tomšic Rešta bar Pivka je v sodelovanju z Balinarskim klubom Orlek ORO MET v marcu organiziral balinarski turnir ONA-ON, ki ga je sofinancirala tudi Obcina Pivka. Na turnirju je nastopilo 12 parov. Kvaliteta tekem na turnirju je bila mnogo boljša od tekem v preteklem letu, ko smo turnir organizirali prvic. Na vecini tekem se je zmagovalca dobilo šele v zadnjem metu. Turnir sta zmagala Marija Štavar iz Nove Gorice in Baschir El Hariri iz Matenje vasi (Baschir je reprezentant Libanona in nosilec bronaste medalje s svetovnega prvenstva v kategoriji natancno zbijanje). Drugo mesto sta osvojila Diana Ivancic in Vili Mizgur iz BK Orlek ORO MET, tretja sta bila oce in hci Robi in Klara Bašic iz Drskovc in cetrta Mateja Kosmacin iz Orlek ORO MET in Andrej Kastelic iz BK Košana. Celodnevno druženje in dobra volja, okusno kosilo