Ob stoletnici rojstva Dickensovega. Lani je minulo sto let, kar se je porodil slavni angleški pisatelj Karol Dickens.  Razni leposlovni listi,  posebno  angleški, so tem povodom z zasluženo hvalo proslavljali pisatelja, ki si je s svojimi povestmi priboril odlično trajno mesto na leposlovnem polju pri Angležih pa tudi  sploh pri vseh kulturnih narodih.  To dokazujejo prevodi njegovih del v najrazličnejših jezikih sveta.  Dokaz resničnega pravega pisateljskega talenta je  vpliv in uspeh pisateljev ne le v domovini, ampak tudi pri drugih narodih.   Kdor se vtopi tako globoko v dušo  človekovo,  da iz nje ne  odseva gibanje,  valovanje in  delovanje le onega naroda,  kateremu sin je pisatelj,  marveč  da se  v  njej  razvija in kristalizira vobče  človeška duša,  tak pisatelj je mednaroden,   svetoven,   ki ga vsakdo  razume,   ki ni  pisan   razumljivo   le   za  en narod in le  za ono dobo,  ki je v njej živel pisatelj.  Tak ustvarja trajno veljavna   dela,   ki nikdar ne  izgube  svoje  aktualnosti, ker črpajo  svoje  snovi iz  duše  človeštva,  ki je povsod in vedno  ena in ista.  Tak pisatelj  svetovne veljave je Karol Dickens.  On ni pisal kakor mnogi pišejo v znamenju  krščanske tvrdke in vendar je Dickens eden izmed najvplivnejših leposlovnih propovednikov  krščanske etike.  Njegove povesti so  visoka pesem krščanske ljubezni,  dasi nikjer v svojih povestih ne  deklamira o njej. — Dejstva, ki jih  razpravlja, življenje, ki nam ga kaže, borbe med  dobrim in zlom,  ki nam jih riše v svojih  značajih tako živo, tako resnično, tako preprosto,  čita-telju pojasnujejo kot kategoričen imperativ to veliko zapoved ljubezni,   ki po apostolovih besedah vse upa, vse pretrpi, vse prenese.  Mlad je preizkusil vse bridkosti in prevare življenja,   jasno je   gledal v  svet   in njegovo  vrvenje,  kritično  in  objektivno  je rabil tehtnico,   kjer se   meri   zlo   z  dobrim;   prisvojil   si   je   v borbah   energijo   življenja   —   v   pomoč   mu   je   bila krepka,   reelna britska rasa,   kjer  zmaguje  le  močna individualnost  — in  tem potom si je priboril  s   svojimi povestmi na  svetovnem trgu pisateljsko ime trajne    veljave    in   sla-............,......      ve. —  Najbolj  izrazito   se   je   sam   naslikal v najlepši svoji povesti »David Cop-perfield«,  ki jo sko-ro smemo imenovati njegovo avtobiogra-fijo. — Nekako elementarno je zlil čuv-stovanje  svoje  duše v   najlepšo   božično povest,  kar jih poznamo, v »A Christ-mas   Carol«.   To   je pravi    »čredo«    avtorjevega    življenja. Dickens je mojster v karakterizaciji.   Kako raznovrstni nastopajo v njegovih povestih razni značaji dobri,  hudobni, res-SRBSKI GENERAL                ni,  šaljivi,  in vsi   so
JANKOVIČ.                              kakor izklesani,   pri
^^.--^
Sedanji predsednik francoske republike POINCARE (2)
na obisku v Peterburgu   pri  ruskem zunanjem ministru
SAZONOVU (1).
nobenem nič preveč, nič premalo, vsi tako resnični in naravni. Ekonomen in vendar tako raznovrsten in bogat je Dickens glede tehnike, glede razvoja in skladanja glavne ideje v svojih povestih. Ves razvoj mu je v povesti neprisiljen, logičen, naraven. Mnogo se je rodilo po Dickensu odličnih pisateljev, morda ga ta ali oni nadkriljuje v tehniki ali v artistiki, toda bistvena notranja, rekel bi, duševna vrednost Dickensovih povesti tudi pred današnjim sodom kritikov nedotakljivo obvladuje svojo veljavo. Zlasti berila željna mladina bo še vedno rada prebirala Dickensa. Navduševala se bo zanj, radujoč se zanimivih dogodkov fabule, divila se bo fantaziji in humorju pisateljevemu, učila se od njega plastike pripovedovanja in zajemala bo iz njegovih spisov zmisel za plemenite družabne ideale in se učila jih modro sprevajati v življenje. — V slovenskem prevodu imamo dve večji deli Dickensovi: »Dve mesti« v prevodu Izidorja Cankarja in »Oliver Tvist« v prevodu Otona Zupančiča. — Priporočamo jih našim čitateljem, da jih čitajo in se prepričajo sami, da smo pisatelja Dickensa le pravično s temi potezami označili ob stoletnici njegovega rojstva.                                     A. K.
Detektivski roman. Tip detektivskega romana je med raznimi vrstami romanov upravičeno bolj na slabem glasu. Znamenito se je s tem tipom bolj in manj srečno poizkušal amerikanski pisatelj Edgar Poe. Izmed mnogih povesti te vrste sta najbolj značilni dve kratki noveli, ki ju je spisal E. Poe : »Dvojni umor v ulici Morgi« in »Izmaknjeno pismo«, dobro zlita modela tega genreja. — Detektivski roman pri tem pisatelju je predvsem spretno izrabljena moč analize in dedukcije. Pisatelj nas postavi pred kak zagonetni problem, ki ga navidez nerazrešljivega razvozlja z metodično in vztraj-