36
Politične  utvari.
Govor poslanca grofa Hohenwartha
pri razpravi o predlogu Wurmbrandovem v državnem zboru 24. januarija 1884.
Nazori večine jezikovnega odseka, za katere danes besedo poprimem, izraženi so uže v predležečem nam njegovem poročilu tako izvrstno, da se morem prav na kratko izraziti in se omejiti na to, da govorim in razpravljam ono, kar se je od nasprotne strani navedlo za njihovo mnenje od onega časa, ko je bilo poročilo izdelano.
Samo uvodno želel bi opomniti, da sem uže pri prvem branji predloga v resoluciji gospođa grofa Wurm-branda v zbornici očitno izrekel, da ga ne smatram za pripravnega, da bi pripomogel k vspešnemu praktičnemu resultatu, in da bi ga bil zato najrajši odbil uže pri prvem branji. Vse, kar se je od onega časa zgodilo, vse, kar se je pripetilo od onega časa v visoki zbornici kakor tudi v odseku, oba predležeča poročila večine in manjine odsekove, konečno izjava, katero je oddala vlada v odseku, vse to skupaj zbrano kaže dosti razvidno, da je bilo moje takrat izrečeno mnenje popolnem opravičeno.
Še bolj moram tedaj obžalovati, da je častita manjina, akoravno tudi ona po dokazu njenega poročila prepričana, da je ravno jezikovno vprašanje ono, glede katerega je zdaj med velikimi strankami zbornice najmanj doseči zedinjenja in katero vse naše razprave stori grenke, vendar z vso silo tiščala v to debato in to ne da bi nasvetovala rešitev, po kateri bi se ta pravda dokončno spravila iz sveta, temveč samo, da bi se sklenila resolucija, po kateri bi za zdaj ostalo vse pri starem , za prihodnost pa, ako bi se ji vstreglo, sedanji stan te zadeve na slabeje prišel („tako je!" — na desni), ker bi k sedaj oporečenemu vprašanju, kako daleč pravica deželnih jezikov sega, pristopilo še vsaj ravno tako oporekano vprašanje, kako daleč naj sega pravica državnega jezika; in to bi povzročilo nove zmešnjave, katere se še danes pregledati ne dajo. (Prav dobro! na desni.)
Vsa današnja razprava ne more in ne bode tedaj druzega vspeha imela — pri vsi zmernosti posameznih gospodov govornikov to izrečem — kakor da zbudi, in
ako mogoče, še pomnoži razburjenost v različnih narodnih skupinah zbornice.   (Pritrjevanje na desnici.)
Tedaj, gospoda moja, bom si prizadeval, da vsaj jaz k temu prav gotovo ne bom nič pripomogel, da ta predmet tako rečno in mirno, kakor mogoče, razpravljam. Ne bom se tedaj pečal z nekaterimi nadrobnostimi poročila manjine, katero je v čudovitem nasprotji z današnjimi , zelo mirnimi besedami gospoda poročevalca, vendar pa moram poprej reč, za katero se danes prav za prav gre, zopet prav določiti zato, ker se je, kakor se mi dozdeva, po govoru mojega zelo častitega gosp. predgovornika razpravi prav za prav podtaknil drug predmet, kakor pa je oni, za katerega se gre. (Tako je! na desnici.) Gospod predgovornik se je trudil s svojo znano izvrstno zgovornostjo dokazati potrebo nemščine v Avstriji.
Ako hoče častiti gospod predgovornik poročilo večine odsekove s pozornostjo brati, našel bode, da tudi ona to potrebnost v polni meri pripozna. O tem tedaj ni prepira, pravda, za katero se gre, je čisto druga. Gre se za to, je li sredstvo, katero manjšina priporoča, pravo, da bi se nemščini za prihodnost zagotovila ona potrebna veljava, katera ji pristaja in ravno glede tega so velike stranke zbornice različnega mnenja. (Pritrjevanje na desnici.)
Na daljne izpeljave gospoda predgovornika se ravno zato, ker, kakor se mi dozdeva, ne spada v okvir današnje razprave, ne bom spuščal, samo par čisto kratkih opazek naj mi bo dovoljenih.
Gospod predgovornik je namreč na zadnje v teku svojega govora omenjal vojaštva in opomnil, da se ima s tem, da se nemščina odloči za državni jezik, skrbeti tudi za vojaštvo (armado), da tudi tam dalje nemščina ostane jezik vojaštva.
Gospoda moja! Jaz bi vendar na kratko omenil, da ta zadeva po mojem prepričanji nikakor ne pristaja po-stavodajstvu, temveč, da je to reč področja najvišega vojnega upravništva, oziroma najvišega vojnega gospoda. (Prav dobro! na desnici.) Mislim pa tudi, da je prav dobro, da se o takih rečeh v zbornici ne govori preveč (ugovor na levici, pritrjevanje na desni), Ker, če se enkrat zbornice poprimejo tega vprašanja, potem, gospoda moja, znal bi vam nastopiti še drug konkurent, pred katerim imate navadno več ozira, kakor pred Slovani. (Tako je! na desnici.) Gospod govornik pa se je tudi sicer še sprehajal v veliki pomoti, ko je v teku svojega govora naglašal, da desnica visoke zbornice trdi, da ni mogoče izreči, kaj pomeni izraz „državni jezik". On omenja, kako je to mogoče? Ako desnica pripoznava, da dejansko obstaja, tedaj mora tudi mogoča biti definicija dejansko obstoječega. Tu je gospod predgovornik v nedvomljivi pomoti. Desnica ni nikdar izrekla trditve, da definicija pojma „državnega jezika" ni mogoča, ampak nasprotno ona trdi, da je preveč definicij te besede mogočih in da tedaj s samim sprejemom tega izraza .za vlado prav za prav ni nič povedanega.
Preidem tedaj, gospoda moja, potem ko sem vprašanje, o katerem hočem govoriti, in za katero se tukaj gre, po svojem prepričanji določil, k stvari sami:
Ako se hoče v postavodajstvo jemati pojm, tedaj je v prvi vrsti in neodpustljivo potrebno, da vidi vsak sam o takem pojmu popolnem jasno in pa, da se tudi vsakemu jasno in razumljivo razloži in ni nevarnišega in zavržljivejšega . kakor nejasne in omahljive pojme sprejemati v postave, ker se s tem najrazličnejšemu in po vsem nasprotnemu razlaganju izvrševalnih oblastnij odpirajo vrata in se tako na mesto postavnega pravnega reda ravnjo nasprotno povzroči, namreč največa nevarnost za tttavico.
A.
37
Izrekoma pa, gospoda moja, in v sedanjem trenutku gotovo toliko bolj zapovedljivo nastaja ta potreba pri novo ustanovljenem pojmu: „državni jezik". Ako se ozremo na skušnje, katere smo delali z izrazom „deželni jeziki", s pojmom, ki je bil uže od nekdaj posta-vodajstvu in prebivalstvu enako razumljiv, ako se vidi, kako ta pojm, o katerem se prejšnja leta še mislilo ni, da bi se mogel različno tolmačiti, danes po 161et-nem obstanku državnih temeljnih zakonov o splošnih državljanskih pravicah nenadoma postane oporekan, da se večina od manjšine te zbornice po mnogih tiskanih straneh o njegovem in pa o sorodnega pojma „v deželi navadni jeziki" pomenu prepirate, ako si človek vse to pred oči stavi in še dalje ozira, kolik vpliv ima ta prepir na javno življenje, tedaj bi ne bilo samo lahko-mišljeno, bilo bi celo neodgovorno, z vpeljavo novega, na nobeno stran omejenega pojma „državni jezik" zdaj še nov predmet prepira umetno vstvariti. (Pohvala na desnici.)
Večina odsekova morala je tedaj za prvo svojo nalogo spoznati, da v obravnavo izročeni ji predmet za zdaj in pred vsem spraviti popolno jasnost. Ker pa vkljub ponovljenim zahtevam ne predlagatelj in ne njegovi somišljeniki, nočem reči definicije, pa tudi ne polovično zadostilnega navajanja onega, kar bi hoteli, da naj se razume v izrazu „državni jezik", v odseku niso mogli podati, in potem, ko se je pri njih zahtevalo, naj s so-stavo načrta dotične postave dajo pojasnilo in so tudi to odbili, odseku pač ni ostajalo druzega, kakor izreči svojo sodbo „ne gre" in odbiti zahtevano novotarstvo in v ravno tem položaji je danes slavna zbornica.
Poročilo manjšine te velike in odločilne praznote nikakor ne izpolni. Nahaja se sicer v njem dolga vrsta državnih zadev, pri katerih ima nemščina popolno in od nobene strani oporekano veljavo, toda zastonj iščeta tam kakoršnega koli omejenja onih novih področij, kateri se nameravajo zahtevati za ta jezik, tako, da se mi v resnici nemogoče zdi, da bi zbornica danes predlog sprejela, čegar nasledki ji nikakor znani niso. —¦ Nikar naj se mi ne ugovarja, gospoda moja: vsaj danes ne sklepamo postave, mi se ravno zato obračamo do vlade, da po svojem predlogu ono jasnost v predmet prinese.. To bi bilo vendar-le nekaj čudno postopanje, gospoda moja, od vlade zahtevati, da naj željo zbornice ugane, o kateri mora zbornica sama spoznati, da ji še danes posledice njene znane niso. (Odobravanje in prav dobro! na desni.)
Ako se hoče, da ima sklep zbornice veljavo in da se ozira na-nj, tedaj slavna zbornica ne sme va-nj de-vati zastavice, jasno in odločno mora izraziti svojo željo in tako vladi podati vsaj mogočost, da jo more izpolniti. (Dobro! na desni.)
Jaz tedaj, gospoda moja, mislim, da se mi ni treba še dalje muditi pri tem, državni jezik zadevajočem stavku in preidem k razgovoru o daljnem, prav za prav glavnem vprašanji, akoravno v govoru današnjega mojega predgovornika to vprašanje še omenjeno ni bilo, jeli naj se sploh stavi do slavne vlade zahtevanje predložiti državnemu zboru splošno izvrševalno postavo k členu XIX. temeljnih pravic.
Pri tem se nočem ozirati na to, ali je primerno, ali državljansko previdno vprašanje ravno v onem trenutku hoteti spravljati k rešitvi, v katerem pripoznano uže samo razgovarjanje o njem vzbuja pri strankah največo razburjenost, ali pa če se ni ravno v takem trenutku bati nevarnosti, da se morejo sprejeti sklepi, kateri se bolj strinjajo s stališčem strankarskim, kakor državnim.  (Dobro, dobro! na desni.)
Nasprotno se hočem, gospoda moja, teka misli manj-
šine držati, kakor je izražen v predležečem nam poročilu.
Poročilo manjšine pričenja s trditvijo, da se v členu XIX. državnih temeljnih postav o splošnih pravicah državljanov izrazuje splošno pravilo, kateremu je treba za vresničeuje izvršilne postave. — Ta trditev pa je samo deloma resnična; res je sicer, da člen XIX., kakor skoraj vsi členi te postave ustanovljajo temeljno pravilo, toda za-nj ni treba splošne izvršilne postave, zato, ker nima pred očmi določene pozitivne naprave, temveč samo pravilo, po katerem se ima v prihodnje ravnati enako postavodajna kakor izvršilna oblast. (Prav resnično! na desni.)
Samo v toliko tedaj, v kolikor je vsled onega pravila treba prenarejati obstoječe postave, ali pa po splošnih pravilih ustave postavodajni oblasti prihranjeno ustanovljenje novih naprav, samo v toliko je naravno, za vpeljavo onih naprav treba je posebnih postav in to državne ali deželne postave, kakor namreč ustava dotični predmet spada v delokrog enega ali druzega; v vseh druzih slučajih ima izvršilna oblast nalog zato skrbeti, da postavno izrečeno temeljno pravilo tudi povsod za-dobi popolno veljavo. (Prav resnično! na desni.)
38