Volilni shod v Globokem. Na dan 27. aprila ob 3. popoldne sklical je deželni poalanec za Breški okraj, c. kr. svetnik Jerman, na GHoboko v gostilno gospe Razlagove prvo zborovanje avojih volilcev, da jim poklada račun o avojem aestletnem delovanji v deželnem zboru. Zbralo se je jako mnogo obČinstva, 150—200 aamo odličnib. kmetov, med njimi skoro vsi bližnji občinski predatojniki in avetovalci. Predaednikom zbora izbran je bil občinaki predstojnik Grloboški, ki je v kratkih beaedah pozdravil poalanca, izrazujoi: željo, da bi še ta okraj tudi prihodnjih šeat let zaatopal. Kot vladni komisar bil je navzoč c. kr. vodja okrajnega glavarstva, preblagorodni gospod Kankovsky. V tri ure trajajočem govoru razložil je poslanec vae važniše sklepe deželnega zbora. Ni prostora tukaj navajati vae navedene številke, navedem le naj. kar je poročal o deželni nakladi. Od leta 85—89 znašala je deželna naklada na direktne davke 36°/0, a za leto 90. le 32°/0. Na prvi pogled videti je, kakor da bi se bile deželne priklade za kmete anižale; a to je le navidezno — ni vse zlato, kar ae aveti. Potrebščine niao manjše in kmet ne bo plačal za leto 90. nič manj deželnih priklad, kakor leta 85. Gruntni davek narašča namreč leto za letom in tako naraačajo tudi deželne priklade. V gmotnem obziru ao alovenski poalanci po avojem taktnem postopanji nekaj malega doaegli za alovenaki Štajar, to so: pripomoč zoper trano uš, reguliranje Drave in hiralnico v Vojniku. Kedar je pa prišlo na dnevni red narodnoatno vprašanje, postala je večina popolnoma gluha: 420.000 štajarakih Slovencev nima v deželnem odboru nijednega zaatopnika. Leta 1885. in 1886. nadomeatoval je govornik prvo leto 2 meseca, drugo pa 3 deželnega odbornika Karlona za časa državnega zbora; a zadnje štiri leta ni bil več v to poklican. Da bi ae prialo nedostatku v okom, da ne bi bila zastopana v deželnem odboru tretjina Stajarcev, ki daje več kakor polovico krvnega davka, pred lagali so alovenaki poslanci pri zadnjem zaaedanji, naj ae v tem oziru predrugači deželna poatava; razumeva ae, da ao nemški libaralci ta predlog odklonili in tako pa bode zanaprej slovenska raja v deželnem odboru nezastopana. Velikokrat je bilo treba radi šolakih stvari ae oglašati, ter odbijati aovražne navale; v deželnem zboru ni pri takih prilikah nikoli obveljal dokaz, vladala je zmiraj alepa atrast, ki je narekovala, akrbeti za to, da se pomakne nemška meja dalje proti jugu. Jako čudna je bila stvar Slatinake aole; krajni šolski svet proail je za podporo, a dobil jo je _nemaki šulverein," ki še za podporo proail ni, seveda je postavil šulverein šolo, a poučni jfzik bode v tej šoli za popolnoma slovenske otroke nemški. Strast je oslepila večkrat liberalne Nem ce, da so se bavili se stvarmi, ki jih popolnoma nič ne brigajo. Ko je dosegel državni poslanec M. Vošnjak se svojimi pritožbami, ki so bilo obravnavane po vaeh instancah, da se mora v gruntne knjige tudi v slovenskem jeziku vknji ževati, bili so Nemci kar po konci. Bile ao dolge debate v deželnem zboru, pri katerih ao alovenaki poslanci atali za avoje može; a vsi dokazi niao pomagali ničesar, liberalni Nemci atorili ao aklepe, ki bi morali biti na kvar Slovencem, ko bi bil deželni zbor opravičen, baviti se s to stvarjo. Da bi zgori omenjeni odlok miniatrov napravili brez veljave, začele so hranilnice, ki so skoraj edino v nemških rokah, odbijati vae prošnje, ee je le najmanjša stvar bila napisana v slovenakem jeziku. Slovenskim domoljubom je bilo torej akrbeti, kako bi takemu ravnanju hranilnic prišli v okom. Osnovali so toraj ,,južno štajarako hranilnico" se sedežem v CeIji. Slovenskemu kmetu aedaj ni treba pri nemških zavodib. denarja iskati, poaebno še radi tega ne, ker je tudi hranilnica Ljubljanskega nieata v narodnili rokah ia ker že deluje M(i poaojilnic po Slovenakem. Dovolitev ,,južno-štajarske hranilnice" je pa zopet nemilo dirnila ruogotce. Začeli so iakati uzroke dovolitvi tam, kjer ga ni bilo, spregledali ao pa, da so sami Slovence primorali, da ao si oanovali tak zavod: je pa tudi tako dobro! Nemške hranilnice obračale ao ves moj dobiček v prid laatnim zavodom: na Slovence so pri razdelitvi dobička popoluoma pozabli; južno štajarska hranilnica se pa bode ozirala v prvo na tiste, od katerih bo vlekla dobiček. Radi te hranilnice so tudi bile dolgotrajne debate v deželnem zboru, ter ao se slovenski poalanci krepko uprli nemškim napadom. Kar se torej narodnoati tiče, ni v Graškem deželnem zboru ničesa doaeči; Nemški liberalci, katerim tudi nemški konservativoi ne upajo ugovarjati, ao popolnoma gluhi, stojijo, kakor skale ter nemajo nobenega sočutja do Slovencev. Položaj Slovenakih poalancev je toraj bil trnjev in večkrat so že mialili na to, izto piti iz deželnega zbora. Tudi so mialili na to, v deželnem zboru alovenako govoriti, ker se Nemci itak ne ozirajo na dokazovanje alovenskih poslancev. Pokojni, nepozabljivi Rajč je že bil pripravljen na alovenski govor^ a razni obziri ao tedaj njegovo nakano preprečili in od tedaj je atvar zaspala. V prihodnjem zaaedanji pa se bo trebaza oba slučaja pripraviti. V tem oziru so nam Čehi spodbudljiv izgled. 18 let niso šli v deželni sbor in češki narod je bil 20krat poklican, si volit deželne poalance in 20krat je volil vedno iate. Čeaki zastopniki v deželnem zboru govorijo skoraj izključljivo eeško; v dr- žavnem zboru na Danaji ališijo se češki, poljaki in hrvataki govori. Treba bode toraj tudi na zvunaj v deželnem zboru Graškem pokazati, da živijo na Stajarakem Slovenci. Naloga vseh zavednib. Slovencev mora toraj biti: akrbeti za to, da bodo volili štajaraki Slovenci vedao iate poslance v alueaji, da bi spoznali poalanci za dobro, izstopiti iz deželnega zbora. Vsak slovenski poslanec mora pa tudi biti vešo popolnoma slovenakemu jeziku, da mu bo mogoi-e v deželnemu zboru govoriti tudi slove_8ko. Burno odobravanje je sledilo poalančevemu poročilu.. V imeriu zbranih volilcev zahvalil br je poslancu v gladkem in jedernatem govoru Žmavc iz Kapel, izrazujoč željo, da bi ae tudi v prihodnje ta okraj zaatopal v deželnem zborn ter branil vedno ceaarju zveato udane Slovence po geslu: ,,vse za vero, dom, ceaarja." Poalanec odgovori, da sicer ne miali več kandidirati, tišči ga že njegovih 66 let ter rad odatopi avoje mesto mlajši moči. Ce bi pa zaupni roožje apoznali, da bi on v tem okraji lažje zmagal, kakor kateri drug, hoče še žrtvovati svoje moči slovenskemu uarodu. Ko se je še izrekla po predlogu častitega goapoda Koatanjevca državnima poslancema L. Gregorecu iu M. Vošnjaku zaupnica in zabvala za njuno uevatraseno poatopanje v prid slov. naroda, zahvalil ae je še jedenkrat predaednik Podvinski poalancu izrazujoč željo, da še tudi v prihodnje ta okraj zastopa ter zaključi zborovanje a krepkim ,,živio" na preavitlega ceaarja. Po zborovaaji ostali smo še akupaj v proatem govoru. Izvrstna vinaka kapljica izvabila je odkaj primernih napitnic. Koneaje avoje poročilo, tnora dopianik doataviti, da je že imel priliko, navzočen biti pri mnogih volilnih in drugih shodih, da pa ni kmalu videl zbranih tako obilo zavednih kmetov, ter da je prepriean, da nas tudi ,,Siidmark'1 ne bode vgonobila. Bog in narod!