78. številka.
V Trstu, v sredo 28. septembra 1887.
Opazke.
Vsi dopiai »e pošiljajo uredništvu v ulici Torrente. 12.VMak list mora biti frankiran.
Hokopmi »o ne vračajo.
^antiS
Inserati (razne vrsto naznanila in poslanic«) ne 7.»računijo po pogodbi: pri kratkih oglasili 7, drobnimi črkami se plačuje za VKako besedo 9 nov
Naročnino, reklamacije in inserate prejema 0pra7nistT0, ulica Torrente 12.
EDINOST
Tečaj XII.
• Edinost>
izhaja dvakrat na teden, vn»tko sredo i" soboto ob 1 uri popoludne.
Cena z a vse leto h prilogo 1 for , za
pol :i for SO nov., za četrt leta I for. 9 S nov — Edinost broz priloge stane za celo leto O for., za pol leta 3 for., za četrt leta I for. {»O nov. —. Posa-nn-zne Številke *e dobivajo pri Virav-ništvu, v produjalnicah tolmka \ arstu po a nov., ? Gorici in v Ajdovščini po
O nov
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.

.V e>lino*ti je mol4!
naučnoga ministra. Pač bo težko, Poljake pridobili za pravično narodno postavo, ker bi morali potem satni Rusinom pravični biti; zato ae bojimo, da se prej sedanja večina razruši, in da se morda iznova začne staro laviranje, moledovanje, prazno obečanje, odlašanje itd. Rajši, ko bi to še nekaj let prenašali, vidimo že in želimo, da stopijo naši poslanci v opozicijo, ako prav v manjšini ostanejo. Ako te večine in te vlade ni mogoče dobiti za enakopravnost in nje r e b n i č n o izvedenje, potem nam je iskati druge večine in druge vlade! Težko že čakamo, da se snide državni zbor, kajti to zasedanje obeča postati važno, ker nam mora prinesti odločitev!
0 ruskih razmerah.
Izmej brezštevilnih, v raznih jezikih pisanih časopisov so ne vdobi morda jed-nega, da ne bi razpravljal v kakem članku „razmere v Rusiji*, slikajoč jih z najtemnejšimi barvami.
Tem pisačem manjka pojmov, kakor večini ljudem, ki pravijo: „Dežuje, sneži, grmi itd.", ne poznajoč podnebnih vplivov, ki to povzročujejo. Ti pisači pa niso samo nevedni, temveč tudi zagrizli sovražniki Rusom in sploh vsemu Slovanstvu.
V pomanjkanji pojmov nadomešču-jejo iste z najgršimi psovkami, kakor: „Despotismus, llarbarei, Knute, Sibirien, Judeuverfolger, Tyrannen itd." Očitajo jim, da so zaostali za tri ali več stoletij v kulturi ter da niso zmožni za ustavo, kakor da bi bila ona uvedena uže več stoletij v druzih evropskih državah, ne pa večinoma komaj 20—40 let.
Pišo o zločinih nihilizma, zoveč vse Ruse povprek morilcem in barbarom, molčeč pa, da se nahajajo prav taki ali morda še strašneji zločini v konštitucijonalnih državah, v tako zvanih „Musterataaten", kakor je Anglija, kjer je dinamit na dnevnem redu. Naravno pa je, da je v Rusiji več zločincev in nezadovoljnežev nego v kakej drugoj državi, ki ima komaj tretjino ali polovico ruskih prebivalcev.
„Knute". Šiba je bila odpravljena kot kazen po vsej Rusiji uže 1803, mej tem ko jo ostala pri nas do 1867 pri vojaštvu. Na Angleškem in v „svobodnej Ameriki" jo nahajamo še dandanes kot kazen za posebne zločine pri vojaštvu; istina pa je, da se pretepa samovoljno več v „svobodnej O erski" nego v despotičnej Rusiji" primeroma prebivalstvu.
Uradnikom očitajo brezznačajnost, podkupljivost, samovoljno in oholo postopanje v kazenskih zadevah itd., kar pa nahajamo v druzih državah gotovo v vočjej meri nego v Rusiji, akoprav je tako pro-strena in tako skromno obljudena ter je nadzorstvo nad posameznimi uradniki, ki službujejo kje na meji kake prostrano gubernije, mnogo težavniše nego v Nemčiji, Belgiji, Franciji, Angliji in v drugih gostoobljudenih državah. Če je kedaj kak Rus po krivem obsojen, pretrpi raji taisto krivico, če jo majhna, nego da bi šel na trudapolno, težavno, več sto milj dolgo pot iskat si pravice pri višjih oblastih ▼ gubernijskej stolici; točili slučajev je pa v istini le malo in redki so skoraj ko belo vrane; kajti če le čujejo praviti o kakem dogodku, o nedoslednostih pri uradih v Rusiji nasprotniki njeni, uže ga obesijo na „veliki zvon", s kojim zvone posvetu, slikajoč v pretiranej, lažnjivej obleki dotični dogodek z opombo: „Glejte, glejte, kakšni so ruski uradniki, ki detnoralizu-jejo narod". Trdovratno pa molče o mnogih, jako kritičnih, da celo tragičnih dogodkih, ki se pojavljajo skoro slednji dan po raznih državah pri javnih uradih, ter vplivajo škodljivo na nravnost dotičnega naroda.
Kar se tiče bagatelnih tožb. reči amemo, da ne nahajamo v nobenej drugoj državi tako praktično vrejenih sodniških postav kakor v Rusiji, da bi bile ugodne upnikom kakor dolžnikom V dokaz to le primero/ „Ako je dolžan kdo komu v Rusiji 5 gl. oziroma rubljev, koje noče dotičnik plačati upniku, gre zadnji k mirovnomu sodišču, kjer pove brez okolščin, da mu je ta ali oni dolžan 5 rubljev, koje mu noče plačati, ne da bi mu treba bilo vložiti pismeno kolekovano tožbo. Sodnik pokliče uže drugi ali tretji dan dolžnika in upnika k obravnavi, pri kojej se določi čas, v kojem mora plačati dolžnik dotično svoto. Če" ni zadovoljen dolžnik s tem odlokom, sme se pritožiti v treh dneh pri višjej oblasti, ki je v tem slučaji „sobranje mirovnih sodnikov", koji se zbirajo ali shajajo vsak teden jedenkrat, da rešujejo razne pritožbe o malenkostih. Ako potrdi „sebranje mirovnih sodnikov" odlok prvo oziroma mirovne sodnije, mora plačati dolžnik upniku svoto 5 rubljev, ne da bi mu bili narastli kaki stroški radi kolekov in potnin. V vseh druzih državah so bagatelne tožbe v zvezi vedno z strožki, zadevajoč koleke in potnine, ki presegajo čestokrat dotično svoto, ter narastajo do 10—20 gld., koje mora dolžnik plačati, dasitudi je bil dolžan samo 5 gld. Najvaž-
Vabilo na naročbo.
Z današnjo številko tretje četrtletje dvanajstega tečaja „Edinosti". Vsojamo se tedaj slavno p. n. občinstvo najuljudneje vabiti na novo naročbo, ter prosimo ob «nem naše gg. naročnike, kojim sedaj naročnina izteče, da jo o pravem času ponove, kajti brez točne podpore nam je nemogoče svojo težko nalogo izpolnjevati.
„Edinost" stane:
Za vse	leto . . . . f. 6.— „ s prilogo . „ 7,— Za pol	leta . . . . „ 3.— „ s prilogo , „ 3.50 Za % leta . . . , „ 1.50 „ s prilogo . „ 1.75 One gg. naročnike pa, kateri so nam še na dolgu,	prosimo, naj svoj dolg poravnajo, ker se	jim sicer list ustavi.
Upravništvo „Edinosti".
Program desnice.
Že lepo število let vidimo stranke sedanje večine v državnem zboru skupno delovati, Ako jih pa prašaš po skupnem
Srogramu, spraviš jih v veliko zadrego, 'isti železni obroč, ki desnico veže, on je le neka strpljivost ali toleranca proti verstvom in narodnostim, ki se nestrpljivoj in gospodoželjnej levici nasproti postavlja.
Druga skupna parola jo bila: „Pod-pirajnio vlado, da bo tudi ona našim željam stregla !" Toda vlado podpirati in levičarjem nasprotovati, to ni noben stvarilen program. <Jehi se po enej strani opirajo na zgodovinsko pravo, po drugej strani pa so ta princip zopet s tem zatajili, da so stopili v direktno voljeni državni zbor. Tirolci so tudi nekaki federalisti, pa davno ne v tistej mori, kakor Čehi. Dežela Tirolska, je majhna in uboga in ne bi mogla stati na svojih nogah brez finančne podpore od države. Takega federalizma, da bi sami morali vzdržavati uradnike, ceste, železnice itd., ne mogli bi Tirolci prenašati. Po tem imamo spet Lichtensteinovce, ki so bolj centralisti, nego federalisti, le de-žolnim zborom bi šo dali nekaj ponižne avtonomije, sicer pa mislijo bolj na vladanje po vsej državi, kakor v svojih kro-novinah. Slovenci bi pa namesto politične rajši imeli narodno avtonomijo. O tej pa spet Poljaki nočejo nič slišati, ker bi se
PODLISTEK. Dr. Lavriču v spomin.*)
Padala parna na Čaven jo rosa, Soča trebila sovražnikom pot, Smrtna kosila pod Skalnico kosa, Zemlja goriška, sirota sirot!
Zemlja goriška, dežela predraga. Sila je tuja morila tvoj rod, Vrgla iz srca hinavca si vraga, Zemlji '/daj tvojej tv0j sin je gospod!
Pod gomilo zelenečo Blagi spi učitelj moj, Rano celil mi skelečo, Ker je ljubil narod svoj.
Za svobodo zlato boje Z uma svitlim mečem bil, Temne, duhomorne roje Iz dežele je podil.
N* mnogih pevcev priobčujemo tu še nenatisneno pesem, kuterej ju rajnki llul-drih "zložjl tako lep napev.	(Uredn.)
morala dati potem tudi Rusinom. Tako tedaj vidimo, da je desnica brez skupnega programa, ih da bi so jej težko godilo, ak,o bi morala sestaviti parlamentarno Vlado iz svoje srede. Dokler imamo pa neparlamentarno vlado, ki se danes nagiba na desno, jutri na levo, dotle tudi ni pričakovati, da bi se vladalo po naših željah. Taka vlada „nad strankami" ne ugaja ne nam, ne nasprotnikom. Ona ne n ore nič odločnega storiti, nič plodnega ustvariti, ker nema trdnih tal pod seboj in se pri vsakem koraku ozira na levo in desno. Tako stanje postaja sčasoma neznosno, ker so nezadovoljne vse stranke. Treba bo toraj misliti na parlamentarno vlado. Taka je pa nemogoča, dokler nema za stojalo parlamentarne večine pod nogami, O parlamentarnej veČini se pa no moro govoriti, dokler ta večina nema skupnega pozitivnega programa. Levici nasprotovati, to je le negativen program in zadoščujo morda Še za kako stranko, ki je v manjšini in opoziciji. Z negativnim programom pa se ne more vladati; stranka, ki hoče vlado prevzeti, mora pokazati, kaj zna boljega storiti in vrediti, nego nasprotniki, toraj mora imeti jasen, pozitiven program.
Ako se toraj sedanja večina že v prihodnje) dobi zborovanja ne razdrobi, česar se je bati, potem je njena najprva naloga, da sestavi skupen program, katerega naj energično izvršuje. Ako večina reče „tako hočem!", in vlada nočo, potem mora Taaffe odstopiti in sestavi se mini-sterstvo iz večine. Desnica mora potem pa v vseh rečeh edina biti, ne Bamo v dovoljenji davkov in podpiranji vlade, kakor dosedaj.
Zato pa jo treba skupnega programa. Stranke na desnej se morajo, vsaj po kompromisu, če drugače ni mogoče, zedi-niti v tem, koliko narodnih pravic naj so vaakej narodnosti dovoli po čl. XIX. Ako so v tem edine, potem naj se v tem smislu izdela narodnostna postava in v zboru sprejme.
Ako se jej vlada protivi, ali žo sklenenc postave ne izvršuje, potem se mora vladi budget odreči, ako sama prej ne odstopi. Le tako postopanje je večine vredno in le tako nas dovede do cilja.
Pogubno za nas in nevarno celo za ustavno živenje je dosedanje postopanje večine, da je vladi skoraj absolutno oblast prepustila in le beračila in moledovala tam, kjer bi morala strogo terjati. Vsled tega je vlada žo tako razvajena, da se parlamentarnej večini le še roga in posmehuje, kakor kažo postopanje
Temno podil iz dežele duhove, Slave sinovom razbijal okove.
Čaven ponosito glavo Do nebeških mej moli, Gledai Lavričevo slavo, Gleda zarjo lepših dni.
Soča hrani ribe zlate, Mlinsko kamene vrti, Skalnik gleda krasne trate, Kosec jih domač kosi.
Klical pod Čavnom je Lavrič veselo: „To jo živenja najlopši moj dan!" Ljudstvo navdušeno mu je grmelo: Lavrič od Boga nam bil je poslan!
Smrti propal ni, kdor ljubil je narod, Kdor mu učitelj in oče je bil, Zvesto spomina! so bode ga zarod, Grob mu zeleni solzami kropil.
Slavo zdaj njemu ves narod prepeva, Njemu, ki v grobu tihotnem leži, Z gore zeleno mu Vila odmeva: Našemu narodu mrtev on ni.
Cegnar.
Matiji Doljaku v spomin/)
Sladko Matija, naš bratec, počiva, Zemlje domače plasti ga kriju, Trava zelena mu rakev pokriva, Sponja nad njo se veselo nebo.
Letajo z juga čez grob mu žrjavi, Soče valovi se mimo pode, Poje škrjanec mu v jasnej višavi, Poje mu slavec od Svete gore:
Strupen je veter vel Po dragej domovini, Sejal Slovenec, tujec žel, Dremali smo v temini.
*) Tuli tej peBmi je lep nupav zložil g Hribar. Kur Bolkatiskii Čitalnica, k;it«re ustanovitelj i načelnik je bil rajnki Doljak, 1h|<>h obhaja svojo 201«tnico zato tudi ta pesem utegne prav priti.
Ti brate si budil: Vstanite, bratjo mili! Krivice tujih sil Ne bomo več nosili.
Ti brate vodil si Na zmagonosne boje, Za sveti dom si ti Uudil rojake svoje.
S železno roko bil Si boj za pravdo Slavi, Ljubezui venec vil Predragej očetnjavi.
Sladko Matija, naš bratec, počiva, Zemlje domače plasti ga krijč, Trava zelena mu rakev pokriva, Bratje Slovenci v spomin mu pojo.
Cegnar.
niše in najznamenifniše je pa to, da ne traje v Rusiji nobena bagatelna pravda vee nego 14 dni ali tri tedne; tako dolgotrajnih, TČasih celo vsodopolnih pogubo-nosnih pravd kakor so po druzih državah, ne nahajamo nikdar v Rusiji.
„Sibirija". S zločinci in morilci se postopa in je obsoja prav tako ali še ostreji v druzih konstitucijonelnih državah nego v Rusiji in morda da se bolje čuti ruski zločinec v sibirskih rudnikih, nego kak drug v drugej državi v tesnej, vlažnej, teinnej jetničkej luknji. Zloglasne roparje in morilce obešajo navadno v drugih državah, mej tem ko je obsojajo v Rusiji na prisiljeno delo v sibirskih rudnikih, dokler žive. Osoda teh ruskih v prognan-stvo obsojenih zločincev rudokopov ni mnogo britkejša nego svobodnih rudniških delavcev v druzih državah. Če je družina ruskega zločinca zadovoljna, smo ga spremljati na državne stroške v pro-gnanstvo. Res, da je pot v Sibirjo dolga, težavna in trudapolna, kar je največ temu kriva prostranost Rusije; kajti nema vsak zločinec te sreče, da bi obsojen bil v ka-kej majhnjej državici, kakoršna je San Marino. Rusija, koje tričetrt je pokrito skoro vse*leto z snegom in ledom, ne more pošiljati svojih zločincev v topleje, raileje pokrajine. Vsekako je pa ugodniša ruskemu zločincu Sibirija, nego Francozu dežela Cayenne v južnej Ameriki, kamor pošilja Francija svoje zločince, koji, nenavajeni neznosnej vročini in tamošnjemu podnebju, pomrov malo mesecih na vročinskej bolezni ali na kuŽnej mrzlici, ki umori skoro vsakega tujca v malo urah mej strašnimi mukami.
Manji zločinci, navadni ubijalci, tatje, goljufje itd. se obsojajo v drugih državah na večletno ječo, mej tem ko je obsojajo v Rusiji na začasno prognanstvo v Sibirijo. Osoda teh ruskih zločincev je gotovo ugodniša nego onih v druzih državah. Po-Siljftjo je v kako sibirsko mestece, kjer ao pod policijskim nadzorstvom, smejo pa nadaljevati svobodno svojo rokodelstvo ali sploh kaj druzega delati, čemur so zmožni, ne da bi plačevali obrtniški davek. Kdor je dobro izobražen, dobi zaslužek v kakej pisarni, s čemur se hrani, kajti država je preskrbuje s živežem in drugimi potrebščinami le toliko časa, dokler si ne vdobe dovoljnoga zaslužka, podeljuje jim pa skoro neomejeno svobodo.
„Proganjanje židovu. V Rusiji živi dobra dva milijona Židov, mešanih s kri-stijani po južnej Rusiji, Poljskem, Lita-viji in Kurlandiji. Radovedni smo, kaj bi atorili Nemci v „rajhu", ko bi se razlila vsa ta ploha židovskih pijavk po Prusiji, kder izganjajo vse vprek, kar ni „hoeh-deutsch", sosebno Poljake, koje so obro-pali vsega imetja in naposled postavili jih „z dežja pod kap". To je velikonemška zveličavna „kultura" in svetovna omika?! Ni so li ti blaženi Nemci huji despoti in tirani nego Rusi, ki iztiravajo Žide, najhuje pijavke ruskemu narodu, kojemu so srkale kri uže toliko stoletij ? Ni li ta čin ruski popolnoma opravičen, v primeri a pruskim proganjanjem nedolžnih in mirnih Poljakov?!
Niso li uže iztiravali in proganjali Židov tudi Madžari, kojim so poplavili uže vso deželo ter jim vzeli skoro vso trgovino in obrtnijo iz rok? Zakaj pa molče ti naspot-niki Rusom o Madjarih, kakor da bi imeli sami ti prav in Rusi ne?
„Kdor hoče soditi, mora biti vsem enako pravičen sodnik".
Kdor piše zgodovino naroda ali opisuje njegove šege in navade, ne sme opisovati samo senčnate strani, temuč tudi nasprotno svetlo stran. Zakaj pa molče pisači, slik u joč ruske razmere o njihovej gostoljubnosti, koje ne nahajamo nikjer, bodisi tudi pri najomikanejših narodih, v tolikoj meri nego v Rusiji, kjer so odprte duri najubornejše koče kakor mogočne palače slovanskej gostoljubnosti vsikdar in za vsacega tujca brez izjeme?
Z agrižki.
Italijani o Slovanih.
Koliko se je uže potrošilo črnila in papirja v Trstu in njegovej okolici, da se od ene strani pobijajo vse pravice ubogim Slovencem, od druge strani pa, da se tlačeni narod za iste bori. Posebno smešno je, da se te naše „age" vedejo kot pravi, pristni, čistokrvi Italijani, ter vso svojo ošabnost stavljajo prav v to svojo nazovi — narodnost. Da ho zagrizli, tega nihče ne taji, da pa Italijani niso, to je jasno kakor one zlate vezi, katere nosi novi bolgarski knez čez svoja prsa. Seveda imajo vedno polna usta o „liberalizmu" in „toleranci", ali sami ne vedo — in tudi ne-
čejo vedeti, kaj ta izraza prav za prav pomenjata. Kako sodijo pravi, italijanski Italijani o Slovanih, tega naj se naši „liberalni" še-le od njih uče. Zaželjeno središče in „eldorado" naših nerešencev je gotovo le Rim, kajti siromaki no vedo, koji nazori tam vladajo. Take stvari pa gotovo zanimajo vsacega Slovana in zategadelj, priobčujemo posnetek iz članka „Gli Slavi al secolo XIX.*, natisnenega v št. 37. rimskega lista „Fanfulla della Domenica". Piše po prilici tako-le: . . . Glasovi, koji odmevajo uže nekoliko let iz slovanskih pofirajin, opozorili so evropski zapad na ta brezštevilni nArod, koji zaseda tri četrtine Evrope, na ponosen in inteligenten narod, koji si priskrbuje svojo bodočnost ter se širi na vse kraje vshoda. Mi nečeino govoriti o slovanskej književnosti sploh, ali prepričani smo, da se je dandanes spoznal vsak omikani človek vsaj z i/bornimi deli Puškina, Lermon-tova, Gogola, Turgenjeva in Tolstoja — v.iaj v prevodu. Po zadnjej orijentalskej vojni in po tragičnej smrti cara Aleksandra so prevodi teh izvrstnih pisateljev po-pluli vso Evropo. Ti „severni barbarji" nam dajo sedaj najboljšo svežo duševno hrano, koja si pridobiva pred ostalimi narodi vedno rastoči ugled radi svoje izvornosti, radi zmernosti tehničnih svojih sredstev, posebno pa radi gorkega sočutja, s kojim razpravlja vse človeške nadloge. Kdo se še zanima za „Mm. Bovarv" in „Terezo Raquin", ko jo Čital „Ano Ka-renin" ter „Radost in kazen"? Ruski pisatelji umejo vse drugače to, kar je prav človeško, kakor ostali pisci brez mozga in živcev, ki vse le površno, mrzlo in pedan-tično opisujo.....
In taki so Yam vsi slovanski narodi, kojih sedeži se razprostirajo od črnega do belega morja, od meje kitajske do
sinje Adrije.....In vsi napredujo, na-
predujo vedno.
Polu stoletja je tega, od kar je veliki poljski pesnik Adam Mickiewicz na poziv Francozke ustanovil v Parizu stolico za nauk o slovanskej književnosti. Raztin Rusije in Poljske takrat Evropa niti enega ostalih slovanskih narodov ni prištevala političnim faktorjem. — Za avstrijske in turške Slovane se ni nihče menil; Srbska in Črnagora ste bili manj ali več pod turškim jarmom, Bolgari Čisto nepoznati, Hrvate so potlačili Madjari . . , Čehe in Slovence je nemška Avstrija vsprejela pod knezom Metternichom, čegar naredbo so v raznih slučajih podobne Avstriji grofa Taaffe-ja.
Ali danes stvar vse drugače Btoji. Pred petdesetimi leti računilo se jo Slovanov 72 milijonov; od te dobe narastlo je število več kot za 20 milijonov k ljubu vsemu nasprotovanju notranjih sovražnikov Slovanov: Nemcev, kateri se napirajo na vse sile, da bi zatrli slovanski razvoj. Ali oni se razprostirajo globoko v Azijo; videli smo, kako jo zopet vstala Srbija, razširila se Črnagora in dobila svojega kneza tudi Bolgarska. In ako v Bosni in Hercegovini ni bilo drugih sprememb, kakor da ste prešli iz turške oblasti v avstrijsko, vendar opazujemo tudi tam velik napredek.
Naravni rsastopek novega političnega poroda pa jo novi duševni porod. Srbi, Hrvati in Bolgari osnovljajo znanstvene zavode, šole in časopise. Belgrad, Novisad, Zagreb in Sredec početkom tega stoletja so bili polbarbarične vasi, zdaj so središča kulture. „Ilirski" jezik, nekdaj razcepljen v razna narečja, združil so je z srbskim,
—	s toskanščino mej slovanskimi jeziki
—	koji se danes govori v Belemgradu, v Dubrovniku in v Cetinju. In ta jezik, zbran v velikem rečniku Daničičeveni v delu, vredno Grimma, Littrč-ja ali Tom-maseja, ta jezik nema le divnih narodnih pesni, kojim seje čudil celo Goethe, ampak tudi tristoletna literarična dela, katera sedaj zopet cveto na vsem polju človeškega znanstva. Odkar se jo povzdignol narodni jezik zopet do pismenega jezika, o čemur ima prvo zaslugo Vuk Stefano-vič Karadžič, nastal je v učenju popolnoma nov rod, in danes nahajamo v Belemgradu in v Zagrebu znanstvene in literarne akademije, vseučilišča, višjih zavodov za vzgojo in gledališča, koja širijo pravo omiko na vse strani, — —
Prav tako laskavo govori „Fanfulla" zatem o Poljakih ter nadaljuje:
Isto velja tudi o Cehih na Češkem in Moravskom.
K ljubu strahovitemu proganjanju, kojega je pretrpel njih jezik od XV. stoletja po Nemcih in Jezuvitih, vender je postal uradnim jezikom deželnega zbora v Pragi in Brnu, naučnim jezikom češkega vseučilišča, katerega obiskuje sedaj nad 1300 slušalcev; postal je literarnim in umetniškem jezikom v divnem narodnem
glodališču v Pragi, v tem prekrasnem spomeniku, ki ga je povzdignol narod v lastno slavo in čast.
Kakor nekdaj, tako je Ceska danes še vedno zibelj zgodovinarjev, jezikoslovcev in slavistov in mnogo je odvisno od njenih učenjakov, da se je tam začelo gibanje modernega panslavizma. Ves omikani svet pozdravlja z odobravanjem novi porod narodov, kateri so se smatrali do nedavno na pol divjim in«e postopalo z njim prav kakor z Evropsko pario. — Osnovane so slavistične stolice na .Francozkem, Pruskem in v Avstrijsko-Ogrskein : v Parizu, Berolinu i na Dunaju in poleg tega smo videli pred nekoliko leti starega Glad-stone-ja pisati „Črnogorske Apotheose", videli smo postati zgovinarjema naroda srbskega Leopolda Ranke-ja in Benjamina Kallay-a; Ljudevit Leger je provel v francoščino „kroniko Nestorjevo" in grof Vogne je pisal cele knjige kritike o ruskih pisateljih. In kaj še več? Največji sovražnik Slovanov, Oton Bi s-m a r c k seje poprijel učenja ruščine in ko se je jezika naučil, poslal jo autograf listu „Vsemirnaja Illustra-t s i a", katere stalen čitalec je.
Uže se tudi govori, da se osnuje stolica za slovanske jezike in književnost tudi v Rimu.
Ako se uresniči ta načrt, tega
ne
vemo; trdno smo pa prepričani, da nam bode jako koristno, ako spoznamo narod, koji je prišel z nami v teku stoletij večkrat v dotiko, kojega končen razvoj ne more ostati brez vpljiva na bodočnost Italije" ....
Tako pišejo in sodijo v Rimu, tako misli vsak nepriBtransk človek. Naši na-zovi-Italijani se tedaj sami obsojajo. —
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je bil dalj časa na Ogerskem in Erdeljskem, kder so se vršili veliki vojaški nekrvavi boji. Mnogokrat je vojsko jako pohvalil zarad njo izvrstnega bojevanja. Ljudstvo ga je povsod navdušeno j pozdravljalo, sprejel jo mnogo deputacij v j i vseh krajih, kamor je dospel. Glavni spre-! jem pa jo bil 23. t. m. v Kološvaru, tu; so se cesarju poklonile deputacije vseh raznih zastopstev erdeljske deželo, katerim j vsem je cesar na nagovore lepo odgovoril; ' posebno je spomina vreden cesarjev odgovor na pozdrav metropolita grškega ! veroizpovedanja Miron Romana, o tem bi ' so lahko reklo: Tempora mutantur et ros mutamur in illis, po domače: zdaj so drugi časi, nego so bili v letu 1848-49. in Madjari so gospodje.
Cesar je z lastnoročnim pismom od 24. t. m., poslanim ogerskemu minister-skemu načelniku Tiszi, izrekel zahvalo za ! zvestobo, katero je opazoval v raznih delih dežele, za splošno domoljubje, za mnoge ; pojave ljubezni do Njegove osobe in za : požrtvovalnost ljudstva nasproti potrebam j vojske.
Skupna ministerska posvetovanja o skupnem proračunu za prihodnje leto so se v ponedelek pričela v Budimpeštu.
Državni zbor je z lastnoročnim .cesarjevim pismom grofu TaafFeju sklican I na 11. dan meseca oktobra. — To zase-, danje bodo skoraj gotovo usodopolno. Naučni minister Gautsch jo sejal veter, ne bode se tedaj čuditi, ako v državnem . zboru vstane vihar. Sicer je politično ob-nebje uže brez tega kazalo na slabo vreme, : Gautsch pa je z svojim bičem pripodil j Slovanom nad glavo hudourno oblake, iz ! katerih se mora toča vsuti, le prašanje jo j so, na katero polje — slovansko ali Gaut-schevo. Pa boai si užo tako ali tako, prebili smo užo dosti hudega, popili inarsi-| katero grenko kupo; a še smo tu, še hočemo živeti; pritiskali so nas na steno, zmečkali nas niso i nas ne bodo; mi iščemo svojih pravic, ki so jasne kakor zvezde na nebu, ki niso na prodaj, ampak neizpodbitna, nedotakljiva naravna naša lastnina. To so od Boga dane svetinje, nam so nad vse svete, znamo jih ceniti in znali jih bomo varovati.
Deželni zbori se po nekem ofici-joznem naznanilu »kličejo v prvej polovici meseca decembra. — Želeti bi bilo gotovo, da bi se redno i nekoliko popreje sklicavali, ker rod je potreben povsod, tedaj tudi pri deželnih zborih; kder ni reda, tam ne more biti gospodarstvo dobro in mi in z nami gotovo vsak dobro vć, da so prav deželni zbori prvi, najvažniši faktor za deželno gospodarstvo; zat<i pa
je toliko bolj žalostno, da je področje deželnih zborov preveč omejeno in skrčeno in da vlada polaga nanje premalo važnosti^ to je v veliko škodo deželam in dosledno tudi državi. Centralizem je še vedno v Avstriji tako vkoreninjen, da posameznim deželam ne pripušča zdrave sape. — Nam se zdi in znamenja kažejo, da se bliža velik prevrat v notranjej našej politiki, povsod bolj in bolj vrfe, ker se je zaupanje spremenolo v nezaupanje i nezadovoljstvo; še nas čakajo bridke skušnje, hude ure.
Zdravstveni mejnarodni kongres se je 26. t. m. na Dunaji odprl pod pokroviteljstvom prestolnika Rudolfa. Na dnevnem redu je mnogo stvari, ki sezajo globoko v človeško živenje. Razpravljalo se bode mej drugim o pitnej vodi, o nje vpljivu na kužne bolezni, o nesnagi v mestih, nje odpravljanju in koristnej rabi, o kvarjenju živeža, o tajnih zdravilih, o šnopsarskej kugi i nje zatiranju, o sredstvih, da se v stanovanja svitloba in gor-kota uvaja, o zdravstvu v fabrikah in šolali, o razkuževanju, o nalezljivosti bolezen in mejnarodnih zakonih zoper nalezljivost, o stanovskih boleznih, vzrokih smrti, mrlji-vosti otrok in o mnozih druzih stvareh.
Katoliški shod v Lincu se je danes pričel.
Vnanje dežele.
Papežev jubilej jo v/.budil t Italiji veliko razdraženost mej onim prebivalstvom, ki ne veruje ni v Boga, ni v hudiča, ni v papeža, ni v nebesa, ni v pekel. Petarde, vržene proti vatikanu, naznanile so uže to. Italijani v Rimu 8e papeževega jubileja zelo vesele, nekateri posebno zat6, ker si žepe napolnijo od tujcev, ki pridejo v Rim, drugi pa tudi iz čistega namena. Italijanska vlada pa se vede prav hinavsko; ona obeča, da bo vzdrževala red, da bo papeža varovala, da se bo vedla gostoljubno (za drage denarje) nasproti tujcem. Tako imenovani italijanski patrijoti pa napenjajo vse žile zoper papeža, ker se boje njegove moralne moči; tako je znani Bonghi pisal pismo, v katerem pravi, da je želeti, naj se Italija spravi s papežem in Italija je pripravljena, da odjenja, ali Italija nikoli ne dovoli, da se le ped italijanske zemlje papežu odstopi. Naj nam Bonghi pove, e čem hoče Italija odjenjati, to je on zamolčal, zato namestu njega odgovarjamo mi: O ničem!
Srbski ustavni odsek je izvolil pododsek treh udov, da izdelajo osnovo ustave.
Turčija jo neki sklenola, da pošlje glavnega svojega namestnika v Sredec ki naj bi deloval na to, da zadobi Berolinski dogovor zopet svojo veljavo. Glede osebe se je menda že sporazumela z Rusijo. Ta predlog je naznanila Turčija Avstriji, Angliji in Italiji v potrditev, ter trdno upa, da ostale velesilo ne bodo oporekale temu predlogu.
Iz Carigrada se 2!i. t. m. poroča, da je turška vlada poslala ruskej noto, v katerej pravi, da je malo upanja, da bi vse velevlasti sprejele ruske predloge o bolgarskem prašanji ter zato na-svetuje, da bi Rusija priporočila tako postopanje, katero bi odobrilo vse velevlasti. Na tak način se bolgarsko prašanje pač nikoli no reši.
Turška vlada je neki ruskej na-svetovala, naj se v Bolgarijo pošljejo trije komisarji: turški, ruski in katere druge vlade, ali pa mejnarodna komisija a trimesečno upravno dobo, da razpišo novo volitve z izključenjetn vshodnje Rumelije ter naj se sobranje zaveže, da izvoli knezom enega izmej treh prinocv, katere vlade priporoče.
Francoska v I a d a se no bo mešala v Schnaebelejev dogodek, ker ni bil francoBk uradnik. Pariški listi večinoma svetujejo vladi, naj se ne briga za ta dogodek, ker je Nemčija vjela in zaprla Schnaebela pod pravilnimi pogoji.
Mej Nemci in Francozi je vstala nova razburjenost. Nek francoski lujtenant jo na lovu prišel z svojim gonjačem blizu nemške meje. Nemški gozdni čuvaji so na nju strelali, gonjača usmrtili in lujtenanta teško ranili. Stvar se diploinatično razpravlja.
Iz K a b u J a se 16. t. m. poroča, da jo Abdullah kan Birjandi, poveljnik Za-mindvarsko vojsko, z 2000 vojaki pobeg-nol v Kojajmanil, da so pridruži Ejub kanu. Emirju se godi slabo.
DOPISI.
Iz tržaške okolice dno 27. septembra. [Izv. dop.j „L'extremes so touohent" —
trdi nek francoski pregovor: kraji ali moje so dotikajo. Knako preide n. pr. pretirana pobožnost v verski fanatizem, pretirana narodna navdušenost v narodni fanatizem. Nasprotniki naši očitajo nam Slovanom, da mi pretiramo narodne nase čute ter da naše navdušenosti edini smoter je — pan-slavizem. Črnogledi in hudobneži so ti naši nasprotniki ter nam očitajo to, na čemur sami bolehajo.
Lahon na primer o svojej narodnej slepoti, v zagrizlem svojem fanatizmu za vse, kar je laškega, ali prav za prav italijanskega, fanatičen je vzlasti za to, kar mu kruha donaša, — črti vsako drugo narodnost, ki živi z njim v dotiki ter hudobno smatra vsako najneznatniše gibanje te narodnosti v dosego pristojeČih jej pravic, za rovanje, šČuvanje, hudodelstvo, pan-slavizem in kaj vem še kaj! Slepi so ter ne vidijo za ped pred sabo. Kar so sami zadolžili, hočejo, dabizadol-žili tudi drugi narodi.
Očitajo nam, da smo fanatični, da rujemo proti vladi, da gojimo veleizdajske misli, podpirajoč veleizdajske panslavistične smotre. A njim samim se ne zdi veleizdaj-sko, ako pod krinko prisiljene poštenosti in pod „pokroviteljstvom nalašč slabo smatranih zakonov" uganjajo čine, ki niso le izdajski in hudobni, temveč celo ubojski! Nam očitajo greh, kojega nam ne morejo dokazati, a sami sebi ne prištevajo v politično pregreho, ako se izjavljajo očitno podanikom bližnje talijanske države ter so tajni udje nič manj tajne Irredente. V naših očeh vidijo slamico, ki morda Še alamica ni, a v svojih ne čutijo težkega bruna.
*
* *
„Repetita juvant" — nič ni novega kar smo dosedaj rekli, a ponavljati in pogrevati kako važno zadevo jo čestokrat koristna stvar. Govorimo tedaj še o tej tolikokrat uže ponavljanej lahonskej za-
Srizlosti. — Očiten dokaz zadnje je bil, a preidem na domača okoličanska tla, rojanska šola in prav za prav na onej šoli novoostanovljeni kurz nemškega jezika. Nek odločno slovenski list v našej pre-stolici naskakoval je Rojančane o priliki, ko so prosili namestništvo, naj uvede v njih šolo nemški jezik kot predmet začenši v tretjem razredu.
Preskrbni mestni magistrat bo jo naravno nameri, uvesti kot obligatni predmet na omenjenej šoli tudi nemščino, ustavil meneč: mi smo kompetontna oblast v šolskih zadevah in ne pustimo si kratiti pravic niti od vlade same. Pri vsem tem so pa na rojanskej šoli letos začne podučovati nemški jezik — na podlagi slove nskega.
Komur so nekoliko znane reelne okoliščino slovenskih prebivalcev v tržaškej okolici ter mu jo nekoliko poznata lahon-ska zagrizlost, osobito pa ono gospode na magistratu — veselil so bode tega „napredka14 kajti Lahonom v inestnej hiši je nekako žal, da bo njih predniki dovolili slovenskim prebivalcem okolice, narodne učilnice in zakleli so se, da jih spremeno v pretvorilnice slovenske mladine v laško. In uprav rojanska šola nahajala se jo v največjej pogibelji postati enak stvor in sredstvo polaščevanja. Na iitej šoli celo v tretjem slovenskem razredu učitelj ljubko v laščini ščebet& in z njim ščebetajo ubogi otroci. V „četrtem razredu" pa (ako so moro tako imenovati) odmerjene so le tri ure slovenskemu jeziku, čeprav so otroci vsi Slovenci ter laškega učnega jezika ne umejo, naj jim ga vcepijo v trdo butico celo slavnoznani slo-vanofob lionin!
Na to struno dirnemo še v kratkem.
Domače vesti.
Nov Notar. Ministerstvo pravosodja je imenovalo g. Vigilija Pitscheider-ja notarjem v Buzetu.
Mestni zbor bode imel po počitnicah jutri svojo XVIII. sejo.
Otroško zabavišče slov. pri sv. Jakobu v ulici Giuliani št. 26 se odpre zopet v soboto 1. oktobra t. 1. z sv. mašo v župnej cerkvi. Vzprijemljejo se samo otroci (od 3 do zvršenega 6 leta) slovenskih starišev, ki občujejo med seboj slovenski". Vsak otrok ima prinesti o vstopu krstni list in spričevalo o stavljenji kožic. Vpisujo se odslej vsak dan v zabavišči, kjer stariši ali njih namestniki izvedo natančnejšo pogoje. Živo so zanimajo nekateri stariši za ta prokoristni zavod; zatorej opominjamo, naj so oglasijo tudi roditelji onih otrok, ki so bili uže
letos vpisani, da ne bode prepozno, ker število prostorov je zelo omejeno.
Za družbo sv. Cirila in Metoda seje nabralo v soboto 24. t. m. v „zabavnem večeru" tržaške čitalnice deset go ld. in sicer za prvo klop slovenske narodne šole v Trstu. Bog daj, da bi se kmalu uresničila srčna želja tukajšnjim rodoljubom! V to pomagajta sv. brata Ciril in Metod!
Somenj o sv. Mihelu — prepovedan!
Vsako leto o tem času se dovaža mnogo posod za vino, čebrov in sodov iz Kranjske in bližnje tržaške okolice na prodaj. Stvar jo popolnoma utemeljena v tem, ker se ob istem času vrše trgatve in vsak vinogradnik potrebuje več ali manj novih posod. — Letos pa je naša diktatura to razprodajo prepovedala, izgovarjajo so, da se je bati kolere, ako so združi mnogo kupcev(!!P) — Celo tržaški, Slovencem ne posebno prijazni listi obsojajo ostro to naredbo in naravnost izrekajo, da je goli izraz sovraštva proti okoličanom in Slovencem sploh! - Uže je prišlo nekoliko prodajalcev iz Kranjsko z svojimi izdelki, ali mestni biriči so jih odpravili! To je dokaz, da je bil dotični oglas mestnega magistrata jako pomanjkljiv ali nerazumljiv, kajti celo mi do danes o takej naredbi nismo imeli niti pojma. Kam tedaj pes taco molf, to je dovolj jasno.
Tožba proti veslarskemu društvu „GlauCO" je končana. Od 10. članov, kateri so se udeležili regate v Benetkah so 4 obtožbe rešeni, 2 sta obsojena vsak na 50 gld. in ostali 4 vsak na 20 gld. globe. Branitelji bo uložili utok.
Porotna sodba. Deklo Marijo Mlekuš, obtoženo detomora, spoznali so porotniki krivo z 8 glasovi proti 4. — Obsojena je bila na 5 letno težko ječo.
Morilko Nežo Maurič, koja je utopila svoje lastno dete in bila obsojena na smrt, potem pa poiniloščena na 161etno ječo, so odpeljali včeraj v kaznilnico v Begne.
Tržaške novosti.
Poskusen samomor. 751etna Marija Luttmann iz Gorice jo hotela v pondeljek popoldne skočiti v morje, da utone. Slučajno jo je zapazil nek stražar in jo zadržal. — Bog ve, kaj je dopeljalo starko do groznega sklepa.
Nezgode. 71etni Evgenij Filippini je poskočil včeraj od veselja, ko je prišel iz šole. Deček je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. — Zidarju Franju Mi-gotti je padel sinoč mej delom po na-Ijučju težak kamen na desno roko in mu jo stri.
Ogrodje otroka so našli na strehi hiše št. 5 ulice del Volto, kojo sedaj podirajo. Kdo ve, kdaj je kaka brezsrčna mati isto umorila in ušla zasluženej kazni.
—	V teh hišah so stanovale veČinom samo malopridno ženske.
Mesa se jo pojedlo v Trstu letos meseca avgusta 1000 komadov govedi več j kakor v istom času preteklega leta in sicer: 1648 volov, 2070 telet in 2918 ko-štrunov. Največji vol je vagal 465, najmanjši 138 kgr.
Mestni zastop v Korminu je sklenol v seji 24. t. m. enoglasno, da uloži prošnjo na ministerstvo radi osnovitve italijanskega vseučilišča v Trstu.
—	Čast!
25letnica ljubljanske čitalnice praznuje se dne 23. oktobra t. 1.
Dvorana ljubljanske čitalnice je popolnoma prezidana in z nova prav okusno slikana. Prostora ima sedaj za več ko 400 gledalcev. Tudi vhod v dvorano jo primerno razširjen in tako bodo čitalnica jako primeren prostor predstavam dramatičnega društva.
Družba sv. Mohora začne razpošiljati letošnje knjige začetkom prihodnjega meseca.
Angležka eskadra. Iz Zadra nam javljajo, da bo si 26. t. m. angležki princi ogledali razne cerkve in ostali pri božjej službi v grškoiztočnej cerkvi. — Zvečer je bil ples pri dož. predsedniku. Povabljenih jo bilo čez 400 oseb.'
Vabilo. — Učiteljsko družtvo za Sežanski šol. okraj bodo zborovalo dne 13. oktobra t. 1. ob 9 uri v Dutovljah. — Dnevni red: 1. Verifikovanje zapisnika minolega zborovanja. — 2. O rabi pri-hodnjika. (Predavanje). — 3. Kmetijstvo v nadaljeval, tečaji. (Konec). — 4. Misli o učitelji (Branje). — 5. Nasveti. — K obilni udeležbi uljudno vabi: Odbor.
Morski volk (?) Nek časopis v Pešti jo pred nekoliko dnevi prinesel novico, da je v tržaškem pristanišču napadel morski volk nadinženirja državne železnico
Josipa Weissmantel iz Pešte med kopeljo ter mu odtrgal desno sregno. Ta ve«t potuje sedaj po vsih nemških listih. Čudno, da mi v Trstu o tej nesreči nič ne vemo. Morda je ta morski volk lc nedolžna — raca.
V Lipici v nedeljo 2. okt. ob H. uri mil. g. škof prelepo ponovljeno c. kr. kapelo z obilno asistenco blagoslove, potem bo birma, ob '10. bode pa slovesna sv. maša.
„Pro Patrie" slavnost v Gradiški se je v nedeljo neki posebno obnesla. Še celo velemožni gosp. „sindaco" iz ital. Vidma je prihitel, da povzdigne svečanost z svojo navzočnostjo. — Dosti je, ako še omenimo, da so poslali svoje zastopnike „Indipendente", „Piccolo" in goriški „Cor-riere".
Iz Vipave poročajo, da se je trgatev tudi tam uže pričela. Pravijo, da je izvrstnega grozdja v obilici in se je nadejati, da bode vino dobro, kakor uže 20 let ni bilo.
Iz Vrabč nad Vipavo se nain piše cd 25. sept. Naznanil vam sem pred malo časom o vinskej letini, in danes moram reči, da naši kmetje se niso nadejali, da bi bilo tako izvrstno vino, kakor bode lotos; stari možje po 60 let se no spo-minajo tako izvrstne kapljice; trgatev se začno dno 26. t. m. Kupci, sezite po našej izvrstnej kapljici, cena ne bodo preveč visoka, vince pa izvrstno.
Perenospora. Goriški gospodarski list piše, da se je prikazala strupena trtna rosa po Goriškem še-le sedaj. Ker je pa grozdje uže večinoma dozorelo, ni se bati posebne škode.
Slike Slovana. „Opozarjamo čitatelje svoje, da je dalo lastništvo „Slovanovo" na ličen kartonski papir natisnoti dve sliki Ljubljane in sliko slavnega našega učenjaka Davorina Trstenjaka, katere je pred i'^U '
stvo brez vojakov 21,981.821 duš. Tudi poroke 80 se pomnožile; v letu 188"» jih je bilo 175.233, v letu 1886 pa 180.191, tedaj za 4958 parov več.
Barbarizem. Nedavno je bil obešen v Parizu morilec Pranzini. Dva visoka uradnika sta želela imeti spomin na morilca, koji jima je dajal dosti opravila, dokler je še živ. I, ter si priskrbela v to svrho kos Pranzini-jeve kože, iz katerega sta si dala napraviti listnice. Stvar je prišla na dan in oba izgubita vsled tega barbarizma svojo službo. Ta dva gospoda sta: Predstojnik straže za javno sigurnost Taylor in njega namestnik Geron.
kratkem prinesel „Slovan". Te slike prodaje upravništvo „Slovanovo" po 25 kr. vso tri za 80 kr. Najbolje je, čo se jih naroči več skupaj, da se odpošljejo v posebnem zavitku. Ker so imenovano slike res lepe in bodo v okraso vsakej sloven-skej hiši, priporočamo obilo njihovo naročanje".
Jos. Stritarja zbrani spisi. 14. snopič. Ljubljana, Ig. pl. Kleinmayr i Fed. Bam-berg. Cena vsakemu snopiču 25 kr.
Gospodarske in traske stvari
Modra frankinja.
Kolikor hujše pritiskajo veliki davki in slabe letine, tembolj jo prisiljen kmetovalec premišljevati, kako z umnostjo • toliko prigospodari, da lahko vsestranskim zahtevam in potrebam svojim zadosti. —
Dokler so bili šc oni „zlati časi", katere naši stari s tako slastjo omenjajo, ni imel gospodar nikakc sile ozirati se po ' novodobnih gosdodarskih napravah in hrepeneti po napredku. A ti časi so minoli in denašnjega dne je vso drugačno.
Neznosni davek, slabe letine, visoke dote, lišp in še druge neizogibljive (?) no-vošegne potrebo tirajo kmeta v propad, siljen je tedaj temeljito premišljevati, kako naj bi obračal, da poravna čezletne stroške z dohodki. —
Način gospodarstva se ravna po krajevnih, obnebnih in veliko druzih razmerah. Nikakor pa ne bom razpravljal na dolgo različno gospodarjenje, nego omejiti hočem svoj spis na vinarstvo, ter opisati z imenom „modra frankinja", ki jo našim, posebno kraškim razmeram zelo primerna, ter more blagostanje našega kraja z umno odgojo navedene trto zdatno povišati. —
Pred petnajstimi leti, t. j. o g. prof. Povšetovim prihodu v Gorico, silno malo se jo slišalo govoriti v našej deželi o umnem kmetovanji, o kmetijskem napredku itd., a Povšetova doba se lahko imenuje doba kmetijskega napredka na Goriškem. Nevtrudno je podučeval nas dijake v šoli, z mladeniškim ognjem razkladal jo kmetijsko vedo ob nedeljah v šolskem poslopji povabljenim gospodarjem iz goriško okolice, in kdo se ne spominja njegovih popotnih predavanj ?
Takrat smo slišali mej družim tudi o različnosti tujih trt, pozneje videli je opisane v raznih strokovnjaških knjigah in časnikih. Ćitajoč opisovanje različnih trt, marsikatera zdi so človeku primerna za njegovo zemljišče; radovednost in upanje, da mu bodo to tako bujno opisano tujo trte boljše rodilo nego domače, skuša saditi več vrat, izmej katerih so nekatere dobre, a včasih po silnem trudu in večletnem čakanju se mož prepriča, da te tujke ne veljajo.
Različne vrste zahtevajo tudi različno zemljo, podnebje, režnjo itd. Najbolj rodovitna oprhne, če nema, kar zahteva. To
RAZNE VESTI.
Tatvine na poštah se množe. Iz Krakova so poroča, da je zmanjkalo na ta-mošnjej kolodvorskej pošti 14 pisem z novci. Uradnika so zaprli.
Papež in kralj. Iz Rima se poroča, da je oblast zaplenila vse one prošnje zasebnikov, da jih sprejmo sv. Očo prigodom svojega jubileja, koje so iinole naslov: „Leo XIII., Pontifex et rex".---
Cesar Karol IV. in številka 4. Nemški cesar Karol IV. ljubi) jo posebno številko 4. Prisegal je pri njej, obedoval jo na dan štirikrat ter jo imel štiri palače, v kojih so bile štiri dvorane s štirimi vratmi, Štirimi okni in štirimi svetilniki. Njegova
krona delila so jo v štiri vejico in obleka	(....... j _ ____________ ______
njegova bila je v štirih barvah. Govoril DovršiVši'gospodarsko" šolo""hrepenel Tem
j mi potrjuje tudi moja dvanajstletna praksa.
je v štirih jezikih, oženil se jo štirikrat ter so vozil vedno s štirimi konji. Pri pojedinah nosili so vedno po štiri jedi na-
tudi jaz po raznih tujih sortah, katere sem poznal iz šole za najboljše, o katerih sem čital v strokovnjaških listih, ali videl v
enkrat na mizo in pil jo štiri različna' druzih deželah brstno z grozdjem obložene, vina. Razdelil je svojo kraljestvo v štiri \ Dft bi jc dobil v last, nobena kolč mi ni dele, svojo vojno v štiri oddelke, imeno-jbila prcdraga. Tem potem sem si napra-val je štiri vojvode, štiri deželno grofe, | ^ če tudi nekatere sorto v manjšem štiri mejne grote, štiri državne stotnike ( štovii„ _ celih 36 vrst, in sicer tacih, ki-in Btiri državne velike maršale. Štiri mesta veljajo drugod za izvrstno gledo rodovit-. postala so pod njegovo vlado državna me- \ n08ti in dobroto pridelka. Pri nas pa ni tropoma mesta, isto tako Štiri državne bUo tako. Nekatere niso veljalo prav nič, vasi. Na smrtni postelji prosil je četvorico! druge malo, a „modra frankinja" jo mojo svojih zdravnikov, naj mu ohranijo življe-: nado prokosila, in siaer gledo izvenredne, njo vsaj do 4. decembra. Zelja njegova; rodovitnosti, vstrajnosti v cvetju in dobrote so sicer ni izpolnila, vendar mu je bila vina. Razcn frankinje naštel bi lahko še pa osoda toliko mila, da je umrl dnd 29.. nekatere, ki bogato rode, a no dajo tako nov. 1378 popoludno, ko je kazala ura dobrega vina. štiri minuto nad četrto uro. V zadnjih trenutkih poslovil bo je še od svojo okolice — štirikrat.
Razmere prebivalstva v Avstriji. Leto
Frankinja je nemška trta, ima okroglo, plitvo zarezano listje svitlo zelene barve, enoletni les jo močan, rumenoru-dečkast, z veliko srodenco, zato je krhek. 1886. jo bilo avstrijskemu prebivalstvu Grozd je velik okroglo temnomodrih jagod.
jako ugodno. Število porodov sojepoinno žilo, v letu 1885. jih je bilo 860.663, v letu 1886 pa> 876.06U, tedaj jo poskočilo za 15.400. Število smrti je pa padlo, v letu 1885 je umrlo 689.493, v letu 1886 pa le 678.458 osob, tedaj 11.035 manj; prebivalstvo bo je todaj pomnožilo za 197.605 osob. S prištetjcui naseljencev in vojakov računa statistična osrednja komisija prebivalstvo v Avstriji koncem decembra
Frankinja ljubi visoko in suho lego, v nizkih vlažnih zemljiščih ne vspeva. Re-žnja jej je po volji vsaka, in rodi, speljana na visokih „latnikih", prav tako kakor nizko pri Bamej zemlji V cvetju, če tudi dolgo dežuje, zelo jo vstrajna in grozdje tudi v mokrej jeseni ne gnije, ker ima debelo luščiuo. Njen mošt meri o trgatvi navadno 20% sladorja.
Posebna dobrota pri modrej frankinji
1886 na 23.233,111 duš; pri ljudskom i jo zgodnja rodovitnost. Co so jej razmere popisu v letu 1880 je znašalo prebival- količkaj ugodne, uže v tretjem ali če-
trtem letu je v popolnej rodovitnosti ter I rodi leto za letom bogato.
Dozori 8—14 dni pred našim refo-l Skom, in to je velike važnosti, če pomislimo, da o sv. Miheli, ko tržemo, ni naše grozje še tako zrelo, kakor zahteva umno kletarstvo.
Poleg naštetih dobrot ima še to posebnost: Jagoda prvi dan pisana je uže sladka, to je pri trti velicega pomena, in sicer za slučaj peronospore. Če so trta tudi zgodaj goli, kar se je predlansko leto zgodilo, dajo grozdje fninkinje vse eno prav dobro črno vino, mej tem ko rode domače vrste le „vrisku, to mi lastna predlanska skušnja potrjuje.
Luščina jagode ima mnogo barvila in gotovo dvakrat več, kakor refošk, to se ve, da to velja le o frankinji, ki je na kraškej zemlji zrasla.
Sicer po svetu se v novejšem času manj pazi na barvilo, bolj pa na okus, a pri nas, če ni vino barvano, ne moreš je kupcu visoko ceniti. Dokler bodo tedaj naši pivci zahtevali temno črno vino z ru-dečo peno, toliko časa moramo skrbeti, da jim strežemo tudi glede barve, a najboljše in po poštenoj naravnej poti dosežemo to z modro frankinjo, ki rodi izvrstno vino glede okusa in črno, da je v tej lastnosti nobena domača in tuja vrsta ne prekosi razun „barvilnice", ki pa ni tako sposobna za vino.
Da je modra frankinja resnično velike vrednosti, katero so tudi moji domorodci uže spoznali, naj navedem kot dokaz 26 tisoč kolči, katere sem prodal lansko zimo v Komen in okolico. Z malo izjemo so lanski nasadi sama frankinja, in če bo širjanje frankinje deset let tukaj tako napredovalo, dobi nase vino drug značaj, sloveče ime pa tudi drugo veljavo.
Ker nam ta trta obilo rodi, da jo v tem nobena domača ne prekosi, in daje izvrstno kapljo, da se ne boji tekmovanja glede okusa in barvila nobene domače sorte, ker je naposled tudi glede gnojenja silno zadostljiva, kar je tudi naš najboljši slov. vinogradnik — strokovnjak g. Rili. Dolenc priznal, rekoč: „To je najzadostlji-vejša trta", upam, da se za deset let frankinja tako razširi, da bodo kupci po-praševali no le po gnjezdu in refošku, te-muč tudi po „modrej frankinji", v to Bog pomozi!
Komen 15. septembra 1887.
Alojzij Strekelj.
Listnica uredništva.
Gosn. F I', v rt. Mi s-i n* spominjam^ Vašega dopisa Nuj brže je do3el dali poprej ali pa tisti dan, ko je rajnki urednik umrl Da s" je pri takrj priliki utegnol založiti iti zgu biti. teinu se ne boste fiudib. Gotovega Vam nič ne moremo povedati. Če mislite, da je dopis važen, lahko nam ga Še enkrat pošlj« te in sprejmemo ga hvaležno, če bode nam pu godu.
ŠALJIVI KOLEDAR SREBRNICO
za leto 1888.
Slavnemu p. n. občinstvu naznjamo, da izide proti koncu meseca novembra t. 1. v naše j tiskarni slovenski šaljivi koledar
z jako bogato vsebino in mnogobrojnimi primernimi slikami. Pri sestavljanju istega pa se nismo obzirali samo na zabavno, ampak tudi na praktično gradivo.
Šaljivi koledar tedaj ne prinaša samo humoresk, pesnic in smešnic itd., objavlja tudi vozne rede železnic, parobrodov, razne tarife, potrebne s križaljke i. dr.
Šaljivi koledar bode obsegal okolo 150 strani in stane samo
40 SOLDOV.
po pošti 45.
Ker se ta koledar ima vse leto pri roki, torej je jako prikladen za raznovrstna naznanila, katera so po ceni sprejemajo.
Riunione Adriatica di Sicurtš
v TrMii
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah
Glavnica in reoerva društva dne 31. decembra 1883
Glavnica društvn	gld. 3,3(10.000 —
Reservni fond ou dooičUov • 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na živlienie	150.000* —
Rezervm fond za podjetie na premikanja vrednostnih efektov 161.500' — Premiina reserva vseh oddelkov • 7,342.780'36 Reserva za ftkode	• 367 601 —
V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati
v prihodnjih letih ...» 16,954.118 57 Skupni znesek v; h škod plačanih odi, ln38 do 1H83 gld. 114.949 «47 01
Urad ravnateljstva 19—95 Via Valdirivo, St. 0 (v la*tn<\j hi&!).
ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja VVilkensona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj.
K a r o 1 Kreikenbaum
Za dijake.
V odličnej slovenskej rodbini otdajo se dve lepi sobi s hrano vred po jako nizkej ceni. Via S. Lazzaro št. 8, III. ndstr.	(1—2)
15
Braunsehvveig.
32—52
St. 575.
Razpis natečaja
za službo podučiteljice pri ljudskej šoli v Svetmarji (Monte) se slovenskim učnim jezikom s plačo 260 for. i stanarino v naravi.
Prošnje se imajo poslati podpisanemu u 4 tednih.
C. kr. okrajni šolski svet.
U Kopru, 22. septembra 1887.
Predsednik Bosizio.
Vinske stiskalnice
najnovejše i najboljšo uredbe, so železnimi in lesenimi padovi, so na prodaj in pripravljene v zalogi tvrdke
Scliivitz & t oni p, Via Zonta it. 5 v Trstu, kjer se dobivajo tudi drugi stroji za vsakovrstne potrebe, tehnični in strokovnjaški predmeti ter priprave za zidanje. 3—3
Androna Ousion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. —
Prevzame vsako posiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100-71
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejn>i pomoč in nI treba mnopih b**-8wrli..iia s« dokažu njihova Čudovita moč Če ne le rabijo nekoMko dol, olajšajo In preženejo prav kmalu najtrdovratniše Ulndf.nt holHuti. prav izvrstno vatrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na rrnnic». proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri Ž.nskih mlečnih nadleŽ-riostih, zoper beli tok, boŽjast, zoper scropok ter čisti pokvarjeno kri One ne preganjajo »amo omenjenih bolezni, »mpak nas obvarujejo tudi ! pred vsako boleznijo	5 — 12
Prodajajo se v vs-di plavnih lekurnicah na •vetu ; za naročbo in pošiljatve na edino v le-karnici Crittnfoleiti r> Gorici, r Trxtu v lekarni E Zanetit i G. B. Ronit, d. R Farabotchi in M Rarattni. Ena steklenica Ntane 30 novcev, i Varovati se je pokvanenih votnetknr, »katerimi se zavolj Želje po dobičku tu" pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
| Ljubljanski Zvon. |
% Gld. 4.60. g> % Gld. 2.30. » Gld. 1.15. g
i^sssBSSšmtsssssssB

Ni nič boljšega!
za ohrano i pospeševanje rasti las, kakor po Nj. c. kr. ap. Tel. cesarju Fran-Josipn I. avstrijskemu itd. po c. kr. posebnemu privilegiju odličena
rodbinska pomada
za jakost lasi, 30-28 koja, rabeč jo redno, nagolih krajih goste lase prouzroči; sivi in rudeči lasjo postanejo temni; krepi kožo, kjer rastejo lasje; odstrani grinto v malo dneh; je proti izpadanju | las; podeli lasem naravno svitlost; jih kodri in ne osivijo do visoke starosti. Telika posoda z napoto porabe v več jeziki stane z pošto f. 1.50 a. vr. Glavna zaloga e n gro s z prodajo na malo je pri
A. J. FIALA,
vlastnik c. kr. privilegija. Wieil, IX, Nussdorferstrasše 59, kamor se ima poslati pisma. Jako fina vonjava, elegantna oblika. Naročila iz pokrajin proti gotovem
denarju ali poštnem povzetju. Prodajalcem izdaten popust. Prosimo, da se zahteva izrečno: Familien-Kraft-Pomade.
FILIALE IN TRIESTE
deli' i. r. priv
Stabilinjento austr. di Credilo
per Commeroio ed Industria.
f. t gospodarjem, čast duhovščini, g.
Pekarija i tovarnica
učiteljem fn vsem prijateljem kmetijstva v«o-1 sladkarij, osladjeneaa sadja i konzerv jamo si naznanjati, da je na svetlo prišla nova 1	»	£	• • l •*/ j
kmetijska knjiga z naslovom:	| tort> krokant, Jinega peciva i biskotov;
KMETIJSKO BERILO.........
Dober zaslužek.
1-2
Iščejo se agenti za prodajo sukna na drobno proti lepej proviziji. Ponudbe pod „I. B.u na: I. Brunner Annoncen Expe-dition Moritz Stern, Brunu Krautmarkt.
Podpisana vsoja se naznaniti da je odprla v ulici ai Navali št. 14 pod vodstvom zdravnikov gg. dr. Brettauer, D'Osmo, Escher in prof. Welponer zavod za sprejem bolnikov. Isti leži v jako prijetnem in zdravem kraju ter je dobro preskrbljen z vsim potrebščinam. Imenuje se
„Vila Mahorsič"
in zasluži, da se s tiin vsakemu toplo priporoči.
Pripravljena naznaniti v vsakem slučaju natančne pobližnosti
bilježi z visokim spoštovanjem
o_5)	Ana Mahorsič.
za nadaljevalne tečaje ljudskih Sol in gospodarjem v pouk.
Po naročilu visokega c. kr ministerstva kmetijstva spisal E. KRAMER, ravnatelj Ifželne kmetijske lole v Gorici.
Knjiga govori na kratko o vseh kmetijskih strokah s posebnim ozirom na kmetijske razmere na Kranjskem Primorskem in spodnje Štajarskem, obseza 16 tiskovnih pol na močnem papirju ter ima 83 podob. Ker je dovolilo vis. c. kr. ministarstvo za t sk knjige zdatno podporo, jej je cena samo f0 kr
Dobiva se rudi v tisknrni Dolenc v Trstu in stane z poštarino vred 55; trdo vesana kr
LINIKAi
za spolne in želod-čevt* bolesti, nastope okuženja 1 oslabenja možke slabosti, polucije, žgečo vodo močenje postelje, puščanje krvi, zabitje vode, in za vse bolezni mehurja, droba in živcev. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem posto anju z neškodljivimi sredstvi.	29-GU—104
C. Stroetžel, •peoljalni zdravnik Llndan am Bodenaee
Vergamenti In oontantl.
Banconote:
2'/i°/oannuolntercsse verao preavviaodi 4giornl 2'/. • » . . . fl • 3 • » • • . 30 . I	Napoleoni:
2'/,°/0 annuointereNs« verso pr^avvisodi Igiorni •	3 meal
* • • • . . 6 > i	Banco Giro:
Banconote 2B/0 sopra qnalunque »onimi Napoleoni senza intereeoi
i	Assegni
j "opra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavta, J Leopoli, Fiume nonchi sn Agr:\m, Arad, Bol-zano, Graz. Herniannstadt, In na bruck, Kla-' genfurt, Lubiana. Saliaburgo — franco speae.
Acquisti e Vendite
■livalori, diviae e incasso coupons' ,"/, provvig,
Antecipazioni
pri ženitovaniih i pri krstnih pojedinah, i'ol,^,4 w»rr»"t» bi contanti, interease da con-^^	venirsi.
r I O CrF	|	Mediante apertura di credito a
1 IVO 1	Londra o Parigl provvig.
■m m	-	per 3 mesi.
Ulica JJOaana ' Vt,orl 5'1.0/« interesse animo nino 1'im-
«	porto di 1000 per importi sup«-
Priporoča se slavnemu občinstvu	DepoaltVln Cultodla.
Kcirolina udova Sar/tokez. i acce,ta"° in.;uatod>acartedi valor«, monete
oro e d argento bankonot« e«» fre e«c. a M ti—ri—ri—rr'fc a~iir~~rii—ri—nr~>	condizioni da convenirsl
tudi veliko skladišče
vin i Iikćrov
domačih i ptujih
udove Josipa Samokez.
Tudi se izvršujejo vsakovrstne naroČbe
T r laste. Maržo 1886
29-18-39
PRI JULIJ GRINIM-U
dežnikar, Barriera Vecchia 18
je zelo bogata zaloga solnčnikov za pospe, za jako nizke cene. — Solllčniki za gospode od 90 liovč. naprej.
Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizke cene.	11 —104
Ceno, solidno !! Jako nizke cene !!!
(2 — 10]
Ceneje kakor povsod je na prodaj |000^8'
odrezkov sukna
v skladišče za sukno in volneno blago
in
EKSPORTNEJ TVRDKI
Gustav Kraus,
Jiigerdorf,
Ostcrrcieliisch. • Schlesien
ter je podvorba popolnoma solidna in redna in dobra vrst
zajamčena.
Kar se komu ne tlopade, se more brez prigovora povratiti.
Uzorci zastonj in franko! Prosim, da samo
enkrat poskusite !!!
Na mnogostransko znlitevanjo p, n. naročnikov pošiljamo tudi kakor volnene posebnosti tuknjčno pletene proizvode kakor: nogovice, če-rape, jopice, itd., vse jako fino in dobro izdelano in po ceni. Ceniki franko in zastonj. — Pošilja se proti povzetju ali pa za gotov denar.
Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine.
Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz 0unaja,
povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TBSTU. Via del Teatro 1 (Tergesteo).
Lastnik društvo „Edinost".
Izdatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.