slov enako ljudstvo Tiska »Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) t Gorici ^Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. liliaja vsaki >'■ .«'k oli Ih uri dopoldne. Rokopisi sc ne vra-Cajo. Ncfrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. 7.a man, ..rteinoJnc 1 ia celo leto 3 krone, za pol leta K 150 Za Nemčijo je ccna listu S K, za druge j dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema | .Narodna Tiskarna* J v Gorici, ulica Vet-« turini št. 9- 6. itavilk«. Naročnlno In naznanila sprejem* upravništvo v Gorici, Semeni5ka ulica 5. 16 Posamezne številke se prodajajo v toba-karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Jo-s*ip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer:, ie sf tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. V Gorici, dnu 11. Miruvarjii 1 !M)4. ' Z združenimi milili! (Konce.) K splošnim dolžnostim do dobrega časopisja omonimo le Se to: I Š i r i t e d o b r e 1 i s te, skrbite, da se morda manj premožni po več skupaj na list naroč6. Prebrane liste posojajte dalje. Naj vam bo pri tem pred očmi le moralen uspeh, !:i je najtežje važnosti ,za vsako stranko. Miloščina, katero bliž-njemo v obliki časopisa podelite, ne ostane nepovmena! — Svoje oglase priobčujte v katoliških listih, v javnih lokalih odločno zahtevajte tudi svoje liste. V vzgled nam bodi Dunaj, srce Avstrije. Da je tamkaj krščansko časopisje nadkrililo židovsko, se imajo Dunajčani zahvaliti edino le odločnosti, s katero so zahtevali povsod le svoje liste tor so tako izpodrinili nadvlado čifutskih glasil. Bodi nam torej v tem oziru geslo; Svoji k svojim! ' f' Ne umemo, zakaj se na liberalne Jiate naročajo tudi sicer dobri katoličani. /Izgovor, da se dobš nasprotni. listi p o i c e n i, je pač piškav. Boš-li strop« ktfpil t lekarni vsled tega, ker je dober kup? O, bodi uverjen, strup vedno škodil — In če bi tudi tebi ne škodil, gotovo pa je v kvar tvojim domačim. Čuden se nam zdi izgovor nekater-nikov, češ, naročamo se na nasprotne liste, da spoznamo, kdo ima prav. Uže ta nezaupnost do katoliških listov je sumljiva. Tak zdi se nam podoben človeku, ki bi pričel vse mogoče reči jesti, le da \bi spoznal sam jedi, človeku, ki bi torej svoj želodec pital z raznimi neprebavljivostmi, n. pr. z zemljo, travo, ali s strupom — le da skusi, kaj je želodcu prav. Prepričani smo, da bo takega čudaka ravno tako želodec bolel, kakor glava LISTEK. Žrtva spovedne tajnosti. Zgodovinska povest. Spisal Ivan Mezinec. Vlil. Minulo je bilo že mnogo let od j onega časa, ko je oprostila Viteja smrt ' njegove revščine. Njegova soproga z dvema hčerama je stanovala v dveh malih sobah v eni onih hiš mesta Čikaga, katere imajo po deset do petnajst nadstropij, in v katerih prebiva na stotine ljudij. Za onega, ki bi ne bil še nikda. tako visoko spel, bilo bi za poiskat nekako težko; toda kurat Lurc ni imel te skrbi, saj je tolikokrat obiskoval podobna poslopja, opravljajoč svojo visoko nalogo. Takrat je spel po stopnjicah z nekakim čustvom veselja in upanja. Že je pred vratmi od vratarja mu označenimi, in bere nad njimi sledeč napis: »Sestri Vite, — šivilji". „Bogu hva!aw, šepnil je, .upam, Ja sem na pravem sledu“. Pozvoni, kmalu nato se odprejo vrata. Mladenka, bledih lic, stara več kot trideset let, gledala je začudena tega moža visoke postave in poprašala nekako plaho za njegovo željo. nŽelel bi prašati, ali ste morda vi hči nekdanjega trgovca Viteja?u „Da, Elen Vite sem, a moj oče je bil Roger Vite“, odvrnila je ženska. .Tedaj mi dovolite, da vstopim, ker nekako opravilo največjega pomena me modrijana, ki se bo pasel po liberalnih časopisih. Listo — dobre in slabe — brez razločka smeli bi po našern prepričanju čitali le oni izobraženci, ki znajo trezno razsojati, med pravimi in navideznimi dokazi, ki so v resnici do cela vtrjeni, sploh taki, ki morojo poznati orožje nasprotnikov, da so morejo krepko napadom v bran postaviti. — Toda nasprotnike svoje dovolj spoznamo iz svojih glasil. Iz same radovednosti podpirati peklenske namene nasprotnikov, pač no gre! — Končamo to vrstice z besedami, katere smo napisali na čelu tega članka: „Z združenimi m o č m i 1“ Ds\, če bi se vse čile moči, ki so v naši stranki, združile, bilo bi delovanje naših listov živahneje, cela akcija naše stranke bi se mogočno razvila, in katoliški program, kateri nam ostane svpt, bi slavil lahko Uže svojo zmago. Torej junaki, čvrsto na delo! Per aspera ad astra! Z združenimi m o črni! n. Protest, katerega so slovenski člani goriške kmetijske družbe podpisali in izročili na pristojnem mestu proti veljavnosti občnega zbora, ki se je vršil dne 9. t. m. v Gorici: Slavno predsedništvo c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Proti občnemu zboru, sklicanemu na dan 9. t. m., podajemo podpisani člani osrednjega odbora v svojem in svojih tovarišev in zastopancev imenu naslednji je privedlo do vas!u Elen se je umaknila za korak in povabila tujca, naj vstopi. „Bi me li hoteli dovesti do vaše matere11, prašal je duhovnik, „ker nje v prvi vrsti se tiče moje poslanstvo". „Moja mati je bolna na živcih in zdražljiva, zato bi bilo dobro, ko bi se ogibali vsega, kar bi jo znalo vznemiriti!“ „Res. to, kar iuiam opraviti, znalo bi vzbuditi vznemirjenost11, odvrnil je duhovnik, „a jaz menim, da bo to razburjenje veselo, za mater in za vasl“ „Oprostite, gospod, kako Vam je ime?1* vprašala je s tresočim glasom mladenka, „da bi poprej pripravila bolno mater na vsprejem vašega poslanstva!11 „Ne, gospica'1, odvrnil je duhovnik, .opravilo, katero me je privedlo do Vas zahteva, da ostane moje in pošiljalčevo ime neznano. Vi mi* gledate z začudenjem in strahom, razumem to; medtem poslušajte: že nekaj dni sčm potujem od mesta do mesta, da bi našel družino Vite; 3 tega lahko sklepate, da je stvar zelo važna. Upam, da vas 7amotim samo za par minut, moja dol?.no9t je samo to, prepričati se, da je to res družina nekdanjega trgovca Viteja iz Dublina na Irskem. V tem slučaju moram poravnati krivico, katera se je zgodila va5emuočetul“ Ko je skrivnostni tujec tako govoril, razbrali si mogel na obličju žene veliko radovednost in pričakovanje. Po-nudivši gospodu stol, ga je prosila, naj protest: Prilično eno loto pred smrtjo nepozabnega predsednika grofa Franca Cio-ronini-ja krožilo jo po celi deželi vabilo kmet. društva, izdano po sklepu osrednjega odbora, naj bi kmetovalci, prijatelji kmetijstva, društva in občine v več-jerr. številu pristopili društvu, da se oživi in ojači njegovo delovanje v blagor domačemu kmetijstvu. Vsled tega poziva se je začelo naše ljudstvo gibati in osrednji odbor je sprejel zaporedoma znamenito število naših kmetovalcev pa tudi kmetijskih zadrug in občin. Pod Coroninijevim naslednikom pa so se stvari vse drugače zasukale. V seji dne 14. februvarja 1903 je osrednji odbor vsprejel zraven nekaterih Slovencev mnogo italijanskih posestnikov, pa tudi društev, in sicer takih, katera nimajo prav nič opravili s kmetijstvom, kakor „So-cietk di Ginnastica0, „Lega Nazionale“, politično društvo „L' Unione** in to brez vsega ugovora, dočira ju v naslednji Beji dne 11. julija 100 in toliko zglašenih slovenskih kmetovalcev izročil v pretres posebnemu odseku, kateri še do današnjega dne ni dovršil svoje naloge. Pri tem se je predsedništvu zelo mudilo sklicati občni zbor in sicer v takem času, ki ni po pravilih (§ 34.) odločen za društvena zborovanja. Pa tudi prehvapiti nas je hotelo predsedništvo s svojim oznanilom ouč. zbora, ker smo prejeli dotična vabila še-le dne 1., 2., 3. tek. meseca, — nekateri člani še sploh niso prejeli nobenega vabila, med njimi celo odbornika gg. ces. svetnik France Vodopivec in potovalni učitelj Štrekelj. V zmislu § 36. društvenih pravil bi morala biti vabila vročena vsaj 14 dni pred občnim zborom, ker drugače ne morejo člani izvrševati svoje pravice, ki jim je počata hipec in odšla v sosedno sobo, iz katere je prihajal šum šivalnega stroja. Lurc je moral čakati precej časa. Stroj je bil utihnil, čulo se je napol glasno govorjenje. Malo nato so se odprla vrata, na njih se je pojavila Elen, namignivši tujcu, naj vstopi. Bleda žena sedela je v starem naslonjaču; ramena in glava so ji bila podprta z vzglavjem; vidno razburjenostjo je zrla vstopivšega gospoda. Ob šivalnem stroju stala je še ena mladenka, istotako vznemirjena kakor mati. ^Zahtevate legitimnega spričevala1*, začela je gospa Vite 8 tresočim glasom, „da »mo Roger Vilejeve družino ? Elen, pokaži gospodu spričevalo moje poroke in vajina krstna lista!“ .Zadostuje, gospod .... ah ...?“ „Popolnomau, odvrnil je svečenik, ko je pregledal listine; „Bogu hvala, da morem izpolniti izročeno mi nalogo”. S temi besedami posegel je v žep in privlekel iz njega zavitek bankovcev, zaprtih dobro v skrbuo zapečatenem zavitku. „Morda ste prišli na-vkaz bank../ „Prosim, gospa, ne imenGjte nikogar, ker ne smem odgovoriti. Vzemite la zavitek; in naj bo poravnana beda in pnmanjkljaj tolikih let. Kar je v zavitku je vse vaše imetje, ne miloščina, temveč prava legitimna last*. „Nekaj dragega bi Vas prosil1*, nadaljeval je duhovnik, potem, ko je odložil zavitek v odprte roke starice, „vi podeljena, da smejo oglašati samostalne predloge ; kajti kdor dobi vabilo 5, 6, 7 dnij pred občnim zborom, ne more nikakor izpolniti pogoja, stavljenega v zadnjem odstavku § 35. Da se deležba od slovenske strani kolikor mogoče omeji, odredil je društveni urad, da ae ne dajejo od dne razposlanega vabila nikomur izkaznice, tudi če plača udnino. Tako se je odrekla izkaznica dež. poslancu g. Antonu Klančiču, kateri je prinesel dne 3. t. m. plačati udnino za podgorsko občino in blagajnik mu je izrecno povedal, daje prejel tako povelje. Petekli četrtek je bila baje radi blagajnikove bolezni društvena blagajna celi dan zaprta, se niso sprejemala plačila udnin, niti se niso izdajale izkaznice, po katerih so prafiali razni člani. Tu bodi omenjeno še to, kar očitno kaže namero predsedništva oziron)*,'društvenega urada: Vsem italijanskim,’ psl-roma tudi nemškim i članom, kateri so bili v zamudi s plačilom adnine za preteklo leto, je društveni urad rasposlal opominjevalnice — dočim so se napravljene opominjevalnice za slovenske člane na najvišje povelje pridržale v urada. Na dnevnem redu občnega zbora je poročilo o društvenem delovanju leta 1901, so računi za 1. 1902 in proračun za 1. 1903. Vse te spise imajo italijanski člani v rokah, so jih lahko pregledali in se pripravili za dotično razpravo. Slovenski člani pa niso prejeli ne poročila, niti omenjenih računov in proračunov, ker ni predsedništvo prav nič za to poskrbelo — kakor se je poprej vedno godilo — da bi se napravili potrebni prevodi ter priobčili članom. V tem opu-ščenju tiči tudi očitno kršenje naših pravic, katero občutimo tem huje, ker ste katoličanke, ni res? Molite torej za dušo njega, kateri me je poslal do vasu. „0 vas torej ne smemo vedeti nič?“ prašala je starka ginjena, „nekako čustvo mi pravi, da smo prišli do tega zavitka po vaši dobroti; kako bi nas bili drugače iskali toliko dnij ? ... “ „Ne, ne potrebujem nobene zahvale ; bil sem samo orodje v“ ... rokah božjih, hotel je nadaljevati, a prekinil svoj govor, vstal, stegnil roko proti ženam in rekel: „Z Bogom, prosim, ne govorite nikomur o meni, niti ne pozvedujte po osebi, ki me je poslala... to je skrivnost!** Vdova Vite in nje hčeri so obljubile in gospod Lurc se je poslovil. Tako je teh troje oseb samo sumilo, kdo je bil tujec. Toda njih mnenje je bilo krivo: mislile so namreč, da vidijo sina kakega moža, ki je kdaj provzročil tako veliko nesrečo družini Vitejevi. Bralec pa ve zdaj, čemu je duhovnik Lurc potoval v svetnih oblačilih. Ne dolgo po skrivnostnem dobitku svote 20000 dolarjev, katera je povračala kapital očetov z vsemi obrestmi, zapustila je vdova Vite s svoji ma hčerama revno stanovanje v Čikagi in se vrnila na Irsko, v domovino. Tako niso zvedele nič o dogodkih, ki so prihrali nepričakovano nad duhovnika Pavla Lurca; postal je bil njih žrtva radi okolščin, na katere ga je vezala — dolžnost.... niamo celo lansko leto pre.oli nobenega društvenega glasila ter živimo v popolni temi o vsem tem, kar »e godi in gospodari v društvu. S tem, da se je nad 100 kmetovalcem naSe narodnosti, kateri so bili pravilno zglašeni t seji dne 11. julija I. I. nad pol leta zadržal sprejem v društveno zvezo in da se je poprej sklical občni -.bor, nego se je rešila ta zadeva; da se je nenadoma pred časom sklical zbor (§34), in tako, da ni možno staviti samostalnih predlogo?; s tem, da se po sklicanju obč. zbora ne izdajejo za de-ležbo potrebne izkaznice tistim, kateri so v tem času prinesli plačilo udnine, in da razni člani slovenske narodnosti sploh niso prejeli vabila k občnemu zboru in slednjič s tem, da se slovenskim članom ni pred zborom priobčilo poročilo o društvenem delovanju in da se jim niso do-poslali društveni računi in proračuni — kršila so se dotična pravila kmetijskega društva tako očitno ? škodo slor. članom in celi naši deželni strani, da smo žaljeni v svojih pravicah in interesih primorani podati proti veljavnosti napovedanega občnega zbora, proti dotičnemu dnevnemu redu in proti eventuelnim zborovim sklepom najodločniši protest, zanesljivo pričakaj^, da vzame c. kr. vlada naše žaljene pravice in koristi v svoje varstvo ter ukrene, česar treba, da se zaprečijo nasledki samovlastnega in ^rotipravilnega postopanja društvenega pr,.4«edništva. V Gorici, 9. februvarja 1904. Vojna na skrajnem Vstoku. Med Rusijo in Japonsko prišlo je toraj do vojske. Japonska je, ne da bi čakala na odgovor Rusije na zadnjo njero noto že koncem prejšnjega tedna prodala z Rusijo vse diplomatične zveze. Koj na to zapustil je japonski poslanik na ruskem dvoru b svojim osebjem Petrograd, izročivši varstvo japonskih podanikov, nahajajočih se mogoče v Petrogradu, zastopnika angleške vlade. Ravno tako je na carjev ukaz zapustil ruski poslanik z vsem svojim osebjem japonsko pre8tolico Tokio ter izročil zaščito ruskih podanikov francoskemu poslanika, nahajajočem se na japonskem dvora. Pri-čakovalo se je, da se napove vojska od jedne ali druge strani dan na dan. Da, nekateri listi so prinesli vest, da je Japonska Rusiji že napovedala vojBko in kmalu potem čitali smo v listih brzojavko raškega guvernerja na skrajnem Vstoku Alfeksija, ki je naznanjala carju, da so japonske torpedovke napadle tri velike, pred luko Port-Arturja zasidrane vojne ladije, namreč oklopnioi „Rietvisanu in „Cesarevič“ ter križarko „Palladau in jih poškodovale. To da se je zgodilo 8. t. m. o polunoči. Ta vobI se zdaj potrjuje od raznih stran ij in se jo spopolnuie tako, da je 17 japonskih vojnih ladij napadlo pred Port-Artorjem zasidrano raško eBkadro ter da je jedno izmed imenovanih raških vojnih ladij uničilo tako, da se je potopila, drugi dve pa tako poškodovalo, da nisti več za rabo. Dalje pravi neko brzojavno poročilo, da se nahaja Port-Artar v plamenu. Na dalje bo Goriška naišMja in Ha sv. Mohorja. Čitateljem v svarilo! Poverjenikom v bodrilo! Prišel je čas, ko se po vsem Slovenskem vabi v dično družbo sv. Mohorja. Kolike važnosti je družba sv. Mohorja za slovenski narod v verskem, narodnem, nravnem in gospodarskem oziru, v6 ceniti vsak domoljub. Lahko rečemo, da bi bilo naše ljudstvo duševno daleč zaostalo, ako bi ne imeli te družbe. Dolžnost jo torej vsakega domoljuba, da dela za prospeh družbe, da bo število udov ne skrči, pač pa pomnoži tako, da bo vsaka družina imela Mohorjeve knjige. Posebno priporočamo čč. gg. poverjenikom, da ne pozabijo družbe vže sedaj priporočati. Res je, da se naša častita duhovščina v tem oziru mnogo trudi, opravlja vsa opravila brezplačno ter zalnga društve-nikom tudi udnino — vendar pa moramo reči, da bi se dalo v mnogih krajih število Mohorjanov zdatno pomnožili. — V dražbi sv. Mohorja se nam zrcali verska in narodna zavednost iu nezavednost posameznih dabovnij po izreka: ^Mohorjevih udov število je verskega in narodnega daha merilo1*. Ker se je štovilo Mohorjanov leta 1903 v naii nadškofiji skrčilo za 396 poroča, da so japonske vojne ladije za sačile tri ruake ladje, ki so bile nakrcan« z živežem, namenjenim ruski armadi Tudi ta vest se potrjuje od raznih strani So pa tadi vesti, ki zatrjujejo, da nis< bile te tri ladje napolnjene z živežem marveč da so bile iste le ogledaške ladj« v službi Rusije, ki so imele nalogo pretrgati in pokončati podmorsko kabelslo brzojavno zvezo med Korejo in Japanon. Kakor rečeno, vojna je začela in čitali bodemo najrazličnejše vesti nasprotujoče si draga drugi, vesti, resnične in neresnične, katere ne bode nikakor mogoče kontrolirati na prvi mah. Japonska ima močno mornarico, ki je jedna naj-novejših ter zgrajena po najnovejših tehniških zahtevah vojnih mornaric. Zarali tega ni izključeno, da ne bi ruska mornarica podlegla japonski. Na Tsak način pa treba z veliko opreznostjo sprejemati vse vesti, katere nam bodo donašali razni korespondenčni aradi iu časopisi. Vedeti treba, da ima Rusija vse polno odkritih in neokritih sovražnikov, ki ji ne žele nič dbbrega. V prvi vrsti so njeni sovražniki Angleži, ki imajo prvo zaBlago, da se je Japonska osmelila začeti vojsko z Rusijo Nič mnogo boljši niso Nemci, bodisi o»i iz rajha ali pa tadi naši, četudi zatrjuje oficijelna Nemčija, da se hoče v rnsko-japonskem spora vesti Btrogo nevtralno. Ravno tako je z Italijo. Oflcijelna Italija hoče biti tadi strogo nevtralna, ne pa tako neoficijelna Italija, namreč neodvisno italijansko časopisje, ki že danes namiguje, da ne bi bilo napačno, ako bi Italijani porabili sedanje ruske zadrege ter začeli nekoliko ribariti ▼ motnem. Jedina odkritosrčna prijateljica Rusije je pač Francoska. Tako približno stoje danes stvari, ki se pa že julre lahko zasučejo vse drugače in iz katerih se izcimi prav lahko celo svetovna vojska. Najlepše pa je, ker se doznaje v zadnjem hipu, namreč da Japonska ni napovedala Rusiji formalno vojske, marveč da je kar tako meni nič tebi nič napadla rusko eskadro pred Port-Arturjem zavratno in je tako kršila internacionalne običaje, ki velevajo formalno napoved vojske. Dopisi. * + * Raška uradna brvojavka naznanja, da je prišlo dne 9. t. m. 15 japonskih ladij pred Port-Artur ter da so začele bombardirati to rusko utrjeno luko. Pa že čez eno uro so se japonske ladije zopet umaknile. Mrtvih je bilo 10 ruskih vojakov, 64 ranjenih. Dva ruska častnika bila sta ranjena. Poškodovane so bile roške vojne ladije in sicer le v zgorenjh delih: oklopnica „Poltara“, ter križarke „Dijana‘f, „AskoId“ in „Novik“. Tudi utrdbe so bile še precej poškodovane. Druga uradna brzojavka pa naznanja, da so bile pri nočnem napada od japonskih torpedovk poškodovane ladije ..Rietvisan*1, „Cesarevi(5“ in „Palada‘‘ potegnjene v luko Port-Artur. Prve dve sta sicer zdatno poškodovani, pa vendar nc tako, da ne bi bili več za rabo, in sicer že v kratkem čaBu, ko se na njih izvedejo neke poprave. Hajše pa je poškodovana „Paiada“. udov, je naša dolžnoBt, da to število ns- domestimo in slavni družbi poskrbimo še dosti uovih udov. Po škofijskem šematizmu za leto 1902 šteje goriška nadškofija nad 241 tisoč duš; od teh je okolu 150 tisoč Slovencev, okolu 90 tisoč pa Lahov in Nemcev. Ako štejemo na vsako družino šest oseb, pride na 1000 duJ 167 družin, torej bi bilo po tej štetvi v naši nadškofiji 25 tisoč slovenskih družin. — Po koledarju družbe sv. Mohorja za 1. 1903 bilo je v naši nadškofiji 8300 Mohorjanov ali 5 5% vseh goriških Slovencev. Ako štejemo te ude kot družine, se nam pokaže, da ima le 8300 slovenskih družin Mohorjeve knjige, 16.700 slovenskih družin pa ne. In vedar se priporoča, da bi morale biti knjige dražbe sv. Mohorja v vsaki slovenski družini! No, to se ne bo nikdar izpolnilo — pač pa bi se dalo | doseči, da bi vsaka druga družina imela Mohorjeve knjige ter bi šlevilo Mohorjanov v naši nadškofiji narastlo do 12 500 udov. In za tem številom moramo stre-miti. V naši nadškofiji je veliko duhovnij, ki imajo pri vsaki drngi družini Mohorjeve knjige — a še več je takih, ki stoje pod normalnim številom 52% cele škofije. I. Dekanija: Bovee. Bovški okraj se prišteva zavednim in narodnim. Izmed 8500 duš, katere Podgora je 7. t. m. pokazala, kaj se lahko tudi tam naredi na pravi katoliški podlagi. Pri vsem blatu zvabilo me je zopet enkrat v Podgoro vabilo k veselici »Marijine družbe11 v Podgori. Ne kesam se, da sem šel. Veselica je prav dobro izpadla. Čast dekletom, ki so se morale mnogo truditi, da so nam priredile toliko toček v splošno zadovoljnost. Ni se manjkalo ne poduka ne zabave in smeha. S tem je pokazala Podgora, da ^Marijine družbe11 niso kako strašilo, pred katerim se je treba devekrat prekrižati, ampak da bo družbe prav koristne ne le veri, ampak tudi narodnosti naši. Veselica, ki se je pričela ob 3. in pol ari popoladne, končala je Še-le proti 7. uri; ali nobenema ni bilo predolgo. Splošno željo sem zapazil, da bi dekleta zopet kaj enakega nam priredile. Dn-kleta 1 veste, kaj vam na uho povem ? Pustite, naj fantje plešejo, pod italijanskimi plakati tadi če hočejo, za narod; ve pa krščanska dekleta omikajte se, zabavajte se in kratkočasite tadi drage na pravi krščanski podlagi. Bodite hvaležne tistim, kateri z mnogim trudom vam pomorejo d Duhovnlja *i 1 h O > -d o udov C -c ~o 3 ■5U -C o 0 c > n m.. preo- -3 ^ ^ • —i >’J1 O. njku staja O * Log 822 72 137 4 80 Srpenica 1584 106 264 26 — 66 Čez-SoOa 1090 53 181 37 — 4-8 Trenta 450 19 75 18 — 42 Bovec 3334 135 555 142 — 4t Soča 1220 30 203 — 24 Da pridemo do zaželjenega napredka, neumorno na delo. II. Dekanija Cerkno. Cerkljanski okraj, domovina duhovitih mož I Vsak izobraženec a tadi vsak šolarček pozna cerkljanskega rojaka dr. Močnika, ki je s svojimi račanicami vsem belil glava Tadi mnogo dragih učenih Ravno ta dan imelo je svoj občni zbor, ali prav za prav lov na ude, liberalno društvo „Ipava". To društvo se Bicer hlini kot nepristransko, ali kdor ni slep vidi, daje to društvo popolnoma liberalno. Udje tega društva plačujejo ravno toliko, kot udje „Kat. del. društva*, ali so, toliko na slabšem, da v slučaju bolezni ne dobe nikake podpore, med tem ko adje „Kat. del. draštva11 dobe v nlučaju bolezni še precej podpore. Zatorej delavci, ni treba iti se kopat v liberalno »Vipavo«, ampak vpišite se v „Kat. del. društvo14. Delavec. Iz Dornberga. — (Dornberške novice.) — ».Izobraževalno društvo" je dobilo nekoliko spremenjen odbor. Gosp. Josip Mrevlje iz Tabra, ki je bil dozdaj podpredsednik, je izvoljen za predsednika. G. župnik je moral predsedstvo odložili zastran bolehnosti. Hvala mu za njegov trud, in povrni ;nu Bog zdravje. Društveno premoženje se je cenilo na 168 K. Društvo ima tudi prejej knjig. Upamo, da bo društveno življenje v novem letu še bolj živahno kot lani. Bralnica se nazaj odpre ta teden v istih prostorih kakor lani. Ponočnjakiso razgrajali ondan neko noč v Zaloščah. Ker se je hišnemu gospodarju zdelo 2e odveč, jih je tožil. A kazenski sodnik je stvar izročil glavarstvu kol policijski oblasti. Zdaj jih je kaznovalo županstvo. Da bi jih le srečala — pamet in sramežljivosti Šolski otroci 80 vselej na plesu v Dornbergu. Vsi do zadnjega so med gledalci, nekateri pa gredo tudi plesat. Naj bi glavarstvo že zato ne dovoljevalo nikakih plesov. Slučaj Škrlatico se je pojavil pri nas. Obolela je odrastla žena. Zato so zabranjene za letošnji pust „har-monike“. Te se morajo zabranjevati že zastran javnega reda, in krčmarji, ki jih sprejemajo, naj se kaznujejo ! Bolnišnico za kužne bolezni naj bi gradila naša občina. Tako zahteva gu/arstvo. To je pač pretirano, nalagati občini tako breme zastran par tujcev, ki so pri nas na delu. Iz Dornberga. — Strašna nesreča se je pripetila 8. t. m. zvečer na Dorn-berški postaji. Lesni trgovec g. Matija Repič iz Šlurij prišel je pod vlak. Bil je na mestu mrtev. Prenesli so ga v tukajšnjo mrtvašnico na pokopališče. Kaj je krivo tej nesreči, ne bomo mi preiskovali, pač pa tirjamo, da to preiščejo meroJajni gospodje, Le to rečemo, da se ljudstvo čez marsikaj pritožuje. Tako n. pr. da rti potrebno, da se na tako mali postaji toči vinoinšnops, ki marsikaterega iz voza izvabi; naj bi vlak na poataji ostajal določeni čas pet minut, ne pa kakor v pon. zvečer, ko se ni vstavil niti 3 minute, kakor Be govori, ko se mu je if a-dilo na železniški ples v Ajdovščino. Naj bi bila paznost na potnike od strani žel. uslužbencev bolj skrbna, naj bi bila raz-svitljava na postaji boljša, naj bi Dorn-berški postajevodja Marinka ne hodil že zjntraj na plese kakor omenjeni dan, ampak se držal svoje postaje in pazil, kaj se tam godi. Sploh se ljudstvo zelo pri- mož je doma s Cerkljanskega. Ni čuda, da izhajajo laki možje od tod — saj nam pove to tudi družba sv. Mohorja. Dekanija Cerkno ima blizu 8200 duš in 485 Mohorjanov; in ako šteje tadi tu vsaka družina šest duš, je v celi dekaniji 1367 družin ; da bodo Mohorjeve knjige v vsaki drugi družini, imeti bi morali 685 udov — število mora narasti za 198 udov! Dekanija je v napredku Mohorjanov na čelrtem mestu v šknfiji, ter ima od 1000 prebivalcev 59 Mohorjanov. V dekaniji bo na prvem mestu Šebrelje. Evo podatkov: Duhovnija Število_ >8 i, o 5 , O > § -S 2 3 •*» •-* -o - j s .S. Štev. družin po 6 oseb Do polovice družin udov ma- preo' njka staja Odstotno Število udov Šebrelje 893 86 149 12 9-6 JageršCe 301 22 50 S — 7'3 Ravne 291 21 48 3 — 72 Otalež 1093 73 182 18 — 66 Novake 976i 61 162 20 — 6-2 Cerkno 3040 185 506 68 — 60 Hukovo 882 24 147 49 — 87 Orebck 608; 13 84 29 - 2 5 Vsa ča^t Šebreljceml dahovaije dosegle, kako bi narastla 11 Da bi jih vse naia dražba (Daljo pride.) tožaje čez tega moža, da snuje tukaj liberalna društva, napravlja veselice in plese, dovoljuje colo plese v postajski čakalnici, kakor se je 1° zgodilo lansko leto o pusto, pa pridno zabavlja čez „kle-rikalce“. G. Marinka, vi slo tukaj plujec, postite torej dornberške ..klerikalce" v mira in ne vtikajte so v naSo stvari, ki vam niso nič mari, pa vršite raj pridno svoje dolžnosti na postaji, kamor edino le spadate. Tam je vaše delo, drngod vas čisto nič ne potrebujemo. Ponesrečenca bodo spravili v Sturje. Dornberžan. S Kanalskega. — (Novice.) — Nesreča. Na delu v predoru pri Prelesju se je ponesrečil jeden delavec. Kamenje se je vsulo nanj, Ra pomečkalo nn prsih ter mn zlomilo nogo. Prepeljali so ga v boln .ico. Italijanski delavci se pretepajo. Na Svečnico jeli so se italijanski i'»!avci v krčmi v Prelesja prepirati z aonmčimi mladeniči. Domačini bo se izognili ter odšli v drugo krčmo. Italijani pa so prilomastili za njimi ter začeli skozi okna metali kamenjo v hiSo. Razbili so tri okna, a k sreči pa nikogar zadeli. N>' alere je žandarmerlja že prijela, dva pa sta jo popihala v blaženo Italijo. Delavci odhajajo. Radi pre-pičle plače so začeli italijanski delavci zapuščati delo ter odhajajo k dragim podjetjem. Tako jih je en dan odSlo štirideset. Zaslužek je res tako pičel, da nbogi ljudje ne morejo izhajati. Podjetništvo pritiska na akordante, ti pa pritiskajo na delavce. Proč. g. kurat Iv. Jarec je 2e toliko okreval, da je pričel maševati. Vovo vikarijšče bodo zidali v Desklah. Upanje je, da bode do jeseni pod streho. Nekdanji Muličev mlin v Pia v eh bodo zopet popravili. V sredo teden je bila na lica mesta komisija radi zgradbe novega jeza, katerega zgrade 90 metrov višje nad starim jezom. Postajo v Plaveh so že pričeli graditi. En del poslopja je aže iz tal. Dež pa ovira delo. Kanalska polita. — Sm misla, de prime ker drag gaspod za perč in de kt napiše za Vaš list, pa do zdi še n’č ni. Nafia železnica dabra naprduje, samo preslabo nas plačujeji. Tudi za past 3e dabro grl. Akliču je bluo kaj, de sma ku-mej čakal’, de jih kampli gaspod tebent na prii’nc. No, dans pa je bla ka-medje tam gare v Avč. Avšk’ fantje sa til pnilt dva ženna z Levp’ ad sv. Štefna, de b’jem plačal’ po 30 kron. Zata sa jim godi’ mačja mazka tam gare Nad Avč’. Med maša sa ili von naštimat saje mazka. Ženid in nevesta, pa damače: novč in novica sta bla vsa vjokana. Moj Buoh, sam si misla, ki je triba se jokat', ka je gabanca spečena. Tist Čiginca je mel 'n cilinder na glav’ pa jh je kamandira, pa prav mala cajta. Gaspod žup&n namreč (Buoh mu di zdravje ’n daš’ zveličajne) sa paslal’ pa ž’ndarje v R&čnj inpatleje bla še le kamedje. Vse so zapisal’ noter v bukve in zdi bo preiskava m pa ta velik žemencjon. Sram bodi take fante, k’ jih čaka tk6 lepa colunga dele p’r želez’nc, pa gredo čakat tiste tam na pot. V Avč sa sa tud’ pevc’ spuntal’ ’mpa arlist. Škoda za take fajn pevc’. Tko lpo sa štil’ takt pa dniji Šprah: eins, cvaj, draj, ’mpa sa štil von do finfcen. Pa pr črnih mašah *sa tko lp6 zapil : Luci a perpetua, de se je blo prav za zjok&t. Zavol ’nga ofra sa čendi (menda) dil gaspod vkarna v cajtegne, de sa mu „svetle kronice" dal’, pa še petču nemaje doste, debjeh nesle za litrO. Drozga pa-sebnga ni za zdi. — Pa Kanal hod’ prav doste Macedoncu in Črnogorcu. Kamedje se nam zdi, de 'maje runje (kozice) cepljene na čelo, na noso ’mpa na brade. Buoh jim pamet premejni ! — V Ročinju sa pa dva palecaja zvrgle, ki sa uganjal' kamedje kaker druzve. Na Gorenjem polje tad’ n’č ne pajeji in n’č ne arlaje. Škoda za arle, ki tk6 l po pajeji, de se cirkn strisa. Tje 'ndrug dan, ko se zemle bol’ agrije, Vam gaspod aridnik, pa še ki pašlem na ’nma cegelco zapisano, pa na-bemno ne povijte, da s’m paslu jest. Adije I Z Bagam I X. Lokve, dne 6. febr. 1904. — Trnovska »stranka prava" — stranka laži j. — Ko sem slučajno dobil v „Sočiu dopis s Trnovega z dne 26. jan., našel sem v njem nič manj kakor 17 1 a ž i j: — in „stranka“ pravi cel6, da se je držala „stvarnosti“ I Poglejmo te „stvarnoatiu 1 Oni pravijo; 1. „celo leto (pred volitvami) so agitirali" — seveda so. pa pristaši »stranko prava11, kakor L, J., S., učitelj K. in drugi... A Lokvarji niso agitirali do zadnjega trenutka; še le v nedeljo pred volitvijo so so odločili, da pojdejo volil.. . 2. ,.s peklom so strašili" — kdo in kdaj? Dokažite, ker ste resnicoljubni ! 3. „bile so grožnje pri podeljevanju spovednih listkov" — Kje? Župnik lokvarski ima Sp zdaj zapisano — je že toliko pameten I — kar je govoril pri podeljevanja listkov vsem stanovom. A o grožnjah ni črke: je na razpolago radovednemu dopisnika.... 4. „čeprav so imeli 10 hektov vina na razpolago11 — ah, da bi bilo vsaj res, a — plačati je moral vsak, V^likor je spil— 5. „kaj še le je bilo v s po -ve dni ca h?" — Vam povem, da so bile prazne, ker je bil past! 6. „d r ž a t i sele stvarnos ti" — hoteli so Be „pravniki", a so pali v tako nestvore, da n* jim mora luna smejat^ _ in sam A. Gabršček po vrhu.,.. 7. Kr a j n i kardinal (ga je) poslal" — namreč sedanjega žapnika na Lokve: ni res, ampak on je hotel priti rajši na Lokve, kakor n. pr. v Se-brelje: in je tukaj tudi zadovoljen, čeprav „stranka prava" ni zadovoljna ž njim. 8. ,,bo bili zmage gotovi" — pa ne Lokvarji, ko so videli, kako zna tajnik pisati vol. imenik in terorizovati volilce; ampak zmsge pijani so bili tisti, ki so se oni večer na Trnovem stepli... 9. ,,T r n o v c i, k i s o v e r o v a 1 i“ (nnncem) — pojte pravit to oslom in „Sočinim“ bralcem! 10. „b i 1 i so (zato) bolj malomarni" tako „malomarni" Bte bili, da so „Vaši“ kar nemo polagali listke na mizo: jih ni bilo treba «muštrati“... ‘ 11. „vendar strašansk poraz' — o ne, kajti arečkanje med 2 Lok-varjema in 1 Jernejccm ne morate imenovati strašansk poraz — 12. „enega (so) z lažmi ukrali" — oho, komu pa? oj „stranka prava" — zakaj Bi bila tako „malomarna"? ljj. „n a p r a v 11 je (ta lokvarski) rekurz zaradi nepostavnosti"! No, objavite oeli rekurz in razsodbo, da vidi Bvet vso — postav nost! Seveda ga ne boste, toda rekurz in razsodba in še kaj dragega — ni pozabljeno I 14. zopst Mzmage pijani" — niso kričali ta lokvarški in tovariši, ampak na Trnovem je zaklical „abso-lutni gospodar" 3 krčem fcmage pijan: „Zabili smo klin—“ 16. „so bili večkrat v Gorici in Trstu" — kdo? g. tajnik povejte, kdo? G. župan dokažite, kdo in kaj so delali? So li varovali rekarz od aprila do oktobra? 16. »ponujali so (nunci) prisego" — lažnjivci! Kjo je v rekurzu govor o prisegi? 17. „k 1 i n je f r iš nega poslal" — aha, g. „ekspediter“! Toda naj pazi, da se ne vjame miška, ki voha po c. k. trnovski pošti svaka sila do vremena! A. P. Z Vršna. — Kakor znano, smo lani s podporo deželnega in cestnega odbora popravili in razširili cesto, ki pelje iz Libušnjega na Vrsno. Pot je bila res lepa in široka. Letos pa se nam je v deževju odtrgala cela plast v „Kurniku", lahko rečemo več kot 1000 kubičnih metrov, ta je podrla most in zaBula cesto. Ljudje niso mogli po cesti, ker jo je popolnoma zasulo; skale več kubičnih metrov velike pridrvile so v dolino in zagradile ter razdejale cesto. Vsi moški morali so na delo, da vsaj za silo odpro cesto. Posrečilo se jim je predreti, pa deževje vedno nanaša odtrgano zemljo in skale ter vedno zapira pot. Vedno se trgajo nove plasti, ter drve na pot. Treba bo ogromnega dela, da se to popravi. Najprej se mora preprečiti, da se zemjja ne bo dalje trgala, potem se mora izčistiti in popraviti pot ter narediti nov most. Temu ogromnemu delu pa sami nismo kos, zato prosimo pomoči. Obračamo se torej do Blavnega cestnega odbora v Kobaridu, posebno pa do naših poslancev ter prosimo, da bi nam preskrbeli kako podporo. Pomagajte nam, ker že tako smo reveži v gorah, kaj pa še le, če celo poti nimamo, če še v cerkev ne morpmo! Novice. Pastirski list premllostnega Škofa tržaškega za letošnji štirdesetdanskl post obdeluie krščansko resnico, da je cerkev tisti od Jezusa Kristusu ustanovljeni zveličavni zavod, v katerem zamorejo vsi najti svoje zveličanje, da je cerkev, kakor Kristus, pot resnica in življenje, ker živi v njej duh Kristusov. Treba se nam je torej potruditi, da imamo in ohranimo v sebi pravi cerkveni duh zato, da smo deležu tudi daha Kristusovega: zakaj kdor nima daha Kristusovega, ta ni njegov. Kdor pa je ločen od duha Jezusa Kristusa, bo vekomaj nesrečen. Smrtna kosa. — V Šempasu je umrla v nedeljo zjutraj po daljši in mučni bolezni še-le 22 let stara gdč. Otilija S a v e 11 i. Umrla je v nedeljo zjutraj gdč. Marija P eč e n k o, hči vinskega trgovca in veleposestnika g. Antona Pečenkota v Gorici .v 23. letu svoje dobe. Žalujočima družinama naše odkritosrčno sožalje. Pokojnicama pa naj sveti večna luč! V torek zjutraj je umrl v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov 7 najlepši dobi svojega življenja bivši suplent na tuk. c. kr. gimnaziji, g. Ivan Kranjec, doma z Libušnja, ki je zadnji čas služboval na o. kr. gimnaziji v Hietzingu pri Dunaju. Bolehal je dlje časa. Pogreb je bil danes N. p. v m.! V Sovodnjah je umrla 23-letna Katarina Florenin, naročnica našega lista. Svetila ji večna luč! Za „ Alojzijevišče": Preč. g. Ant. Berlot 20 K, preč. g. Ign. Leban 20 K, preč. g. V. Vodopivec 2 K. Bog povrnil Za slovensko sirotiŠče oziroma za „katol. društvo deto|jubov“ so darovali : P. n. neko draštvo za izgovorjene ptujke 2 K 6 v, Josip Soban 16 v. Marija Makac 1 K, N. M. 2 K. Bog povrni! Daroval je N. N. 10 K, katere se razdeli in sicer 3 »Šolskemu Domu", 3 „Alojzijeviščn“ in 4 K „Slov. sirotišču". Občni zbor gorlške kmetijske družbe. — V torek se je vršil v znamenju nasil8tva in nepostavnosti občni zbor go-. riške kmet. dražbe. Slovenci so sklenili, da Be tega zbora ne udeležč, marveč da vlože protest proti veljavnosti istega. Do sedaj se je smatrala gorlška kmetijska družba za deželno društvo, v katerem bi morali biti Slovenci in Italijani jednako-pravni. In res se je v omenjeni dražbi to načelo tudi spoštovalo, dokler ji je predsedoval nopozabni zdaj pokojni grof France Coronini. Pod novim predsednikom dr. Pa-jerjem pa se je kmet družba spremenila v polit italijansko društvo in jo kot tako. v resnici, tadi proglaša podli članek, kar' terega je priobčil sobotni „Corriere Frin-leno“ pod naslovom „CiviIt& italiana e violenza Slovena". Dobro, ako hočejo 'imeti Italijani sami zase goriško kmet. dražbo, ki je dasedaj dobivala vladno podporo, za oba dela gorttke dežele, namreč za furlanski in slovenski, potem mora tudi vlada svoje ravnanje nasproti -taki družbi drugače ufediti. Da'se pa to zgodi, na to moramo delati Slovenci z vsemi sredstvi. Na lem občnem zbora je bil izključen g. E Klavžar, češ, da dela proti društvu. Proti temu nasilnemu postopanju protestiral je pri zboru navzoči dež. poslanec Grča. Seveda zaman. Za predsednika je bil izbran dr. Pajer, za prvega podpredsednika conte Panigai in za dragega dr. Marani. Žalostne spletke. — V zadnjem času smo čitali v listih „L’ Eco del Lito-rale“ in „Popolo“ poslanice b podpisom: „M. Marija Terezija Mirsky, prednica ur-šnlinskega samostana v Gorici". V prvi poslanici je bilo čitati, da ne sprejme samostan nobene odgovornosti za naročila, ki jih ni podpisala prednica. Že takrat so ljudje po mesta radovedno popraše-vali: Kaj pa je z gosp. oskrbnikom A. Širco? Razume se, da so take reči škodile njegovi časti in dobremu imena, katero je užival v mestu in na deželi. Kmalu nato pa je dala prednica gosp. A. Širci celo slovo. Ljndje so ogibali, kaj more biti temu vzrok? V zadnjem „Po-polu“ pa čitamo scpet poslanico matere prednice, v kateri pravi, da je gosp. A. Širca mož n e om a d e ž e va n e z v e-stobe (incorotta fedelti). Te poslanice so nam bile aganka, ki se je pa sedaj rešila. Čujemo, da je hotel nekdo z onstran meje izpodriniti gosp. Širco, ki je vsega spoštova- nja vreden. Ta regnicolo (italijanski podanik) je hotel bržkone spraviti na mesto gosp. Sirce kakega italijanskega pritepenca. Tako so se konečno ponesrečile žalostne spletke tega regnicola, kije prišel pred kratkim uživat avstrijskega kruha. O tem bomo še govorili. Upamo, da so sedaj na merodajnom mestu spoznali vse spletke, in da Be prekliče slovo, katero se je dalo brez vsakega vzroka možu, ki uživa čast in dobro ime v mestu in na dežeii. Regnicolo pa stori najbolje, da izgine . .. Izpred sodišča. — 26-letni Rudolf Badalič, ki se je večkrat prepiral s svojo materjo, ki se je po smrti njegovega očeta zopet omožila z Valentinom Komelom, zaradi dedščine po očetu, je bil tožen, da je v krčmi Antona Komela v Kronbergu petkrat b pestjo udaril mater. Toženec je to zanikal ter trdil, da je mater le parkrat udaril z dežnikom, ker mn je ista poprej prisolila dve zaušnici. Ker nista hotela pričati proti Badaliču ne mati ne očnh, bila je edina priča Karolina Komel, ki je povedala, da je Badalič zaničljivo pljunil proti materi, vsled česar mu je ta užaljena, prisolila omenjeni zaušnici, na kar jo je Badalič z dežnikom dvakrat oplazil. 0 udarcih s pestmi ni vedela priča ničesar povedati. Sodišče je Badaliča obsodilo na 14 dnevno ječo z jednim postom in z jednim trdim ležiščem. Strafina nesreči. — V soboto popoludne okolo jedne ure dogodila se je na dvorišča zidarskega mojstra Nil-branda, nahajajočega se na pol Solkanske ceste, strašna nesreča. Na imenovanem dvorišča se namreč gradi nov vodnjak, katerega se izkopali že 33 metrov na globoko. V ta vodnjak je padel ob omenjenem časa 24-letni zidar Alojzij Humar z Vogerskega. Mesto da bi nesrečnež po stopnicah šel na prvi oder, ki se je nahajal pod robom vodnjakove votline, skočil je nanj, a se je pri ti priliki prevrnila deska, na katero je skočil, in ki najbrže ni bila zadostno pribita, tako, da se je Hamar zvrnil ter padal v globočino vodnjaka. Privezali so hitro nekega Čloyeka na vrv ter ga spustili v globočino. Našel je Hamarja v strašnem stanja. Obe nogi sta ma bili zlomljeni in sploh je bil razbit po celem života. Kri je tekla od njega od vseh stranij. Ko ga je kolikor najbolj mogoče previdno obvezal in so ga potegniti iz , vodnjaka, obvezali so ga za prvi hip kakor so vedli in znali, potem so ga položili na neki voz ter ga odpeljali v bolnišnico. Ali amrl je kmalu potem, ko so ga položili na posteljo. ! Zavod ca pospeševanje obrti na Goriškem priredi v prostorih tukajšnje knpčijske zbornice obrtno in umetniško razstavo, ki bode trajala od 14. febru-varija do 20. maroa. Odprta bode vsak dan od 10. ure predpoludne pa do 4. popoludne. Vstop brezplačen. Ogenj. — Sinoči ob 9. uri zvečer zgorela je kmetu Pavlu Gvardjančič-u v Ribemhergu pod Gradom hiša in menda tudi hlev. Ker je bila nevarnost tudi za Bosednje blše, poklicali so iz Gorice brzojavno ognjegasce na pomoč. Vabilo k veselici „Marijine dekliške dražbe" v Podgori dne 14. febra-varja 1904 ob 3. in pol uri popoludne. Vspored: 1. Pesem; 2. Šaljiv govor; 3. Pesem; 4. Igra; 6. Pesem; 6. Srečkanje 10 dobitkov; 7. Urban iz Ribnice. — Srečka velja 20 vin. in za vstopnico. Sedež velja 20 vin. Društvenioe imajo prost uhod. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Na Lokvah bo v nedeljo, dne 14. febr., ob 1 popoldne ustanovni shod »Delavskega podpornega društva" za celo županstvo Trnovo; vabljeni so delavci vseh vasij trnovska občine. Dnevna In ponočna brzojavna služba. — Na glavni pošti v Gorici se je uvela od dne 7. t m. naprej dnevna in ponočna brzojavna slažba. Potemtakem se prejemajo in oddajajo brzojavke vsak čas po noči in po dnevu. Ponarejeni denar. — Srebrni denar, in sicer 6 kronski komadi krožijo zadnji čas po mesta in po deželi. Spoznajo Be takoj po cvenku in pa na besedah „Viribus unitis", utisnjenih na roba do-tifinih komadov, ki so jako slabo izpadle. Strašen požar. — V najmodernejšem ameriškem mesta Baltimore je nastal te dni požar, ki je uničil nad 700 hii ter napravil nad 1000 milijonov kron škode. I prosiva zahtevati listkol Krojaška zadruga (Jopica, (gosposka ulica 7, naznanja, da prodaja oblačila za dame in gospode, modne barhente, in drugo manifakturno blago posebno za bližajoči se zimski čas, blago vseh kakovosti in po najnižje mogočih konkurenčnih in stalnih cenah. Vzorci najnovejSe izbere se na zahtevanje pošiljajo brezplačno in poštnine prosto. mm mm Lekarna Št 423 Op. CmtiMiitth tiriei Prave in edine žel. kapljico 8 znamko sv. Antona Pado-vanakega. Zdravilna moč teh/kapljic je ne-ptekosljiva.—Te kapljice uredijo redn o prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico V (Varitvenainamka) p0pije, — Okrepi Selodec, storč, da nglne v . kratkem časit omotica In ii-l potna lindst (mrtvust). Te kapljice 'tudistorž, da Človek sakeji. Cena steklenici 60 vin. .. .MPfeJMfe 1 Krojaška mojstra čufer 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. Posestvo na prodaj v Dornbergu. Imam posestvo: liišo z 8 lirami, s kletjo, s podstrešjem, s hlevom In s shrambo za klajo ter več njiv zemlje. Vse je na prodaj za 8000 gl. ali 600fllK. Miha Šinigoj, Miren 221. tfCfl Stare posode popravi in prenovi, potlati in posrebri v ognju, poalati tu-di strelovodne o-sti vse po najnižjih cenBh. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dnpla cesta št. 15 v Mefljatovi kili v pritličju vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarn7 škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. ,_____________________________ I Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medj atove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki. „Vzajemna zavarovalnica v ljubljani“ je edina slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. ROJAKI! Zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu! S Da ai morejo tudi bolj revne cerkve naročat cerkvenega kovinskega blaga ter staro orodje popraviti in obnoviti, olajšuje jim to s tein, da jim je pripravljen napravljati blago, katero katero *c izplačuje na obroke. Preč. p. n. na-ročevalec »i obroke lahko sam določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! | *«««#*»#i«##* Sprejema hranilne vloge katero obrestuje po 41/o°/o polumesečno; ne-vidign&ne obrestipripi-suje konec leta k glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica fjama. Posojila udom'na onelni kredit po 8% in Ju a vknjižbo po 5V»% »Centralna posojilnica” registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane 2 glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 opravilni po2K. Otvarja članom tekočo račune, katere obrestuje po dogovoru. Uradne ure vsak dan od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne.