toltal urad 9021 Calovac — Varlagipostamt 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt Posamezni Izvod 1,30 III., mesečna naročnina 5 llllngov Mi!* Letnik XXIII. Celovec, petek, 19. januar 1968 \s> ♦** P. b.b. ■ ”3 Štev. 3 (1337) DANES NA DUNAJU: Zaprisega nove zvezne vlade Danes dopoldne bo zvezni kancler Klaus predstavil zveznemu prezidentu Jonasu nove člane svoje vlade. Z njihovo zaprisego se bo formalno zaključila tako imenovana ..vladna reforma", o kateri je bilo govora že dolge mesece, vendar se ji je vodstvo 'OVP upiralo do zadnjega trenutka, čeprav je bilo že vsakomur jasno, da so vladi v dosedanji sestavi »štete ure". Nihče namreč ni dvomil o tem, da se je OVP-jevska samovlada v prvem polčasu svojega vladanja močno »obrabila" in da so potrebne spremembe torej več ali manj te še vprašanje časa. Zdaj je tako daleč: sklepi glede zamenjav v vladnem moštvu so sprejeti, toda ostane vprašanje, ali je 'OVP s tem tudi uspela prebroditi notranjo krizo. Pod vodstvom kanclerja Klausa se bodo danes zveznemu prezidentu predstavili novi vicekancler V/ithalm, k'i je kot generalni tajnik stranke in predsednik kluba OVP-jevskih poslancev že doslej odločilno usmerjal tudi vladno politiko; kot notranji minister dosedanji državni tajnik Soronics, pravosodni minister kot doslej Klecatsky, mi- Da ima OVP opraviti z resnimi notranjimi težavami, je dovolj jas- », , , ..... mster za pouk Piftl-Percevic, social- clanov vlade spreminjal iz dneva v . . . , „ , ..... ni minister Rehor, finančni minister dan, kar je le še bolj poudarjalo no pokazal tudi potek sedanjega dejstvo, da so vrste OVP trenutno reformiranja vlade. Namesto pri- vse prej kot strnjene. stojnega strankinega vodstva je o vprašanju, kdo bo koga zamenjal, odločila tako imenovana „petorica velikih", ki jo sestavljajo predsednik stranke Klaus in njen generalni tajnik V/ithalm ter predsedniki treh v OVP združenih interesnih organi- Zaradi tega je povsem razumljivo, da tudi končna sestava nove . . , . , , , . , , . , . , za promet in podržavljena podjet- vlade m deležna spl o sne podpore . ,7, . , . . ... L , i \A/mr, rs v i KV-\ l~v rt I m i « if Irt , v /n /-I |"\ v dosedanji državni tajnik Koren, minister za kmetijstvo in gozdarstvo Sohleinzer, minister za trgovino, obrt in industrijo Mitterer, minister niti lastne stranke, marveč so se že pred zaprisego te vlade začela ...... , . , ... , iiii. i stavmk Avstrije v OZN veleposia- ugrbanja o tem, kako dolgo se bo . ... , / i-vi Is \A/ n IN K rt i in, nA i n.ir t/m< ja Weiss, obrambni minister Prader, zunanji minister dosedanji ipred- to moštvo „držalo nad vodo". Se- nik V/aldheim ter minister za grad- zacij. Ko so vsi že mislili, da bodo veda bo to pokazal šele bodoči nJe *ehniko Kolzina, medtem ko so bili na položaje državnih tajnikov imenovani Gruber, Piša, Min- Poziv k miru iz olimpijskega mesta Grcnobla Prihodnji mesec — od 6. do 18. februarja — se bodo v francoskem. mestu Grenoblu odvijale jubilejne X. zimske olimpijske igre. Najboljši predstavniki zimskega športa iz vseh delov sveta se bodo potegovali za naslove in kolajne v starem olimpijskem duhu. Olimpijsko mesto Grenoble je po svojem županu Hubertu Dube-doutu naslovilo na svet poseben mirovni poziv. Vladam in organizacijam, ki iso vpletene v vojne spopade, velja poziv, naj se medtem viteškim tekmovanjem odpovedo uporabi orožja, kakor je bilo to v antični Grčiji; vsi ljudje dobre volje pa naj izpričajo svojo solidarnost in izkažejo spoštovanje starodavnemu olimpijskemu idealu. »V času antičnih olimpijskih iger« — je rečeno v tem pozivu — »so sveto premirje spoštovali vsi, ki so se bojevali. Mir je bil tako sestavni del olimpijskega ideala. Grenoble zdaj z vso nujnostjo naslavlja poziv na vse vojskujoče se stranke, da spoštujejo premirje v času zimskih olimpijskih iger 1968. Vroče želimo, da ta naš klic slišijo vse vlade in organizacije, ki so angažirane v oboroženih spopadih. Hkrati pozivamo ljudi dobre volje vseh dežel, ki jim je ta akcija pri srcu, da nas pri tem podpro s svojo solidarnostjo.« Poleg splošnega apela so iz Grenobla naslovili še posebna pisma na diplomatska predstavništva vseh v boju prizadetih dežel. Župan Dubedout je hkrati povedal, da se pobudi Grenobla načelno pridružuje tudi mehiško mesto Mežico Ciudad, kjer bodo letos poletne olimpijske igre. Tako bo ta olimpijski mirovni poziv zelo dragocena pridobitev. sklepi tega foruma obveljali, pa so se oglasile zvezne dežele in prav tako zahtevale upoštevanje svojih razvoj, kajti trenutno nova vlada niti še ni začela „vladati". Zlasti pa je treba najprej pogledati, kdo interesov. Tako se je seznam novih je kaj v novem vladnem moštvu. Johnsona bremeni hipoteka vojne V Ameriki se je začela volilna kampanja, ki naj bi prebivalstvo »primerno pripravila« na predsedniške volitve letos jeseni. Glede kandidatov posameznih strank doslej seveda še ni odločitev, pač pa je že zdaj precej gotovo, da sedanji predsednik Johnson ne bo imel težave le v spopadu s kandidatom nasprotne stranke, marveč mu »vroče trenutke« napovedujejo tudi v lastnih vrstah. Hipoteka, ki si jo je predsednik Johnson naložil z vojno v Vietnamu, postaja čedalje težja. Njeno breme se veča v istem razmerju, kot na drugi strani narašča odpor proti vojni. Ta odpor pa zdaj tudi že v Ameriki zajema široke kroge prebivalstva ter sega prav do najvišjih političnih osebnosti, ki si v svojih kritikah na račun predsednika Johnsona in njegove vlade ne nalagajo več nobenih omejitev. Ni namreč naključje, da je podpredsednik Huphrey na zborovanju demokratske stranke svaril pred posledicami »neenotnosti in nereda« v strankinih vrstah. Njegova bojazen, da bi v tem primeru lahko zmagal kandidat republikancev, je temeljila na dejstvu, da se tudi v vrstah demokratov pojavljajo čedalje večja nesoglasja zastran Vietnama. V tej zvezi se v zadnjem času vedno pogosteje omenja ime senatorja MacChartyja, ki se namerava proti Johnsonu potegovati za mesto kandidata demokratske stranke. Ta »nasprotnik iz lastnega tabora« je Johnsonu oziroma njegovi vladi tudi očital, da se boji pogajanj o Vietnamu. S tem pa je senator MacCharty potipal tja, kjer je trenutno najbolj boleče mesto. Odkar je severnovietnam-ska vlada jasno izpričala svojo pripravljenost na pogajanja z Ameriko, se Washington namreč ne more več izgovarjati in krivdo za nadaljevanje vojne valiti na Hanoi odnosno vietnamsko osvobodilno fronto. Odgovornost za to vojno pada zdaj v vsej teži samo še na Ameriko, v prvi vr- sti pa seveda na predsednika Johnsona, kateremu napovedujejo, da mu ho ta hipoteka pri letošnjih predsedniških volitvah prav lahko postala usodna. Na težo te hipoteke bo Johnsona in njegove sodelavce nedvomno opozorila tudi široka ameriška javnost, ki za prihodnje tedne pripravlja veliko manifestacijo za mir. Slovenci v Italiji poudarjajo: kovvitsch in Burkle. Ta seznam torej kaže, da se bo nova vlada precej razlikovala od stare, vendar pa predvsem v vrstah opozicije že zdaj dvomijo, da bodo spremembe v imenih pomenile tudi spremembo v vladni politiki. Dejstvo namreč je, ua t>o nova vlada nadaljevala z izvajanjem pro- Iitike celotne 'OVP-jevske samovlade; z drugimi besedami: s samo izmenjavo nekaterih članov vlade problem gotovo še ne bo rešen, marveč bo morala DVP prej ali slej misliti tudi na reformo vladne politike. Svoje dosedanje položaje bodo na podlagi „v!adne reforme" zgubili štirje ministri: dosedanji vice- grama, s katerim se je I. 1966 pred- kancler ter minister za trgovino, o-sfavila njena predhodnica. Kriv- brt in industrijo Bock, finančni mi-do za neuspehe, ki jih je dožive- nister Schmitz, notranji minister la DVP pri lanskoletnih deželno- Hetzenauer in zunanji minister Ton-zborskih volitvah, pa gotovo ni is- čič-Sorinj; pridružila pa se jim bo-kati samo v .napakah” enega ali sta še državna tajnika Boblefer in drugega ministra, marveč so neza- Haider. Minister Schmitz je pred-dovoljstvo prebivalstva izzvale viden za novega predsednika na-predvsem posledice dosedanje po- rodne banke. Radi bi postali še boljši posredovalec dobrih odnosov Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, je predsednik jugoslovanske vlade Mika Spiljak med svojim obiskom v Italiji sprejel tudi predstavnike tamkajšnje slovenske narodnostne skupnosti. Za Slovence v Italiji je bilo to prvič, da je njihovo delegacijo uradno sprejel predsednik vlade matične države, zato temu sprejemu pripisujejo tudi največji pomen in vidijo v njem potrdilo, da Jugoslavija z velikim zanimanjem spremlja usodo zamejskih Slovencev. Zastopniki Slovencev v Italiji so predsedniku Špi-Ijaku podrobno orisali razmere, v katerih živijo. Našteli so mu vse, kar je bilo v zadnjih letih storjenega v njihovo korist — od državnih zakonov do ukrepov deželnih, pokrajinskih in občinskih oblasti. Poudarili so, da so k temu pripomogli tako notranji razvoj v državi kakor tudi vztrajnost naporov manjšine in seveda uspešni razvoj odnosov med sosednima državama. .Seveda je prikazovanje neizpolnjenih obveznosti do naše skupnosti zavzelo večji del,” ugotavlja o teh razgovorih predsednik Slovenske kulturno-gospo-darske zveze Boris Race v Primorskem dnevniku, .ker je pač resnica, in to je bilo še posebej poudarjeno, da smo še vedno v neenakopravnem položaju ne samo v odnosu do državljanov italijanske narodnosti, ampak tudi do Francozov v Dolini Aosta in juž-notirolskih Nemcev, kljub temu, da, recimo, tržaške Slovence ščiti prav tako kot Nemce na Južnem Tirolskem mednarodni sporazum." Člani delegacije so navedli neizpolnjevanje pravice o uporabi slovenskega jezika, težak položaj beneških Slovencev, neurejeno in nepopolno šolstvo, neizpolnjevanje obveznosti do pravičnega zastopstva v upravi in sodstvu, nezadostno podporo slovenskim organizacijam itd. Predsednik Spiljak je izvajanjem članov slovenske delegacije sledil z velikim zanimanjem in pokazal, da dobro pozna problematiko zamejskih Slovencev. Opozoril je na ugoden razvoj odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter poudaril, da bo njegov obisk gotovo pomenil nadaljnjo važno razvojno stopnjo v teh odnosih. Zagotovil je, da je bilo med italijansko-jugo-slovanskimi pogajanji govora tudi o manjšinskem problemu in da je prepričan, da je v takem vzdušju pričakovati še ugodnejši razvoj, pri čemer se bodo gotovo reševala tista vprašanja slovenske narodnostne skupnosti, ki so še odprta. Izrecno je poudaril, da bo jugoslovanska vlada tem zadevam pozorno sled ila. Zastopniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji so ob koncu razgovora podčrtali željo, da bi bili dobrega vzdušja, ki vlada med obema državama, v večji meri kot doslej deležni tudi Slovenci, ki so k temu žbližanju mnogo prispevali. .Radi bi postali še boljši posredovalec dobrih odnosov. To pa nam bo mogoče le, če bomo postali povsem enakopravni državljani, s čimer bo odstranjeno to še vedno odprto vprašanje med obema državama in bodo sproščene vse tiste sile naše skupnosti, ki jih mora danes mobilizirati za lastno obrambo." Predsednik Tito na prijateljskem potovanju Že drugi teden je predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito s svojim spremstvom na velikem potovanju po Aziji. Postaje tega potovanja so Afganistan, Pakistan, Indija in Kambodža, na povratku v domovino pa na afriški celini še Etiopija in za zaključek poti Združena arabska republika. Med Jugoslavijo in državami, katerim velja sedanji obisk predsednika Tita, je seveda precej razlik. Ne gre zgolj za velikanske zemljepisne razdalje in za povsem drugačne življenjske navade, marveč tudi za očitne razlike v politični In družbeni ureditvi. Kljub temu pa imajo vse te med seboj tako različne dežele tudi nekaj skupnega: povezujejo jih namreč sorodni pogledi na tista načela, ki vsebolj pridobivajo na vplivu v sodobni mednarodni politiki — to so mir, svoboda in prijaleljsko sodelovanje med narodi na podlagi prepričanja, da ima vsaka dežela, majhna ali velika, razvita ali nerazvita, pravico odločati o svoji usodi brez tujega vmešavanja ali pritiska. Zato to potovanje upravičeno imenujejo »poslanstvo miru in prijateljstva". Papež Pavel VI. bo obiskal Latinsko Ameriko Latinskoameriški tisk ve poročati, da bo papež Pavel VI. sredi tega leta odpotoval na daljši obisk po državah Latinske Amerike. Menijo, da se bo udeležil svetovnega evharističnega kongresa, ki bo od 18. do 25. avgusta v Bogoti; ob tej priložnosti pa naj bi poleg Kolumbije obiskal tudi Argentino, Brazilijo, Čile in Mehiko. V političnih krogih Latinske Amerike poudarjajo, da bi naj ta obisk služil v prvi vrsti ureditvi položaja v tamkajšnji cerkvi, kjer se zadnja leta ostro spopadata liberalno in konservativno krilo. V posameznih državah pa se je cerkev sprla tudi z vladajočimi režimi. Jutri se bomo zbrali na tradicionalnem 17. Slovenskem plesu ki bo s pričetkom ob 8. uri zvečer v prostorih Delovske zbornice v Celovcu I LO Mestni plesni ansambel iz Ljubljane; pevca Marjana Deržaj in Momčilo U k o p a v I j e v i č Trio Vitala Ahačiča; pevca Branka Strgarjeva in Stojan Benet Ansambel Plesne zveze Slovenije Vstopnice po 25 šilingov pri večerni blagajni Slovenska prosvetna zveza Urejeni odnosi koristijo Obisk jugoslovanske vladne delegacije s predsednikom zveznega izvršnega sveta Mikom Špiljakom na čelu v Rimu je spet enkrat postavil vprašanje urejenih odnosov in prijateljskega sodelovanja med državami različnega ustroja v ospredje javnega zanimanja. Možnost urejenih odnosov in prijateljskega sodelovanja med Italijo, ki pripada blesku EGS in ki je vojaško vezana na NATO, in med Jugoslavijo, ki je socialistična država in ki sodi v skupino nevezanih držav, je sjcer dokazana ze z več kot 200 uveljavljenimi dogovori med obema državama v preteklosti. Obisk pa to možnost ni le znova potrdil, marveč je tudi nakazal nove perspektive nadaljnega razvoja teh odnosov. Tukaj se ne bomo spuščali v politične in kulturne perspektive tega razvoja, marveč bomo osvetljili le perspektive gospodarskega sodelovanja. Pri obisku v Rimu so bila v tem pogledu ob bilateralnih načeta tudi daleko-sezna vprašanja. Šlo je za vprašanje kooperacije v avtomobilski industriji, šlo pa je tudi Za vprašanje nadaljnih kapitalnih investicij v jJugoslaviji. Ob dogovorih na teh področjih pa je treba zlasti omeniti izmenjavo misli o skupnem iskanju naftinih vrelcev v Jadranu, za kar se zlasti trudita jugoslovansko združenje za nafto in podržavljena italijanska družba ENI. Pa^ne samo to. Pri obisku je prišlo tudi do razčiščevanja vprašanj širšega mednarodnega sodelovanja. Italijanska vlada je obljubila, da se bo v Bruslju zavzela za posebno pogodbo sodelovanja med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Ta pogodba naj bi zboljšala pogoje blagovne izmenjave med EGS in Jugoslavijo, na čemer ima Italija poseben interes. Da ga res ima, sledi že iz pripombe, da bo v primeru, če ne bo prišlo do pogodbe z EGS, sama sklenila z Jugoslavijo odgovarjajoče bilateralne pogodbe. Gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo temelji na odkritosti, konstruktivnosti in koristnosti .ter na prijateljskem usoglaša-nju medsebojnih vprašanj. Italijo ne moti, da Jugoslavija istočasno urejuje svoje odnose z EFTA. Gotovo ji pri tem gre za to, kako bo kat država, ki je že prebolela gospodarsko krizo, sedaj, ko se druge zah. države z njo najbolj ubadajo, izkoristila možnosti in prednosti gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo. Toda prav tako gotovo je tudi, da ji je to sodelovanje že leta pri srcu. O podobnem gospodarskem sodelovanju med Avstrijo in Italijo, žal, ne moremo govoriti. Zadnje čase ga je zavrl in skoraj omrtvičil dinamit kot sredstvo nacionalistične prenapetosti glede južnotirolskega vprašanja v Avstriji. Italija je postavila vprašanja tega sodelovanja na led in pustila Avstrijo tudi glede ureditve odnosov z EGS docela na cedilu. Vse to v škodo Avstrije, kar najbolj občuti pri svojem izvozu. Nedvomno je za tako stanje v največji meri odgovorna avstrijska vlada, ki je prišla na krmilo po volitvah 6. marca 1966. Jugoslavija in Avstrija imata z Italijo skupen problem svojih manjšin. Razlika je v tem, da Jugoslavija stremi za znosno rešitvijo vprašanj svoje manjšine in da je na široko odprla mejo do Italije, Avstrija pa se do takega spoznanja ne more priboriti. Zato tudi nima z Italijo urejenih odnosov in zaradi tega trpi tudi njeno gospodarstvo čedalje večjo škodo. Prosta pot za nove podražitve Z glasovi OVP je avstrijski parlament na prvi seji v letoinjem letu sklenil zakon o zvijanju osmih davkov, med njimi davka na blagovni promet, davka na jedilna olja in margarino ter davka na tobak. V sredo je ta zakon obravnaval zvezni svet, ki ga je zavrnil. Danes teden ga bo spet obravnaval plenum parlamenta, ki pa ga bo kljub temu uveljavil, ker je za uveljavitev potrebna le nadpolovična večina glasov, ki pa jih ima OVP sama. Z zakonom bodo sprožene podražitve v obsegu 1,8 do 2,5 milijarde Šilingov, kar pomeni, da se bo za ta znesek zmanjšala kupna mož prebivalstva, kar bo še bolj skrčilo blagovni promet v državi. O podražitvah, ki stojijo z uveljavitvijo tega zakona pred nami, ni nobenega dvoma. Napovedal jih je že sam finančni minister v svojem govoru, ko je jeseni parlamentu predložil osnutek državnega proračuna za tekoče leto. Ker bo imenovani zakon stopil v veljavo 1. februarja, se bodo s tem dnem pričele tudi podražitve, saj je dala vlada industriji in trgovini svoje privoljenje že, ko je predložila parlamentu osnutek proračuna. V podrobnem bodo poleg zgoraj omenjenih zvišani še naslednji davki: izravnalni davek pri uvozu, davek na tovornjake, ki prevažajo mineralna olja in davki, ki jih morajo plačevati hranilnice in posojilnice, Raiffeisenovi denarni zavodi in ljudske banke. Poleg tega bodo zvišane tudi še sod-nijske pristojbine. Opozicija je ta zakon zavrnila z utemeljitvijo, da bo poslabšal kupno moč prebivalstva in da bo na številnih področjih sprožil podražitve. Vladi je očitala, da še vedno nima koncepta vladanja in da finančni minister dela, kar hoče. Zakon pomeni nadaljno gospodarsko slabitev dežel in občin, ker bo zvezna vlada od omenjenih 2,5 milijarde šilingov obdržala 1,8 milijarde šilingov za zvezne potrebe. Na isti seji je parlament z glasovi 'OVP in FPO sklenil tudi noveli k zakonu o pokritju primanjkljaja sklada za gospodarstvo z mlekom v letu 1967 in 1968 s strani države. S prvo novelo je pokrit dodatni primanjkljaj v letu 1967 v višini 29,3 milijona šilingov, druga novela pa skladu zagotavlja kritje primanjkljaja v višini 397,3 milijona šilingov. Leto 1967 za avstrijsko prebivalstvo: Življenje se je podražilo za 3,6 odstotka Statistični centralni urad na Dunaju je minuli teden objavil primerjavo, iz katere je razvidna podražitev življenjskih stroškov v minulem letu. Po tej primerjavi se je med novembrom in decembrom življenje podražilo za 0,2 odstotka in je bilo decembra 1967 za 3,6 odstotka dražje kot decembra 1966. V podrobnem so se živila podražila za 3,1, stanovanja pa za 5,4 odstotka. Stroški za nego telesa in zdravja so narasli za 6,5 odstotka, stroški za izobrazbo, pouk in oddih so se povečali za 7,6, tarife prometnih sredstev pa za 6 odstotkov. Kolikor toliko ustaljene so ostale le cene za kurjavo in razsvetljavo, ki so narasle le za 1,8 odstotka, cene za oblačila, ki so narasle za 1,3 odstotka, in cene za opremo gospodinjstev. Le-te so narasle za 0,8 odstotka. Po vrstah blaga so cene za sezonsko blago narasle za 2,4 odstotka, za nesezonsko blago pa za 3,6 odstotka. Najbolj se je podražilo blago, katerega cene so zakonito vezane. To blago se je podražilo za 9,5 odstotka, medtem ko se je ostalo blago podražilo le za 1,7 odstotka. Po drugi razdelitvi življenjskih stroškov stojijo podražitve uslug z 9,1 odstotka na prvem mestu. Ta porast je povzročila podražitev u-slug železnice in pošte. Na drugem mestu, stoji podražitev stanovanj za 4,4 odstotka, na tretjem mestu pa podražitev živil za 3,1 odstotka. Po tej primerjavi je bila torej podražitev najosnovnejših sredstev za življenje, kar predstavljata hrana in stanovanje, najbolj očitna. •> fjj.n Sto let ministrstva za kmetijstvo in gozdarstva Ob navzočnosti zveznega prezidenta Jonasa je bila včeraj v kongresni dvorani dunajske Hofburg proslava sto letnice obstoja ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Zatem, ko so bile 100 let poprej pod Marijo Terezijo ustanovljene prve kmetijske družbe, je prišlo 1. januarja 1868 do ustanovitve poljedelskega ministrstva, s čemer je pospeševanje koristi kmetijstva prešlo v rake države. To ministrstvo je dobilo pod svojo upravo kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo, pozneje pa sta prešli v njegovo pristojnost še konjereja in agrarana reforma. Po letu 1872 je dobilo poljedelsko ministrstvo v upravo državna posestva in državne gozdove, postalo je pristojno za zložitev in delitev kmetijskih zemljišč ter za ureditev hudournikov. Pred 80 leti je dobilo pravico soodločanja v trgovinskopolitičnih zadevah, leta 1906 pa je postalo najvišja živinozdrav-niška oblast. Po razpadu Avsfro-ogrske monarhije je z novo ustavo ministrstvo za poljedelstvo dobilo ime Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Njemu ob strani so kot poklicna zastopstva začele stopati kmetijske zbornice, katerih prva je bila leta 1922 ustanovljena na Nižjem Avstrijskem, že leta 1923 pa je prišlo do ustanovitve konference prezidentov kmetijskih glavnih ustanov, predhodnice sedanje konference prezidentov kmetijskih zbornic. Z razvojem industrije in trgovine, posebej pa še s svetovno gospodarsko krizo je stopilo vprašanje ureditve trga s kmetijskimi pridelki v ospredje zanimanja ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo in je to — čeprav pod spremenjenimi pogoji — ostalo vse v današnje dni. Sodelovanje dravskih elektrarn zgled dobrega sosedstva med Avstrijo in Jugoslavijo 1. nadaljevanje Da je bilo spričo takih okoliščin treba urediti tudi vprašanje medsebojnih odnosov med družbami, ki gradijo in upravljajo te elektrarne, in med državama, se razume samo po sebi. Sicer je bilo med Avstrijo in Jugoslavijo že leta 1923 sklenjenih nekaj specifičnih sporazumov na področju vodnega gospodarstva, vendar so se le-ki so nastali z gradnjo elektrarn. Ta vprašanja so postala pereča že leta 1945 ob razsulu Hitlerjevega tretjega rajha. Družba »Al-pen-Elektrowerke« z elektrarno Kaprun ni le pričela odvajati vodo iz porečja Drave, marveč je tudi elektrarno Dravograd locirala tako, da je sedaj dve tretjini zajezitvenega prostora na avstrijskem ozemlju. Kako se je pričelo to sodelovanje pripravljati in urejati? Tehnični direktor DEM, ing. Doberšek je s tem v zvezi dejal: »5. aprila 1945, to je dober mesec pred koncem svetovne vojne so zavezniška letala bombardirala trg Dravograd ter razen drugega prizadejala izredno škodo napravam elektrarne Dravograd. Po končani vojni smo torej prevzeli zelo poškodovano elektrarno. Najhuje pa je bilo to, da nismo imeli niti električne energije za pogon strojev in orodij, potrebnih pri obnovi električnih naprav. Stopili smo v stik s takratnim vodstvom elektrarne Žvabek, ki nas je nato z razumevanjem oskrbovala z električno energijo ves čas 'trajanja obnove elektrarne Dravograd, pri čemer smo prejeli od njih preko 1 milijona kWh. To razumevanje vodstva elektrarne Žvabek za našo takratno situacijo se je nadalje razvijalo tudi glede oskrbe s špecialnimi materiali ter po končani obnovi elektrarne Dravograd tudi na polju obratovalne problematike. Dogovori z vodstvi elektrarn Žvabek in Labot so se vršili kar na mejnem prehodu Vič—iRalbštanj. Spominjam se, da se je pripeljal ing. Jahn, sedanji direktor obratovanja pri DDK, v spremstvu angleškega oficirja na sestanek kar s tankom, jaz pa sem prišel na »zemljo nikogar« v spremstvu dveh naših do zob oboroženih obmejnih stražarjev. Take so pač bile tedanje prilike, važno je bilo edino to, da je napetost na meji stalno popuščala. Tako se je porajalo sodelovanje med avstrijskimi in jugoslovanskimi elektrarnami na Dravi, ki je in Še prinaša obema partnerjema obojestransko korist. Spominjam se še dveh primerov našega dobrega sodelovanja iz tedanjih časov, to je iz leta 1946. V Avstriji je nastopila tako velika energetska kriza, da je kvaliteta električne energije padla globoko pod normalo. Ogroženo je bilo predvsem obratovanje elektrarne Žvabek. Zaradi nizke frekvence niso več delovale črpalke, potrebne za hladilno vodo in olje. Elektrarna Žvabek bi morala ustaviti obratovanje. Sledil je sestanek na meji, kjer smo se dogovorili, da bomo iz elektrarne Dravograd dobavljali elektrarni Žvabek kvalitetno energijo za črpalne naprave po 20 kV daljnovodu Dravograd—Labot—Žvabek, za kar so bile potrebne le manjše preureditve. Tako smo omogočili obratovanje elektrarne Žvabek v enem izmed najtežjih obdobij avstrijskega elektrogospodarstva. V drugem primeru pa smo mi potrebovali pomoč. Zaradi obilice snežnih padavin se je porušil del 20 kV daljnovoda Dravograd—Žvabek—'Pliberk—Mežica na odseku Dravograd—Žvabek. Po 'tem daljnovodu smo tedaj napajali rudnik svinca v Mežici. Rudniku je zaradi izpada električne energije grozila poplava in s tem neprecenljiva škoda, daljnovoda pa ni bilo mogoče čez noč popraviti. Priskočila nam je na pomoč elektrarna Žvabek ter kljub svojim težavam prevzela oskrbo rudnika z električno energijo za čas, dokler nismo odstranili okvar. Škoda je bila preprečena.« (Se nadaljuje) rosiROKecnsvecu PALERMO. — Na Siciliji je minuli ponedeljek katastrofalen potres povzročil ogromno Škodo. 2e po prvih podatkih je med potresom zgubilo življenje najmanj 500 ljudi, medtem ko gre število tistih, ki so zgubili streho, celo v desettisoče. Poročila navajajo, da so bila med potresom čeki mesta dobesedno zravnana ter so se poslopja ruSila, kakor da bi bila iz lepenke. Prebivalci najbolj prizadetih mest so prestrašeni bežali na prosto, kjer pa so prišli v hud snežni metež, ki je njihov obupni položaj le že poslabšal. ŽENEVA. — Predstavnika Amerike in Sovjetske zveze na razoroži tv en e mi konferenci v Ženevi sta ponovno izrazila upanje, da bo v kratkem uspelo doseči končni sporazum o prepovedi žirjenja jedrskega orožja. V glavnem so se glede takega sporazuma zedinili že prej, odprto je pravzaprav ostalo le že vpražanje nadzorstva odnosno vpražanje varnosti pred ukrepi, ki ibi pomenili ikržitev tega sporazumo. Ta teden so se začeli novi pogovori tudi o lem doslej mereženem vprašanju, tako da je pričakovati, da bo dokončni sporazum mogoče doseči do >15. marca, ko bodo morali o vprašanju poročati glavni skupžčini OZN. LONDON. — Po vesteh, ki jih je objavil britanski tisk, je ameriški predsednik Johnson poslal predsedniku britanske vlade Wilsonu .osebno in zaupno" poslanico, v kateri pravi, da gre Britanija predaleč v krčenju svojih vojaških obveznosti. V ameriških vladnih krogih niso toliko zaskrbljeni zaradi odstranitve britanskih oporišč v Singapuru, pač pa povzroča Washingtonu hude skrbi britanski umik iz Perzijskega zaliva, kjer po ameriških ocenah nevarno narašča vpliv Sovjetske zveze. SAO PAOLO. — V industrijskem središču Brazilije — Sao Paolo —, kjer se je pred desetletji naselilo tudi precej Slovencev, je cela vrsta ulic s slovenskimi imeni. Ulica Drava, Sava, Savinja, Ljubljana in podobne ležijo v mestni četrti Vila Marina, ki ni daleč od mestnega središča. Ta predel, kjer zelo velik, tudi zato, ker gre za poklic, za katerega ni Robertih meja. Potni list manekenke ali fotografskega mo-ve'a uživa navadno večje prednosti od potnega lista kak-^oga diplomata. Najsi prihaja iz Rimo ali Pariza, Frank-ali Bangkoka, najsi bo njena narodnost kakršnakoli, 0 dekle —. fotografski model, za katero se trgajo velike ^adne revije vsega sveta, imelo povsod prosto pot. , Takšna je moč mode. Njenim ambasadorkam je vse ^voljeno. Potovale so skozi .železno zavezo" tudi tedaj, 0 je bila hermetično zaprta. Ta mednarodna dekleta, ki 0 danes v New Yorku, jutri v Nairobiju, prihodnji teden v Santiagu ali Hongkoku, ne poznajo problemov v zvezi z delovnim dovoljenjem. Problem je zanje, kako pričeti, prodreti, si ustvariti ime, se vpisati na seznam tistih petdesetih imen, slavnih po vsem svetu, na seznam izrednih žensk, priti na naslovno stran revije Vogue ali Harper's Bazaar, kar je za manekenko največji dosežek. Nekoč so bile manekenke tudi fotografski modeli. Toda potem so izvedeli, da so lastnosti, ki jih zahtevajo od enih in drugih, različne, in tako sta nastala dva sicer sorodna, a vendar ostro ločena poklica. .Obstaja šola za manekenke," pravi pariška kreatorka visoke mode Biki, .toda to je poklic, ki se ga ni moč priučiti v šoli. Manekenka se rodi iz neusmiljenih laboratorijskih preizkušenj, odkrijemo jo med preplašenimi dekleti, ki se zatečejo k nam in ki si služijo kruh v potu, ponižanjih in solzah. Za tisto, ki uspe, je ta paklic čudovit, toda pot do njega je težavna." Za fotografske modele je potrebno eksotično ozadje. Zato velike modne revije organizirajo ekspedicije na vseh pet kontinentov, da bi odkrile izvirno ozadje. Najboljši fotografski modeli potujejo več kot stevardese v reaktivnih deli na krovu vesoljskih ladij. Manekenke jim zavidajo; sicer pa tudi one potujejo, če niso .stalne" (nameščenke v cer pa tudi one potujejo, če niso .stalne” Inameščenke v kaki modni hiši), temveč .leteče", svobodne profesionalke, ki prehajajo iz ene modne hiše v drugo. .Leteče" opravijo v času modnih revij (to je predvsem februarja in julija) celo po štiri predvajanja na dan, za vsak nastop pa zaslužijo — seveda če spadajo med .zvezde” — tudi več kot tisoč šilingov. Vendar pa je poklic fotografskega modela bolj zapeljiv. Ne toliko zaradi potovanj po vsem svetu kot zaradi precej večjega zaslužka. Za dan poziranja, torej za osem ur dela, znaša na primer tarifa fotografskega modela v Italiji 60 do 80 tisoč lir. Toda fotografski model mora znati biti ure in ure miren in negiben pred fotografom, pod lučjo reflektorjev, ki je včasih tako žgoča, da se topi ličilo na obrazu; mirne in negibne morajo biti mišice obraza, oči, celo misli, vse v zadušljivem fotgrafskem študiju. Katero izmed obeh trpinčenj — nenehna potovanja s prisiljenimi etapami, ali negibnost kipa — je bolj uničujoče? Čeprav jih v šolah poleg ritmične telovadbe in blago-znanstva učijo tudi dietike, pa manekenke ne stradajo, da bi obdržale vitko linijo. Posebna dieta? Kje neki! .Kadar sedim med našimi potovanji z njimi pri mizi," pravi neka francoska kreatorka, .opažam, da imajo prav volčjo lakoto in jedo vse." Žrtve, najsi gre za manekenke ali fotografske modele, torej niso v prehrani, temveč v tem, da morajo dekleta v času napornega dela zgodaj v posteljo, zgodaj vstati, da morajo najmanj poldrugo uro presedeti pred ogledalom, preden se naličijo, da se vselej kažejo z veselim, žarečim obrazom, da se ne tresejo od mraza, kadar so januarja, ko piha burja, oblečene v kopalno obleko, in da se ne potijo, kadar se morajo pod žgočim julijskim soncem zavijati v krzno. Za vse to so potrebni železni živci, železno zdravje in železna volja. Železno voljo pa potrebujejo manekenke predvsem takrat, kadar odločajo, kako bodo naložile svoj zaslužek, privarčevane tisočake in — kadar so na vrhuncu uspeha — tudi milijone; ki jih zaslužijo letno. Vsa ta dekleta imajo enako ustvarjene možgane: majhen računski stroj, ki prešteva minute dela in zaslužek, pa tudi leta, ki naglo minevajo. Njihova kariera je kratka, traja največ deset let, in misliti morajo na to, kar bo prišlo pozneje, ko bodo njihov obraz, ki so ga ljudje tolikokrat videli v revijah, na reklamnih lepakih in na modnih predvajanjih, dokončno — zavrnili. 6 — Štev. 3 (1337) Q mmn m 12. januar 1968 RAZMIŠLJANJA OB KMEČKI PEČI: Kako so se časi za kmeta in kmetijo spremenili Z debelo odejo je v dneh prestopa v novo leto sneg pokril naše poljane, dobrave, brežine, grape in grebene. Če izvzamemo ljubitelje smučarskega športa, ga gledamo vsi z večjo ali manjšo nevotjo. Postal je breme, ki ne ovira le prometa na cesti, marveč je tudi marsikomu prekrižal načrte njegovega dela, v gradbeništvu enako, kot v kmetijstvu in gozdarstvu. Kako so se spremenile razmere v razmeroma kratkih 40 letih. Spominjam se svojih otroških let v vasici Mače pod Karavankami v Rožu. Že v novembru vsakega leta so tamkajšnji kmetje pričeli ugibati, kdaj bo padel sneg, kakšna bo zima, kakšen bo sani-nec in kaj se bo dalo pri prevozu lesa „iz vrha'', z Rut in Kozjaka na Bistrico ali pa celo v Svetno vas do Humperške žage zaslužiti • Enako kot stari Mačani so ugibali Svečani, Rufarjani, Psinčiči in Rožani sploh. Nič drugače ni bilo pri Zilji, na Gurah in v goratem svetu Podjune. Zima je bila »zlati" čas, ki je v kmečke hiše prinesla toliko denarja, da je bila z njim družina oblečena, da so bili plačani davki in da so kmetje nabaviti še marsikaj drugega. Dobra zima in dober saninec sta v tistih letih prinesla v hišo več denarja, kot kmetovanje in kmečko delo ostalih devetih mesecev leta. V tistih časih je veljal med nami kmečki rek: pozimi vozimo, da zaslužimo, poleti pa delamo, da družino prehranimo. Razvoj zadnjih 40 let, zlasti pa zadnjih 20 let je utemeljenosti tega reka pregrizel zadnjo korenino. Vol, vprežna žival naših kmetov skozi stoletja, je s kmetij docela izginil, tudi konje po vaseh lahko že na prste seštejemo. Številna družina, povečana še s tremi in več osebami služinčadi, se je močno skrčila. In tako na kmetiji tudi ni več »furmanov", kakor ni več volov in konj. Kmečko delo o-pravlija povsod traktor, v globeli gorskih poti pa so se zagrizli goseničarji in iz njih napravili široke in položne ceste, po katerih prevažajo les poleti tovornjaki, če je pa treba, pa tudi pozimi. Kolarji ali radarji in kovači so izumrli in gostilne nimajo več zaslužka od zimskih »furmanov", ki so se tam med potjo greli. In ne bo trajalo več dolgo, pa bo ta Idila tudi že med mlajšimi kmetovalci šla v popolno pozabo. Za tistega, ki ga doume, čas ni postal bolj neizprosen Za kmečkega človeka so bili časi že vedno trdi. V idilah »furmanov" ter »mrzle rose in ostre kose" morebiti bolj kot danes. Gozdni veleposestnik in lesni trgovec sta bila pri odmerjanju zaslužka »furmanov" trda in skopa. Njiju (je kot neke vrste kmečka delodajalca medtem zamenjala trgovina in z njo povezana industrija. Vrzel ali praznino, ki je začela nastajati s popuščanjem povpraševanja za kmečkimi »furmani" je omilila država v letih povojne bede in revščine, v letih, ko za prebivalstvo ni bilo dovolj kruha, mleka, mesa in masti. Obvezni odkup in državno zajamčene cene za krušno žito in mleko, do gotove mere pa tudi za klavna goveda in prašiče, ki jih je sklenila leta 1951 s takoimenovanimi kmetijskimi tržnimi zakoni, so bila pravzaprav za kmeta le nadaljevanje vezanega gospodarstva vojnih in prvih let po drugi svetovni vojni, in sicer v pozitivnem smislu. Prva velika sprememba Kmetijski tržni zakoni so omogočili, da je začel zaslužek za prodano mleko in za opi-tane živali postopoma nadomeščati čedalje bolj usihajoči zaslužek, ki sta ga kmečkim ljudem dajala zima in dober saninec. Kdor je po letu 1950 čas doumel in kdor je novim tržnim pogojem odgovarjajoče intenziviral pridelovanje krme ter rejo goveje živine in prašičev, je postopoma bolje shajal, kot v letih, ko je služil denar s kmečkim prevozništvom, čeprav so njegovi gospodarski izdatki In izdatki za družino z naraščajočo draginjo neprestano naraščali. Sedaj brez pridržka laho rečemo, da so tudi kmetje naših vasi enako kot kmetje v deželi in državi ugodnosti, ki so jih prinesli kmetijski tržni zakoni, izdatno izkoristili. Nekateri bolj, drugi manj, toda tistih, ki jih niso izkoristili, je bore malo, ker jih je medtem že zglodal zob časa. Že nekaj let je od tega, ko smo stopili v čas, ko pridelamo za domače potrebe, se pravi za potrebe prehrane domačega prebivalstva preveč pšenice, preveč mleka in preveč klavnih govedi. Stopili smo v čas, ko je treba s femi pridelki ali pa izdelki iz njih trgovati z inozemstvom, kjer pa ne veljajo tako ugodni zakoni, kakor veljajo na trgu v naši državi. Stopili pa smo v čas, ko čedalje bolj občutimo razvampirjenost uradov, ki jih imajo sklad za gospodarstvo z žitom, sklad za gospodarstvo z mlekom in sklad za promet z živino. Le-ti imajo kljub naraščajočemu razponu med proizvodnimi in konzumnimi cenami čedalje večje primanjkljaje v svojem poslovanju. Te primanjkljaje pa država noče več kriti v dosedanji meri, ker jih navsezadnje ob splošnem upadanju gospodarske konjunkture niti ne more. V nastalih razmerah je vlada za 1. januar 1969 napovedala velike spremembe na trgu s kmetijskimi pridelki. Tekom leta bodo sedanji kmetijski tržni zakoni nadomeščeni z novimi. Kaj smemo kmečki ljudje od njih pričakovati? Pred drugo veliko spremembo Zvezni minister za kmetijstvo in gozdarstvo je v teku razprave za letošnji državni proračun te spremembe orisal tako-le: * Pri mleku in krušnem žitu, katerih promet je že zakonito urejen, se bo moralo kmetijstvo prilagoditi potrebam trga. V mlekarstvu bo zboljšanje kvalitete igralo še večjo vlogo. Enotna proizvodna cena bo sicer ostala še napre|, toda odkup s strani države ne bo več zajamčen. * Pri žitu je predvidena uvedba cen, ki bodo povezane z avtomatiko dodatnih carin. Država bo zagotovila le še najnižje cene, pri čemer bo posebej pospeševala povečanje pridelovanja krmnega žita in rži. * Trg z govejo živino bo podobno kot trg z žitom podvržen avtomatiki dodatnih carin. S posredovalnimi odkupi bo tudi za govejo živino država zagotovila le najnižje cene, ki pa bodo do cene za mleko v takem razmerju, da bodo omogočili omejevanje proizvodnje mleka. V Avtomatiko dodatnih carin bo država vpeljala tudi na trgu s prašiči, jajci in perutnino. Tako daleč zvezni minister za kmetijstvo in gozdarstvo. Kaj se bo iz tega tekom leta izcimilo, je drugo vprašanje, je agrarnopoli-tično vprašanje, do katerga ne bi zaenkrat zavzemal stališča. Nahajamo se na začetku novih dalekosežnih problemov Mislim, da postaja sedaj vsakomur očitno, da se nahajamo kmečki ljudje na začetku novega obdobja v zadnjih 20 letih. Doba zagotovljenega odkupa naših glavnih pridelkov mleka in klavnih živali se nagiba h koncu, stopamo pa v čas, ko bo o zanesljivosti odkupa odločala le še kvaliteta in organizirana ponudba. Čas razmeroma ugodnih zajamčenih cen pa je gotovo pri kraju. To je resnica, ki stoji pred nami, s katero se moramo soočiti in kateri moramo brezpogojno začeti prilagajati svoje kmetovanje, v kolikor ga doslej še nismo. Prvo po-skušnjo teh problemov smo dobili že novembra minulega leta, ko so se gnojila in krmila podražila, cena, po kateri dobimo mleko dejansko plačano, pa je padla. Ta cena bo vkratkem še bolj padla. Akcija pitanja telet je vaba Medtem pa smo dobili tudi že drugo in tretjo poskušnjo. Druga poskušnja obstoja v akciji pospeševanja pitanja klavnih telet na težo 120 do 150 kg, da bi se s tem zmanjšale dobave mleka mlekarnam. Država sicer zagotavlja za opifanje takih telet 800 šilingov prispevka, toda istočasno zahteva od kmeta obvezo, da mlekarni ne bo oddal niti litra mleka več. V tem primeru pa ne nastane le vprašanje, kam z preostalim mlekom, ko ga za opitanje takega teleta ne potrebujemo več kot 1000 litrov, medtem 'ko ga krave v državnem povprečju dajo 30001 na leto. Pri tem nastane tudi vprašanje rizika takega pitanja, rizika tako v pogledu na to, ali bo vsakomur uspelo teleta do kraja spitati, kakor tudi rizika v pogledu na to, ali bo potem cena na trgu tudi krila proizvodne stroške. Kmetijska znanost in praksa sta soglasni v tem, da je pitanje telet najdražji in najbolj dvomljiv posel kmetovanja in da zahteva od človeka največ znanja in največ doslednosti. Direktor bavarskega deželnega zavoda za živinorejo v Grubu, dr. Hermann Bogner pravi, da je 'bila misel, da je za pitanje telet najbolj pripraven kmečki obrat, napačna. Praksa je pokazala, da zahteva pitanje telet na težo 120 do 150 kg veliko lastnega kapitala in velike sposobnosti človeka. Pri pitanju je treba doseči dnevni prirastek 1 kg do 1,20'kg, drugače je pitanje zguba. Zguba pa je tako uspešno pitanje tudi, če teleta dobijo drisko, ki nikjer ni bolj nevarna 'kot pri teletih. S tem v zvezi dr. Bogner pravi, da že dvakratna driska v dobi pitanja lahko povzroči zgubo v vrednosti 120 do 180 šilingov, tudi če jo pravočasno opazimo in uspešno odpravimo. Iz njegovih izvajanj lahko zaključujemo, da je pitanje telet na težo 120 do 150 kg, ki je moaoče samo z mlekom ali mlekom v prahu, lahko uspešno le v večjih skupinah po 100 in več telet hkrati, za katerih oskrbo Ne dopuščajmo igre Kakor sedaj izgleda, so v agrarni politiki naše države na delu sile, ki hočejo bremena nastalih razmer predvsem zvaliti na rame alpskega kmeta, na drugi strani pa docela prizanesti in še naprej pomagati velikemu kmetu v ravninskih predelih, ki so pripravni za pridelovanje žita, koruze in sladkorne pese. Prve tri poskušnje, ki smo jih dobili na dosedanji poti reorganizacije trga s kmetijskimi pridelki, so razpršile vsak dvom o tem. Že doslej so imeli veliki kmetje in veleposestva v ravninskih predelih države pred kmeti alpskega predela velike prednosti. Prednosti ne le v tem, da so v njihovem območju velika mesta in industrijska središča, marveč tudi v tem, da so bila poleg subvencij na ceno žita in poleg ugodnosti karteliranih cen za sladkorno peso, deležna tudi še prispevkov na ceno mleka in prispevkov za dopitanje goved, ki so jih po-kupovala v alpskem predelu. Alpski kmet od prispevkov na ceno žita ni imel nobenih koristi, ker ga ni pridelova1! za trg, marveč kvečjemu za svoje lastne potrebe. Brezbrižnost ali obup ne bosta pomagala Sedaj pa smo stopili v čas, ko je država ravninskim kmetom, ki pridelujejo žito za trg, zvišala ceno rži za 7 grošev, ceno ječ- so na razpolago 2 do 3 Specializirani strokovnjaki, poleg njih pa dosti denarja za potrebne investicije, ki so predpogoj za natančnost pitanja. Spričo tega lahko rečemo, da v kmečkih rejah pitanje telet na težo 120 do 150 kg na splošno ne pride v poštev. Nikakor pa ne pride v poštev tam, kjer bi se hoteli tega docela znova lotiti, brez primernega znanja in brez potrebnih izkušenj. V takih primerih bi šel verjetno že prvi poizkus po vodi. Tako je torej sedanja akcija povečanega pitanja klavnih telet za kmečke ljudi le vaba, kateri naj nikar ne nasedajo. Akcija je vaba, kakor je bila svojčas vaba akcija pitanja mladih goved na Baby Beef, ki je v kmečkih rejah docela propadla, ker tudi cena ni bila v nobenem sorazmerju med proizvodnimi stroški. Gotovo pa je eno: državo bo stala veliko denarja, ki bi ga bilo mogoče drugače pametneje izkoristiti. iluzija topljenega masla Podobno neosnovona je tretja poskušnja, ki pa jo pripravlja sklad za gospodarstvo z mlekom. To je akcija ponudbe topljenega masla na trgu po 30 šilingov za kilogram. Doslej topljenega masla na avsirijskem trgu skoraj ni bilo, ker tudi povpraševanja za njim ni bilo. Sedaj namerava sklad za gospodarstvo z mlekom letno pretopiti okoli 1000 ton masla, ki stane 40 šilingov kilogram. Za dosego kilograma topljenega masla je potrebnih 1,20 kg presnega masla. K temu je treba prišteti še stroške topljenja in ustreznega pakiranja, kar bo gotovo po- J vzročilo, da bodo proizvodni stroški topljenega masla znašali najmanj 50 šilingov. Ker pa ga hoče sklad na trgu prodajati po 30 šilingov, nastane vprašanje, kdo bo doplačal manjkajočih 20 šilingov: kmetje z zvišanjem kriznega groša ali pa državal Pri vsem tem pa je še vedno najvažnejše vprašanje: kdo bo kupil topljeno maslo, če je presno okusnejše in če je cena margarine znatno nižja) ■ j z alpskim kmetom! mena pa za 10 grošev in to za tem, ko je že prej zvišata ceno koruze. V isti sapi je z zvišanjem kriznega groša znižala ceno mleka, možnost njegovega vnovčenja pa postaja že sedaj dvomljiva. K vsem je zadela alpskega kmeta še s podražitvijo gnojil, katere pa še ni konec, in s podražitvijo krmil, vse pa v času padajočih cen lesa. V takih okoliščinah preostane za alpske kmete, kamor sodimo tudi kmetje ob Zilji, po Rožu, na Gurah in širom Podjune edino upanje, da se bo tekom leta uresničil pregovor, po katerem se ničesar ne je tako vroče, kakor se kuha. Toda tudi to upanje nas ne sme zavesti v brezbrižnost, niti ne v obup. Brezbrižnost in obup nas lahko spravita ob zaslužek našega drugega ..saninca", ki ga nam daje naša edino pravilna preusmeritev na govedorejo in proizvodnjo mleka, marsikje pa tudi na prašičerejo In pridelovanje koruze. Kar je sedaj potrebno, je zavestna akcija od spodaj navzgor za proizvodnjo organizirane kvalitete In pogodbenega kmetovanja na vasi z živilsko industrijo. Druge poti ni! To bodi za zaključek našega razmišljanja ob kmečki peči, ki smo ga začeli s spomini na zimski »saninec" in na čas kmečkih »furmanov", še enkrat jasno in nedvoumno poudarjeno. Blaž Singer Te zinuke Idile kmežko življenje danainjega žaia ne pozna vež LESU E CHARTERIS Nitka na petelinu Sinmon Templar, bolj znan pod imenom Svetnik, je drvel v svojem športnem avtomobilu po Collinsovi Aveniji v Miamiju s hitrostjo, ki je bila kakšnih deset kilometrov nad dovoljeno. Poleg njega je sedela Pa-tricia Holme in njeni zlati lasje so valovili v blagem vetriču. »Za tem- se nekaj skriva, Simon! Nekaj, zaradi česar se je Lida Veriti na smrt ustrašila. Da si jo samo slišal, s kakšnim glasom je telefonirala!« »Ti jo bolje poznaš. Ni malce histerična?« »Niti najmanj. Lida je lepotica, iz dobre družine, njen mož je v mornarici. Prepričana sem, da je zabredla v nekakšno težavo.« »Zakaj potem ni obvestila šerifa?« je nejevoljno vprašal Svetnik in ustavil avto pred neonsko reklamo, na kateri se je prižigal in ugašal napis KLUB NA PALUBI. Ob vhodu v ograjen parkirni prostor, skozi katerega je bil edini dostop do zasidrane ladje, preurejene v razkošen klub, je stal vratar v načičkani uniformi višjega mornariškega oficirja iz kdove katere dežele. »Admiral, ali lahko pristaneva?« »Slišal sem že za vas, gospod Templar, vendar vas ne morem pustiti v klub.« »V redu. Nočete naju pustiti v klub, toda nama tudi ne boste preprečili, če kljub temu poskusiva priti na palubo. Povabila naju je Lida Veriti.« Kar niso mogle doseči besede, je dosegel dvajsetdolarski bankovec. Voda Lide ni bilo na ladji... »Dober večer,« je nenadoma stopil k njima pretirano uglajen neznan jnoški, ki mu je vsiljivost sijala že kar iz oči. »Dovolite mi, jaz sem Esteban. Dobrodošli v našem klubu. Vukaj igramo samo poštene igre. Vam je všeč ruleta, faro ali pa morda poker?« »Nocoj nič. Iščeva Lido Veriti. Je morda tukaj?« »Žal mi je, vendar se mi zdi, da je 2e odšla.« j »Obvestila naju je, da bo v va-i s«n klubu,« je pripomnila Patricia. v »Odkrito vam bom povedal,« se je žalostno nasmehnil Esteban. »Lidi Veriti so bile všeč velike, tveganja pol-?e partije. Mogoče je izgubila preveč m se je vrnila v hotel po denar. Iz-■ volita kozarček, dokler ne povpra- r sam in zvem kaj več . . .« r Esteban ju je pustil ob diskretno > razsverljenem baru na palubi in se lekarn izgubil. »Zelo romantično je tukaj,« je sanjavo vzdihnila iPat. »Vendar ne v®m> zakaj, toda nekaj mi tukaj ni ' všeč.« » V istem trenutku se je prav blizu razlegel pok. »Simon, kaj je to?« se je zdrznile * dekle. ^ "Najbrž ima kdo težave z av-'*• tc>m,« se je v pogovor vmešal bar- (- man. »Ali pa je motorni čoln ...« "Ne bi rekel,« je odgovoril Svetnik in potegnil Pat za seboj. Stekla sta z ladje proti palmam na bregu. V senci tropskih stebel sta kmalu našla gmoto na tleh. Lida Veriti! V roki je držala revolver. Rdeč madež na levi strani frsi je obrobljal majhno, toda globoko rano. Še preden je potipal njene ^gibno roko, je bilo Svetniku jasno, , "^a je mrtva. Stal je poleg trupla in se Trudil, da bi povezal dejstva, ki jih J® imeti na voljo. Tukaj je truplo, ra-Ta> orožje... Znana sta tudi čas in raj dogodka ... Iz razmišljanja ga j® odtrgalo sopihanje človeka, ki je Pritekel z ladje. "Natakar me je obvestil, da se je j ®kaj pripetilo,« se je ustavil sredi Javka, ko je zagledal truplo. »Ali • • • ali je . . . mrtva?« "Da.« »Škoda, biia je zlata ženska!« j^Nekdo je bil drugačnega mne- i 'KT>>J°da saj vendar drži revolver. [ ^ete reči...« i »Nekdo jo je ubil,« ga je prekinil Cvetnik. »Nemogoče, gospod Templar. Tc je očitno samomor.« »Lida nikoli ne bi storila tega ...« se je uprla Pat. »Dobro jo poznam.« »Danes je na ruleti izgubila veliko denarja. Morda je izgubila celo več. kot bi 'lahko izplačala,« je dodal Esteban. »Obvestiti moram policijo. Ne dotikajte se ničesar!« »Prijatelj, zdi se mi, da se bom preden se zdani, moral dotakniti še marsičesa,« .ga je s pogledom ošvrknil Svetnik. »Admiral« je še vedno stal na svojem mestu ob vhodu na parkirni prostor. »Je Lida Veriti odšla iz kluba?« ga je vprašal Svetnik nekaj minut za tem, ko je našel truplo. »Pred četrt ure,« je odgovoril vratar. »Zakaj je niste ustavili? Vedeli ste, da jo iščemo.« »Mislil sem, da ste jo srečali. Razen tega pa ni moj posel, da bi ustavljal in izpraševal goste. Ste opravili?« »Midva ne, nekdo drugi pa.« »Ne razumem vas,« se je čudil »Admiral«. »Mrtva je!« »Nemogoče... Maloprej ko je šla mimo mene, se je smehljala. Ko bi bil vedel, da se bo ubila ...« »Zanimiv zaključek,« je ugotovil Svetnik. »Kdaj sem vam pa rekel, da je napravila samomor?« Admirala ni bilo ‘lahko zmesti: »Seveda mi niste rekli, toda kdo bi lahko kaj žalega storil tej simpatični in fini gospe! Povejte mi, prosim vas, kaj se je pravzaprav zgodilo!« »Ustreljena leži tamle pod palmami poleg plaže. Ste morda opazili, da se je kdo sukal tukaj okrog?« »Ne, precej zaposlen sem bil ve: čas. Poleg tega pa je še stranski izhod iz palube na plažo. Tudi vi ste ga uporabili, ali ne?« * Šerif Huskins je zasliševal Simona Templarja in Patricio Holme v razkošno opremljeni Estabanovi pisarni. »Priznati moram, da nisem ravne vesel tegale srečanja,« je brez ovinkov dejal šerif svetniku. »Priznajte, da ste prišli sem zaradi uboja?« »Tokrat ste v zmoti, šerif,« se je nasmehnil Svetnik. »Iskal sem živo Lido Veriti.« »Toda, hm, vedno se znajdete kje poleg kakšnega mrliča. To je že kar navada...« »Hočete reči, da sem jo jaz ubil?« »Ničesar nočem reči. Vi ste prvič omenili samomor, čeprav se tudi jaz strinjam s tem, da si Lida Veriti ni sama pognala krogle v prsi. Ženskam ni všeč tak samomor. Raje imajo spalne praške ali kaj {sodobnega . ..« »Oblečena je bila v zeleno svileno obleko, na petelinu revolverja pa sem našel eno nitko,« je pripomnil Svetnik. »Ali to ne diši po tem, da je morda nekdo poskušal z robcem brisači prstne odtise z revolverja? Me boste zdaj aretirali, šerif?« »Ni nobene potrebe, da bi to storil. Toda za vsak primer se ne oddaljujte preveč.« »Ne bojte se, prav blizu ibom ves čas,« se je zasmejal Svetnik. * Simon in Patricia sta se vrnila v klub na kozarček w'hiskyja. Pri točilni mizi sta se srečala z lastnikom Estebanom. Njegove kuščarske oči so radovedno gledale v Svetnikov tajin-stveni obraz. »»Lida nikoli ne bi sama prišla sem,« ga je presenetila Patricia. »Njen mož je trenutno v Tokiu. S kom je prišla v klub?« »Maloprej ste rekli, madame, da je prišla sem na sestanek z vami,« je spretno odgovoril Esteban. »Nocoj da, toda »Admiral« jo odlično pozna,« mu je odvrnil Svetnik. »S kom je prihajala prej?« Esteban je molčal. »Poslušaj, prijatelj. Lahko ti prihranim nekaj sitnosti, lahko pa ti jih tudi nakopljem. Zato govori!« mu je zagrozil Svetnik. »Večkrat je prišla z Morrisom Ca-reom. On je, kako bi rekel, playhoy. Ni več mlad, toda šarmanten je. Dal vam bom njegov naslov.« Svetnik je našel Carea v majhni vili nedaleč od Collinsove Avenije. »Zaenkrat mi recite kar Svetnik,« se je predstavil Simon Templar. »In tole je Patricia Holme. Najini vohuni so nama sporočili, da ste bili nocoj v klubu z Lido Veriti. Zakaj ste odšli iz kluba brez nje?« »Ne razumem, kaj hočete s tem,« se je razburil Čare. »Nimate pravice...« »Lida je bila najina prijateljica. Prosila naju je, naj ji pomagava. Pred eno uro jo je nekdo ubil na obali.« »Nemogoče! Hočete me prestrašiti. Naredila je samomor ...« »Kdo vam je to rekel?« Caire je ugovarjal. Svetnik se je odločil, da mu postavi zelo kočljivo Smeh stoletij V Parizu so pripravili veliko pojedino in nanjo povabili tudi neko rusko damo, ki pa je slučajno zamudila. Talleyrand je bil zaradi tega nejevoljen in je rekel sosedu v jeziku, za katerega Je mislil, da ga Rusinja ne razume: „Če kakšna dama ni ne lepa ne mlada, bi morala priti o pravem času in nas ne bi smela pustiti čakati.” Toda dama je razumela, kaj je rekel; obrnila se je in mu odgovorila v istem jeziku: „Če je kaka dama tako nesrečna, da mora pri obedu sedeti z nevljudnimi ljudmi, pride še vedno dovolj zgodaj.” • Talleyrandu so nekoč naročili, naj napiše kritiko o zaščitnih carinah. Stari politik je napisal o tem spis in ga izročil tajniku, naj ga prepiše. Ko je tajnik vrnil delo diplomatu, ga je avtor vprašal, kaj sodi o stvari. „Hm, to je zelo duhovita razprava, toda oprostite, da mi ni čisto jasno, ali ste za zaščito carine ali proti njej." Talleyrand se je nasmehnil: „No, potem je kritika povsem v redu!" • Da bi uničil Anglijo, se je Napoleon odločil za »celinsko zaporo". Ukazal je, da ne sme v njegovih deželah nihče kupiti od Angležev nobene stvari. Ko pride v neko vas k domačemu župniku, ga zasači pri praženju kave, kupljene od Angležev. »Kako to, da vi uporabljate blago, ki je prepovedano!" »Toda, veličanstvo, saj vidite, da ga le sežigom!” Izberite tudi vi! Bi Davorin Ravljen: MRTVI OGNJENIK, roman iz kmečkega življenja, 268 sir., ppl. 16 šil. Bi Zofka Kvedrova: VLADKA IN MITKA, povesi o življenju z otroci, 112 str., br. 3 šil. BI T. O. Loekken: ZMAGA KLAVSA BJERGA, roman s podeželja, 320 str., ppl. 12 šil. Bi Jan Welzl: NA ZLATEM SEVERU, spomini glavarja Eskimov, 256 str., ppl. 9 šil. BS Ivan Matičič: FANT S KRESINJA, roman s podeželja, 220 str., ppl. 15 šil. BE France Bevk: ČRNI BRATJE, povest iz življenja dijakov, 88 str., rlustr., br. 4 šil'. K Luigi Pirandello: POKOJNI MATIJA PASCAL, roman iz meščanskega okolja, 260 str., ppl. 14 šil. IBSi Vladimir Levstik: PRAVICA KLADIVA, povest koroške vasi, 144 str., br. 3 šil. Bi Johan Bojer: ERIK EVIE, roman iz življenja na severu, 244 str., ppl. 14 šil. §§ POŽGANA RADOVNA, in druge zgodbe, Slovenske večernice, 144 str., br. 5 šil. M Jerzy Žulav/ski: NA SREBRNI OBLI, roman o potovanju na Luno, 264 str., ppl. 12 šil. ® Julija Bračič: GRAŠČINSKI STRADARJI, zgodba o boju kmetov za pravico, 176 str., br. 5 šil. j||j Mathilde Serao: ČRNA REPUBLIKA, roman iz življenja novinarja, 296 str., ppl. 15 šil. ^ Miško Kranjec: MACESNI NAD DOLINO, povest s podeželja, 152 str., br. 7 šil. Knjige lahko dobite v knjigarni „Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse vprašanje. Bil je to strel v prazno, ki pa je vseeno zadel v tarčo. »Dajem vam zadnjo priložnost. S šerifom ne bo šlo takole gladko. Šerif vas bo prav gotovo moral spomniti na to, da je revolver, ki so ga našli v Lidini roki, registriran na vaše ime.« »Prosila me je, naj ga ji posodim . ..« »Lahko bi si mislili, zakaj hoče imeti orožje?« »Dejala mi je, da ima sestanek z nekom, ki se ga boji. Bila je zelc skrivnostna in ni mi dovolila, da bi jo spremljal.« »Torej takrat niste sumili, da namerava narediti samomor?« mu je Svetnik postavljal čedalje neprijetnejša vprašanja. »Kako ste potem zvedeli za samomor?« »Nekdo mi je telefoniral iz kluba pred vašim prihodom. Sporočili sc mi, da je Esteban naročil, naj molčim. Veste, z Estebanom sva družabnika. V klub mu vodim nove stranke, ki kockajo in pijejo. To ni nič protizakonitega.« »Morda. Kaj pa vaše pogoste poroke z vdovami in starimi gospodičnami, ki ste jih vodili tja, pa ločitve in lepe odškodnine?« »To nima nobene zveze z umorom.« »Bomo še videli,« je odgovoril Templar in skupaj s Patricio odšel iz Careove vile. * »Ne razumem te, Simon,« se je jezila Pat med vožnjo. »Zakaj si pustil Carea? On je v zvezi z Estebanom in od njega je dobil navodila, kaj naj ti odgovori. Lida je bila vendar ustreljena z njegovim revolverjem ...« »Prav v tem grmu leži zajec,« se je smehljal Svetnik. »Vse je preveč preprosto, da bi bilo res. Ce bi bil Čare ubijalec, potem gotovo ne bi pustil svojega revolverja na mestu zločina. Lida je bila zapletena v neko izsiljevanje, vendar Čare tukaj ni mogel imeti prstov vmes. Njegov način dela je finejši...« Templar je spet ustavil avto pred neonsko reklamo z napisom KLUB »Ukazano mi je, naj nikogar več ne puščam v klub,« ju je ustavil »Admiral« pri vratih. »Morda, toda ne pozabite, da naju kliče šerif.« »Žal mi je gospod, toda ukaz je ukaz...« To so bile »Admiralove« zadnje besede. Svetnikova pest je šinila kot blisk in pristala pod njegovo brado. »Admiral« se je stegnil po tleh, kot je bil dolg in širok. »Pat, pojdi in zamoti Estebana. dokler ga ne zvežem. Takoj bom prišel za teboj.« Natanko čez oseminšestdeset se- kund je bil Svetnik že pri Patricii v Estabanovi pisarni. »Kaj spet pomeni vse tole sredi noči?« se je upiral Esteban. »Zanima me vsebina vaše blagajne,« je odgovoril Svetnik in potegnil revolver. »Štel bom do tri. Odprite blagajno! Ena . .. dve ...« Esteban si ni mogel pomagati. Svetnik je začel preiskovati blagajno. »Gospod Templar, odložite revolver!« je zadonel od vrat mogočen glas. »