VITAMINSKI IN MINERALNI DODATKI KOT DOPOLNILO K NEUSTREZNI PREHRANI Dražigost Pokorn1 Biološka vrednost vitaminov in mineralov pogosto ni odvisna samo od koncentracije vitamina ali minerala v živilu, temveč tudi od stanja prehranjenosti ali zalog hranil v telesu, prebave in hitrosti pomikanja črevesne vsebine skozi prebavno cev, od vrste zaužite hrane, načina priprave hrane itn. Večina v vodi topnih vitaminov (vitamini B in C) se hitro izloči iz telesa, zato je potrebno stalno uživanje teh vitaminov v nasprotju z vitamini, topnimi v maščobah (A,D, E, K), ki se skladiščijo v telesu in jih ni potrebno uživati vsak dan. Nekateri vitamini nastajajo tudi v organizmu, s pomočjo črevesne flore: vitamini B in K, in v koži, vitamin D3. Minerali in elementi v sledovih imajo podobno vlogo v organizmu kot vitamini. So sestavni deli telesnih tekočin,številnih encimskih sistemov ali delujejo kot gradbeni elementi. Glede na količino, ki jih človek potrebuje, jih delimo v makroelemente (Na, K, Ca, Mg, P) in mikroelemente ali elemente v sledovih (Fe, Zn, J, Se, Cu, Mn, F, Cr, Mo). Poznamo zgornjo, še sprejemljivo mejo za posamezne vitamine in minerale. Ljudje uživajo dodatke, vitamine, minerale kot dopolnilo k dnevni, tudi hranilno pomanjkljivi prehrani, da bi preprečili bolezen ali izboljšali kakovost zdravja. To pa je lahko drago, nepotrebno ali celo škodljivo za boljše zdravje ali počutje. Pomanjkanje vitaminov in mineralov Pomanjkanje vitaminov in mineralov, še brez kliničnih znakov in izrazitih simptomov bolezni, imenujemo subklinični primanjkljaj, ki ga lahko, zagotovo, odkrijemo samo z biokemičnimi meritvami vitaminov in mineralov ali različnih presnovkov v krvi ali drugih telesnih tekočinah. Subklinični primanjkljaj je lahko skupek simptomov: splošna slabost, utrujenost, depresija, neješčnost, nespečnost, zmanjšana sposobnost zaznavanja in pomnjenja, z redkimi, nespecifičnimi znaki pomanjkanja: spremembah na koži, sluznici, laseh, nohtih itn. Pismo uredništvu Klasične deficitarne bolezni lahko hitro odkrijemo, subklinično pomanjkanje posameznih ali več hranil hkrati pa lahko zelo hitro spregledamo. V primerjavi s klasičnimi deficitarnimi boleznimi so subklinična pomanjkanja lahko zelo pogosta pri ljudeh, ki ne uživajo dovolj pestre in/ali kakovostne hrane. Prehranska dopolnila, vitamine in minerale, ali druge dodatke, uporabljamo v primarni ali sekundarni preventivi deficitarnih stanj (tabela 1). V primarni preventivi izboljšamo prehrano, ko še ne ugotovimo subkliničnih znakov pomanjkanja, ugotovimo pa nepravilno, osiromašeno ali enolično prehrano, ki bi lahko, prej ali slej, povzročila deficitarno stanje (tabela 2-5). Odstopanje od priporočil za različne starosti, spol ali fiziološko stanje nam lahko šele dokaže enoličnost prehrane in tveganje za nastanek specifičnega primanjkljaja (tabela, 2, 3). Ugotovljeno odstopanje od priporočil zdrave prehrane, ki je dolgotrajno in predstavlja ustaljene navade ljudi, so šele razlog za prehranska dopolnila, če slabega načina prehrane ni mogoče odpraviti. V sekundarni preventivi, ko že ugotovimo pomanjkanje hranil, pa so poleg spremembe prehrane pomembni tudi ustrezni dodatki vitaminov in mineralov. Kljub ugotovljeni zdravi prehrani, ki smo jo ugotovili s pomočjo ankete ali prehranske anamneze, je slabo stanje prehranjenosti lahko še vedno mogoče, če je hrana osiromašena hranil (tabela 4, 5), je po količini neustrezna, ali pa gre za sekundarno (bolezensko ali drugo) pomanjkanje. Če hočemo pozdraviti subklinično pomanjkanje ali že deficitarno bolezen: skorbut, beri-beri, pelagro in druge, moramo predpisati 2- do 10-kratni odmerek »RDA« dozo (dnevno priporočilo). V tem primeru so seveda vitamini in minerali že zdravilo. Pomanjkanje vitaminov je pogosto povezano tudi s pomanjkanjem mineralov. Pomembno je, da ne izključimo tudi drugih dejavnikov tveganja pri nastanku bolezni, ki so povezana s pomanjkanjem enega ali več hranil. Primer za to so npr. dejavniki tveganja in zaščitni dejavniki pri nastanku osteoporoze. Vitamin D in kalcij sta samo dva dejavnika, ki sta vključena v primarno in sekundarno preventivo te bolezni. 1Dražigost Pokorn, Ruska 6, 1000 Ljubljana Tabela 1. Priporočila za prehranska dopolnila (vitaminsko-mineralni in drugi dodatki) 1. Manjši vnos s hrano • po kakovosti slaba hrana: intenzivna pridelava, dolgi transporti in skladiščenje, predelava, rafiniranje, konzerviranje, kulinarična priprava in drugi; • enolična prehrana (socialno-ekonomski vzroki, tradicionalne in alternativne oblike prehrane, iatrogene diete in drugi); • redukcijske diete ali če dnevna prehrana vsebuje manj kot 1200 kcal; • intoleranca in alergija ter averzija na hrano; • zmanjšan tek zaradi akutnih in kroničnih bolezni, stresa; • otežkočeno uživanje hrane zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, poškodb itn. Tabela 2. Količine živil, v enotah (primeri v g/enoto), 2. Povečane potrebe • večji psihofizični napori in stresna stanja; • vrhunski šport; • onesnaženost zraka, vode in hrane; • osebe v določenih življenjskih obdobjih s povečanimi potrebami: otroci, mladostniki; ženske v rodni dobi,starostniki, športniki in drugi*; • kronični bolniki, bolniki z okužbo, poškodbami in po operacijah, ki so povezane s slabšim tekom, absorpcijo (maldigestija, malabsorbcija), povečano presnovo, izgubo hranil (npr. dializa) ali z večjimi potrebami; • interakcija hranil in zdravil; • zloraba alkohola, kave, tobaka. *Farmacevtska industrija danes že izdeluje dodatke, namenjene za določen spol, starost ali fiziološko stanje (npr. »One a day). v uravnoteženi dnevni prehrani Skupine živil kruh, žita itn zelenjava sadje mleko in izdelki meso in zamenjave 1600 kcal* 6 (25 g kruha, 80 g krompirja) 3 (200 g zelene solate, špinače) 2 (150 g hrušk, sliv jabolk, češenj, kivi)_ 2 ali 3* 5*** 2200 kcal' 9 (50 g riža, 60 g testenin, žgancev) 4 (100 g zelja, korenja, pora) 3 (80 g banan,160 g breskev,300 lubenic 2 ali 3* 6*** 2800 kcal' 11 (20 g keksov, prepečenoa) 5 (150 g paprike, paradižnika) 4 (100 g borovnic, jagod, grozdja)_ 2 ali 3- "otroci: 2 do 6 let; sedeče ženske in nekateri starostniki. **za večino otrok, zlasti starejših, za dekleta: 12 do 18 let, aktivne ženske, večina sedečih moških ***za fante: 12 do 18 let, aktivne moške in zelo aktivne ženske. ****starejši otroci: 9 do 18 let in odrasli nad 50 let potrebujejo 3 enote mleka, drugi le 2 enoti. Med nosečnostjo in dojenjem je priporočena količina mleka in mlečnih izdelkov enaka kot pri nenosečih ženskah, razen mladostnic, ki potrebujejo 4 enote (enota je 2 do 2,5 dl) *****30 g pustega mesa, 4 žlice kuhanih stročnic, 3 žlice puste skute (25 g mastnega sira, 1 jajce- vsebuje več maščob) Tabela 3. Pomanjkanje vodilnega hranila zaradi enolične prehrane Tabela 4. Najvišja izguba vitaminov pri pripravi hrane v % (+ stabilen in - nestabilen vitamin pri izpostavljanju) Vitamin pH 7 pH<7 pH >7 kisik svetloba temperatura izguba A + - + - - - 40 B1 - + - - + - 80 B2 + + - + - - 75 B6 + + + + - - 40 B12 + + + - - + 10 C - + - - - - 100 D + - - - - - 40 E + + + - - - 55 K + - - + - + 5 B7 + + + + + - 60 B9 - - + - - - 100 B5 + - - + + - 50 Tabela 5. Izguba rudnin iz zelenjave pri kuhanju v %% Zelenjava krom baker kobalt magnezij mangan brstični oh. 44 63 93 53 70 korenje stročji fižol 18 94 29 42 40 40 49 87 58 49 fižol 19 71 22 58 45 grah 41 82 37 49 54 krompir 38 71 26 38 96 špinača 42 60 64 61 75 Vitamini in minerali v preventivi civilizacijskih bolezni V organizmu nastajajo zelo škodljive snovi - prosti radikali, ki uničujejo encime, beljakovinske molekule in celo celice. Tudi oksidirajo, slabi, holesterol LDL, ki pospeši razvoj ateroskleroze. Zavirajo tudi procese kancerogeneze in staranja. Nastanek prostih radikalov se poveča ob večjih obremenitvah, stresih ali kadar zaužijemo veliko maščob. Iz okolja pa prihajajo v organizem tudi z onesnaženo vodo, zrakom in hrano, zdravili, sevanji ipd. S hrano in pijačo prispejo v organizem tudi antioksidanti (fitokemikalije in nekateri vitamini in elementi), ki skupaj z zaščitnimi encimi v telesu oblikujejo učinkovit sistem zaščite organizma. Z izbrano hrano in pijačo in dodatki antioksidantov lahko okrepimo moč organizma oziroma zaščito pred aterosklerozo, rakom, katarakto, artritisom itn. in pospešenim staranjem. Najpomembnejšo vlogo imajo zlasti antioksidacijski vitamini: betakaroten, vitamin C in E, in elementi: Zn, Cu, Se ter različne fitokemikalije, ki se nahajajo zlasti v izbrani zelenjavi in sadju. Antioksidanti, v fizioloških količinah, so koristni, v farmakoloških količinah (čiste in večje količine v tabletah) pa lahko delujejo kot prooksidanti in tvorijo celo škodljive stranske produkte. Antioksidanti se v telesu stalno porabljajo in jih moramo zato neprestano nadomeščati s sadjem in zelenjavo (kozarec pomarančnega in korenčkovega soka) ali s prehranskimi dodatki. S hrano dobimo še ostale snovi, ki jih čista hranila nimajo. Prav zaradi tega je bolje, da antioksidante dajemo v kompleksu, ki jih lahko zaužijemo samo z mešano prehrano. V kompleksu dajemo tudi vitamine (npr. B kompleks) in minerale, ker se le na ta način lahko posamezna hranila pravilno izkoristijo v presnovi. Dodatki pa ne morejo nikoli nadomestiti pravilnega načina prehranjevanja in tudi ne morejo biti jamstvo za dolgo življenje brez bolezni, lahko pa prispevajo k boljši kakovostii življenja. Uživanje me{ane prehrane, z dovolj izbranega sadja in zelenjave, stročnic, rib in polnovrednih žit, daje organizmu dovolj za{čitnih snovi (antioksidativnih hranil in fitokemikalij) za preventivo kroničnih bolezni. Dolgotrajna enolična in/ali osiroma{ena prehrana, ki je povezana s povečanimi potrebami (npr. zaradi stresa) pa zahteva dodatke antioksidantov oziroma izbrane vitamine in minerale. Označevanje živil s pozitivnim učinkom za zdravje ljudi je lahko zavajajoče za potrošnika Označeno živilo z veliko kalcija {e ne pomeni, da to živilo preprečuje ali celo zdravi osteoporozo, ker ima ta učinek lahko samo prehrana (dnevni jedilniki v dalj{em obdobju) z dovolj kalcija, in {e {tevilni drugi dejavniki, ki niso povezani s prehrano. Poleg tega pa {e druga {tevilna živila lahko vsebujejo dovolj kalcija. Poudarek je zato na celotni dieti (prehrana + ostali način prehrane in življenja) ne pa na določenem živilu ali farmacevtskem pripravki. Naravne ali dodane količine učinkovin v živilih, ki naj bi vplivale na zdravje, tudi {e niso natančno določene, zato je vsaka povezava uživanja določenega živila z bolj{im zdravjem, je zavajajoča za potro{nike. Različne dodane učinkovine v hrano, ki jo zaužijemo v večji količini, ima lahko tudi stranske učinke (alergije, slabo počutje, zaspanost itn). Živila običajno tudi ne vsebujejo napotkov za dovoljeno količino zaužite hrane ali trajanje uživanja. Obogatena hrana z vitamini pa {e vedno lahko vsebuje večjo količino, npr, nasičenih in trans ma{čobnih kislin, holesterola ali drugih sestavin, ki so za zdravje ljudi zelo neugodna ali {kodljiva. Naravno ali novo živilo z označeno količino vitaminov, mineralov ali drugih za{čitnih snovi, tudi v odstotkih dnevnih priporočil (RDA), je pomemben, prehramben, podatek za potro{nika. Toda zdravstveni podatek za hranilo ali za{čitno snov, npr.: krepitev zdravja, upočasnitev staranja, izbolj{anje spomina, za{čita pred prehladom, krepitev imunskega sistema, izbolj{anje spomina, za{čita pred bolezni srca in ožilja ter raka itn., pa lahko velja le za način prehrane (jedilnike), vključno s celotnim zdravim načinom življenja, in ne samo za eno hranilo, živilo ali prehransko dopolnilo. Izjema so le zdravila ali redka funkcionalna živila, vključena v zdravo prehrano, ki so jim dokazali zdravilni učinek. V zaključki bi lahko poudarili, da so dodatki vitaminov in mineralov v preventivi subkliničnih pomanjkanj ali civilizacijskih bolezni, nepotrebni ali celo {kodljivi, če je hrana pravilno sestavljena in pripravljena. Literatura 1. Beaton GH, Bengoa JM. Nutrition in Preventive Medicine. WHO, Geneva 1976. 2. Department of Agricultun^, Center for Nutrition Policy and Promotion. The Food Guide Pyramide, Home and Garden Bulettin Number 252,1996. 3. Famel M, Nicoteri A. Nutrition, Slack Incorporated, Thon^fan^ USA 2001. 4. Hoyer S. Dojenje. Visoka {ola za zdravstvo v Ljubljani, Ljubljana 1998. 5. Hoyer S. Nega dojenčka. Tehnična založba Slovenije, Ljubljana 2000. 6. Kaic-Rak A, Antonie K. Tablice o satavu namirnica i pica. Zavod za za{titu zdravlja SRHravtske, Zagreb 1990. 7. Maučec-Zakotnik J in sod. Manj ma{čob-več sadja in zelenjave:zdravo prehranjevanje s pomočjo prehranske piramide, Ljubljana:Cindi Slovenija 2001. 8. Whitney EN, Cataldo CB, Rolfes SR. Understanding Normal and Clinical Nutrition, Wadsworth/ Thomson Learning, Belmont USA 2002. 9. WHO. Diet, Nutrition, and the Prevention of Chronic Diseases. WHO Technical Report Series, Geneva 1990.