Posamezna številka 8^
Pavšalni franko v državi SHS.
Izhaja
vsak četrt tudi
Roko	.^«Snrio po eni
■tram -«rtfplSejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poStno znamko.
Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških SBouenceu.
Prevalje, 6. avgusta 1920.
Vetja
za celo leto .... K 20-—
» pol leta................
» četrt »	....	» 6-—
* 1 mesec .... » 2-— za inozemstvo primeroma več. Naročnina se plačuje vnaprej.
Za or lai Ha plačuje po 59 v, med besedilom po I K za 1 cm« vsa kokrat. minimum 24 cm*. - Za poslano se plačuje po 80 v za parte, zahval« In Izjave po 1 K za 1 cm*. - Za male ojtase se plačuje po 30 v za besedo; debelo tiskano 60 v vsakokrat: minimum 5 K.
Za Izvesti lo pri upravniKvu 3 K posebej. Vpraianjem Je za odgovor prlloiltl znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista »Mir«,
Št. 39
Poziv pravici.
Vsi, ki so zadnjo nedeljo (25. VII. 1920) prisostvovali sijajni manifestaciji Slovencev v Velikovcu in v Borovljah, so si želeli, da bi bili prisotni tudi vsi člani medzavezniške komisije v Celovcu, da vidijo opravičeno razburjenje skoro dvajset tisočer slovenskih glasovalcev, razburjenje, ki je prevzelo vsa slovenska srca, čim se je pojavila vest, da bi morala biti demarkacijska črte med obema conama odpravljena, da vidijo dalje neomajeno zaupanje, ki ga je ohranilo naše ljudstvo, čeprav je bilo v svoji lojalnosti Že to-likokrat prevarano in razočarano, Še vedno v pra-vično rešitev tega vprašanja, in da se na konec prepričajo, da se je slovensko ljudstvo, v svesti si svoje dobre pravice, odločilo braniti pravično stvar do zadnje skranjosti.
V svoji proklamaciji nam medzavezniška komisija priporoča, da čuvamo mir in red v deželi.
Toda odpravitev demarkacijske črte bo spravila mir in javni red, ki ga je s tolikim trudom in energijo vzpostavila pred enim letom naša vlada, v nevarnost ter bi zelo otežkočila delo nadziranja, katero je sentžermenski mir poveril omenjeni komisiji.	p
Končno bi odpravitev demarkacijske črte bila kršenje same sentžermenske pogodbe, katere se je jugoslovanska država dozdaj tako vestno držala.
Upamo, da bodo zavezniki upoštevali nsode-polne posledice, ki bi jih mogla izzvati vsaka menjava sedanje meje v korist Nemški Avstriji in da bo medzavezniška komisija v Celovcu tudi za-naprej vršila svoje delo pomirljivosti in pravičnosti do dneva, ko bo narod sam s svojo ne-omahljivo voljo za vedno določil svoje meje.
.	Koroški Slovenec.
svoj glas za državo, kateri hoče pripadati
^ k‘a‘r
Om tedaj upajo, da se jim posreči nakana odpraviti zastraženo začasno mejno črto med conama A in B. V tem npanju jih brez dvoma podpirajo gotove obljube delegatov velesil, ki nas pa nikakor ne smejo spraviti v zadrego.
V sedaj že ratificirani senžermenski pogodbi je nam zajamčena uprava cone A. Bistveni del te uprave tvori tudi varnostna služba na meji. To službo vrše naše straže. Ako bi odpadle straže, bi postala vsaka redna uprava nemogoča, mir in ned, po katerem kliče najbolj komisija sama, bi bila pokopana. Ni nam treba tedaj nič drugega, kakor da se sklicujemo na v pogodbi sami nam zajamčeno pravico do uprave, da prekrižamo vse nakane koroških Nemcev in morebitnih njih zaščitnikov.
Vsaka pogodba ureja gotovo pravno razmerje ffied pogodniki. Iz tega sledi, da je za vse pohodnike enako obvezna, da nalaga vsem pravice •n dolžnosti in da sme vsak pogodnik od drugega zahtevati, da sklenjeni dogovor natančno izpol-tynje. Ker gre za dogovor med strankami, je y8aka sprememba na njem brez sporazuma med ^semi pogodniki nemogoča, nedopustna.
Senžermensko pogodbo je podpisala tudi naša arŽava. Brez njenega dovoljenja je tedaj vsaka
Appel à la Justice.
Ceux qui, dimanche dernier (25. VII. 1920.), ont assistè à cette grandiose manifestation slovène, à Velikovec et à Borovlje, ont eu l’unique désir qtte tous les représentants de la Commission interalliée à Celovec y eussent été préscnts pour voir, d’un còté l’émotion jnstifìée de presque vingt mille votants slovènes, émotion qui euvahit tous les coeurs slovènes dès que le bruit se fit entendre, qne la ligne de dómarcation entre les deux zones devrait étre abolie — pour voir d’autre cftté l’inébranlable confiance qne notre peuple quoiqne bien des Ibis trompé et désillusionné dans sa loyauté, a conservé toujonrs dans nue juste solution de cette qnestion, enfin, pour se convaincre que la population slovène, forte de son bon droit, a rèsola do défendre la cause jnste jusqu’ à la dernière extrémité.
Dans sa proclamation la Commission inter-alliée nous recommande de maintenir la paix et 1’ ordre dans le pays.
Or, 1’ abolition de la ligne de dèmarcation mettrait la paix et 1’ ordre pnblic qui, il y a un an, ont été restitnés avec tant d’effort et d’énergie par le gouvernement yougoslave, en danger et entraverait fort le travail de con tròie dont la Commission susnommóe est chargée par le traité de paix de Saint-Germain.
Enfin 1’ abolition de la ligne de dèmarcation serait une violation du traité de S. G. lui-mème, que notre gouvernement a respecté si scrupuleu-sement jusqu’ à présent
Nous osons espérer que les Puissanccs Alliées prendront note des conséquences fàcheuses que pourrait provoquer une modification de la frontière actuelle au profit de 1’ Autriche et que la Commission intéralliée à Celovec poursuivra son oeuvre d apaisement et de justice jusqu’ au jour où le peuple lui-mème, par son inébranlable volonté, fixera pour toujonrs ses frontières.
Un Carintbien-slovène.
sprememba na njej nemogoča, pravno izključena. Kazburjenje radi govoric o odpravi demarkacijske črte med glasovalnima conama A in B je bilo tedaj ob hladni presoji cele zadeve neopravičeno. Preko prava, preko naših pogodbenih pravic tudi velmožna antanta ne sme iti. S tem pa seveda ni rečeno, da, ne bi nas skušala v korist lizunskih Nemcev okrniti, ako nas najde zopet tako slabotne, tako brez hrbtišča in tako popustljive, kakor svoj cas, ko smo izpraznili Celovec. To pot pa imamo pravno zaslombo za svoje odklonilno stališče, sen-ermensko pogodbo. Proti vsakemu, tudi proti tanti, moramo odločno braniti v pogodbi nam jamcene upravne pravice, ako nam bi jih hotel !i at,‘ ^dor 8e hoče vriniti v naše območje, p i temu se nahajamo v silobrana in ga smemo zavrnit! z najostrejšim orožjem.
_ V^:e£a’ ki brani svoje pravice, ne sme nikdar pustiti samozavest, ni se mu treba pred niko-ur ponižati. Ne jemljimo več prošenj na svoj j .ik, naš govor naj bo: zahtevamo! Kdor g abi po nasi posesti, ga pošljimo z ognjenim bičem tja nazaj, od koder je prišel.
a« *rZT\ zasfc°Pnikom antante, objavljen v .št, «Mira , je bil na mestu. Toda s tem naj bo tudi povedano vse, niti besedice več! Gospoda ima priliko da sama opazuje in sodi. Mi nimamo povoda, se braniti napram obrekovanjem koroških Nemcev, niti prositi za naklonjenost. Tudi o pravičnosti si ne delamo nikakih iluzij in globokih nad, ker vemo, da najde pravico le oni, ki se zanjo bon, nikdar pa tisti, ki zanjo prosi. Kak uspeh imajo prošnje za pravico in kaka pravica se deli tam, od koder jo je pričakoval kakor luč z Jutrovega celi svet, to vidimo najjasnejše na svojih primorskih bratih!
Vsem Jugoslovanom je treba v prvi vrsti ponosa in samozavesti. Samozavest nam bo dala prepričanje, da pridemo prej ali slej do uresničenja svojih žalitev, ker vse izvirajo iz naravnega prava vseh narodov po popolnem ujedinjenju; ponos pa nam bo branil, da bi padli moralično tako globoko kakor koroški Nemci, ki klečeplazijo pred onimi, ki so jih med vojsko najbolj zaničevali in sramotili in ki so si podjarmili nad pol milijona njih najboljših plemenskih bratov!
hli ne klečeplazimo in ne poznamo lizunstva. Mi zahtevamo le, da se varujejo in upoštevajo naše pravice. V kolikor se nam odrekajo, se bomo zanje borili do zadnjega. Sedaj pa velja v prvi vrsti, da gremo zanje v boj potom glasovanja in sicer do zadnjega moža!
Manifestacijski shod v Borovljah.
Borovlje, 27. julij» 1920.
Kaj takega nihče, tudi največji optimist, ni pričakoval. Na tihem, brez vsakega hrupa in agitacije, se je zbralo v nedeljo, dne 25. julija, sedem do osem tisoč ljudi na glavnem trgu v Borovljah, da povzdigne svoj glas in protestira proti name^ ravani kršitvi saintgermainske mirovne pogodbe. Toliko ljudi je prišlo in še več naših popolnoma zanesljivih bojevnikov je moralo ostati doma. Trg je bil skoraj premajhen; glava pri glavi so stali in z nepopisnim navdušenjem spremljali izvajanja govornikov: dr, Ceraerja, Kanduta, Brandneija. ge. Guček in dr. Arnejca.
Shod je bil nameravan kot protestni shod pa se je razvil v sijajno manifestacijo za našo’ staro pravdo, za našo koroško zemljo, za naš slovenski Rož. Ves Rož je klical: roke proč od pismeno nam od antante zajamčenih pravic! Roke proč od naše zemlje! Nikomur je ne damo! Naša je m božja.
S to afmado, kakoršno smo videli v nedeljo, se tudi odprave demarkacijske črte ne bojimo Prepozno za Nemce prihaja. Njihova pšenica nè bo yec dozorela, naša pa je že. Na dan glasovanja^ bomo bogato žetev spravili v svoje žitnice, v nase ljudi je prišel pogum in samozavest. Sedaj vedo, za kaj gre.
Ce bi bili odprli črto prej, bi bilo nevarno za nas. Spečega junaka lahko vsak paglavec premaga. Slovenski junak pa se je zbudil in se nikogar več ne boji, ne Mihlna in ne drugih, ki so ga vzeli pod svojo zaščito, ali o katerih si vsaj nadute brihtne nemškutarske glave domišljujejo da so jih vzeli. Slovenski Martin Krpan je vstal! Le odprite mu črtol Pred Celovec pojde in Celovec bo trepetal pred njim.
Glasovanj o.
Razglas prebivalcem koroškega plebiscita.
. ..Dne 85. julija je publicirala plebiscitna komisija v Celovcu prebivalcem koroškega plebis citnega ozemlja proklamacijo, v kateri javlja svoì pnhod ter poživlja ljudstvo, da naj vzdrži red in mir Plebiscitna komisija izjavlja, da jamči za svobodno in neodvisno glasovanje ter oblinh!™ nepristransko in pravično postopanje.	J
Proklamadja plebiscitne komisije se «rlasi. «Približuje se dan ljudskega glasovania h kateremu boste v kratkem poklicani. Medzivez-mška komisija Anglije, Francije in Italije je prSa da se nastani začasno v Vaši sredini, l jasnim’ ciljem, da nadzoruje delo modrosti in pravičnosti Želimo da Vam takoj ob svojem prihoda n S simo važnost načel spoštovanja ljudske volje tistih
Za kfere Se navduNejo naši svobodoljubni narodi, zastopani po svojih vladah, kajti Vaša naroda sta sedaj pozvana, da postaneta deležna
istih dobrot in da dosežeta iste pravice. Temeljni pogoji za neovirano vršenje teh pravic so : javen red, enakost plemen in narodnosti pred zakonom, medsebojno spoštovanje mišljenja in veroizpovedi, kratko : mir in red. Tem temeljnim pogojem se mora vsakdo pokoriti v celotnem njihovem obsegu in jih ne sme nikoli kršiti. V trdnem upanju, da bodo Vaše lokalne, civilne in verske oblasti mogle te pogoje uveljaviti, prepuščamo njihovo vršitev razumnosti in dobri volji prebivalstva. Nismo prišli, da Vam s silo naložimo svojo voljo, temveč s trdnim sklepom, da verno izvršimo nalog, ki so nam ga poverile sile. Jamčimo za svobodno in neodvisno vršitev glasovanja. Ue bomo dovolili, da se vrši pritisk pred glasovanjem ali pa maščevanje po gjasovanju. Ne bomo trpeli, da se uporabljajo nepoštena sredstva, ki bi povzročila nepravilen izid glasovanja. Vršili bomo svojo nalogo nepristransko in čuvali bomo pravico v tem svečanem trenutku, ko Vas kličejo dogodki, da si izberete potom glasovanja, ki naj bo izraz Vaših src in Vaše vesti, tisto državo, kateri boste v bodočnosti pripadali.4' — S. Capei Pečk, predsednik, Velika Britanija.— Charles de Cham-brun, Francija. — Princ Livio Borghese, Italija.
Celovec, 21. julija 1920.
Politični pregled.
Naša država.
Dne 25. julija smo izpraznili Radgono, ki jo je mirovna konferenca prisodila Nemcem. Zato pa smo zasedli Apaško dolino. N. Avstrija mora dovoliti tranzitni promet skozi Radgono na Ljutomer. — Za spremembo imamo zopet vladno krizo, ki se naj bi z ozirom na zunanji politični položaj in na plebiscit na Koroškem kmalu končala! To zahteva domovina! — Romuni snubijo našo državo, da bi jim pomagala nastopiti proti boljševikom. Naj se jih sami ubranijo! — Naš zunanji minister je objavil, da se naše kraljestvo ne nahaja več v vojnem stanju z avstrijsko republiko. Mir je bil sklenjen 16. julija, ko je bila ratificirana senžermenska mirovna pogodba. Tako je prenehalo vojno stanje med Dunajem in Beogradom, ki je trajalo skoraj 6 let (12 dni manj).
Avstrijska republika.
Madžari vpadli v Fiirstenfeld.
Madžari so po dnevu vpadli v< Fiirstenfeld, tam pobrali vse puške in strelivo ter zopet odšli. Po Dunaju se širijo vesti, da so orožje, ki so ga ukradli v Furstenfeldu, razdelili v zapadni Ogrski med one ljudi, ki se protivijo temu, da se za-padna Ogrska priključi avstrijski republiki. Boje se tudi, da ne bi prišli tudi v Hartberg in tam tudi pobrali puške in strelivo. V Hartbergu in Fiirstenfeldu so imeli vsled tega več orožja, ker so stražili avstrijsko mejo proti ogrskim boljševikom.
Poljska.
Med svetovno vojsko smo dostikrat čuli imenovati Baranoviče. Ta kraj je tudi sedaj važen. Pri Baranovičih so se sešli odposlanci ruske rdeče armade (boljševiki) in poljski odposlanci, katere so odposlali Poljaki tja, da prosijo boljševike za mir, oziroma premirje. Boljševiki so prekoračili prejšnjo rusko-gališko mejo in so se vsuli v Galicijo. Poljska vojska beži v neredu in se pomika nazaj. Kaki bodo pogoji za mir, še ni znano.
Iz cone B.
Celovec. (Prostost v Nem. Avstriji.) Naši nemčurji, ki Škilijo čez Krko, imajo vedno polna usta „frajhajti“, tako da se skoraj davijo. Da pa boste kmetje in pošteni delavci vedeli, kako vrlo „frajkajtlih“ navdahnjene bratce imajo onkraj črte, naj služi sledeči resnični dogodek, ki ga ponatiskuje „Krnt. Tagblatt" z dne 11. 7. 1920, štev. 165.: V vrtu elizabetinskega samostana v Celovcu šo delali štirji zidarji čez 5. uro. Čez dva dni so jim prišli neznani možje grozit, da jih zapodé, ako jih še enkrat najdejo po 5. uri pri delu. Res so prišli in zlezli na drevesa drevoreda, da bi se prepričali, so li delavci res delo že končali. Dva moža sta prišla celo k samostanskim vratom, češ, da hočeta kot dobra prijatelja z delavci govoriti. Ko se jima je reklo, da so že odšli, sta postala surova. Medtem se je zbralo na cesti kakih sto moških. Še pozneje so preiskovali, je li res, da so zidarji delo pustili. In nemški list pristavlja: „Da mufi man sich wirklich fra-gen, wohin werden wir noch kommen, wenn ge-gen Arbeitsfreudige ein solcher Terror ausgeiibt wird.“ Kam bomo prišli, če se bo delavce, ki bi radi delali, tako strahovalo! Kje je torej tako hvalisana „frajhajt“ nemških soc. demokratov?
Če svoje lastne sodelavce tako strahujejo, kako bodo šele kmete, ki bi hoteli zlesti pod njih neomejeno komando v Nem. Avstriji. Na ta način se Nem. Avstrija nikdar ne bo izkopala iz svojih razvalin in s svojimi še ostalimi slabimi zidovi bo pokopala še one zaslepljence, ki se ji hočejo približati. V Jugoslaviji pa bodo prosti vsi in svobodni kmet bo steber države.
Celovec. „Mir“, „Korošec“ in „Draupost“ vzbujajo v Celovcu v zadnjem času radi razkritja nemške propagande, posebno ker je sedaj dognano, kdo je od Nemške Avstrije podmazan, veliko pozornost. — Z velikim zanimanjem so čitali „Mir“, posebno na deželnem sodišču, in so visoki gospodje sodniki z ogorčenjem vzeli dejstvo na znanje, da stoje v nemški propagandi elementi, kateri so že po večkrat kaznovani in katere išče deželno sodišče. V Celovcu samo to obžalujejo, da ne dobijo dosti wnaših listov.
Ce prideš v Celovec in čutijo, da prideš iz Jugoslavije, se ti približajo takoj različno osebe, ki vse začno vpraševati: „Haben’s Dinars? Ha-ben’s Brot oder kbnnten’s uns a Fleisch einer-schmuggeln? Moch’mer a kšeft!“ — posebno za dinarje se trgajo, dobro vedoč, da naš denar od dne do dne raste.
Umrl je v Celovcu nenadoma ravnatelj učiteljišča Schrautzer. Svoje dni je bil na Kranjskem član slovenske „Čitalnice“, v Ljubljani in Celovcu pa je bil hud Nemec.
Dnevne vesti.
Orlovski tabor v Maribora se je sijajno obnesel. Vsak, ki je bil v Mariboru, pravi, da mu ni žal časa in denarja. Kaj takega se ne vidi pogostokrat. Ker nam primanjkuje prostora, objavimo prihodnjič kratko poročilo.
Čudna prikazen na našem narodnem telesu je nemčur ali nemškutar, to je Slovenec po rodu, ki pa z Nemci drži. Kako je to nemšku-tarstvo, ta zmota v duševnem mišljenju Slovenca dandanes, ko celi svet sovraži Nemce, ki so povzročili svetovno vojsko, še mogoče, je nam nerazumljivo. Sledeči slučaj nam kaže zmedeno dušo nemškutarja: V pasu B živi Slovenec-nemčur, ki je izrazil mnenje — to mnenje imajo namreč vsi nemškutarji — da bo paš A postal nemški, pri tem pa je pristavil: „Esware aber ein Verbrechen, wenn die Deutschen siegen, denn sie mOchten den ganzen Bezirk (to je pas A) ausrauben." A on ostane, čeravno ve, da bi Nemci izropali celi pas, nemškutar! (Op. uredništva: Ta nemčnr naj se le pomiri, mi Slovenci bomo zmagali z velikansko večino.)
Tip nemškega agitatorja je Martin Se-bastian, ki ga je priporočala nemška socialdem. stranka v Celovcu Steinacherju. Sebastian je bil od stare Avstrije discipliniran učitelj. Mož ne uživa nobenega ugleda. Pod upravo SHS je bil zaposlen pri okr. glavarstvu v Dobrli vasi, a odpovedal je službo. Od takrat je naš sovražnik. Pretil je našemu uradništvu ob času, ko smo zasedli Velikovec. Govori se, da so njegovi otroci nosili obleko, ki je bila ukradena v «Narodni šoli". To je tipična prikazen nemškega agitatorja.
V Velikovcu se zbirajo sedaj Nemci in nemčurji pri Čebulu, kjer imajo redne seje. Predzadnji pondeljek so sklenili tam mesečni obračun.
Nemške želje. Od poučene strani se nam poroča: Nemci so nameravali v pasu B izvesti občinske volitve ter potem zahtevati, da tudi mi še pred plebiscitom izvršimo občinske volitve v pasu A. Nemci so s tem upali zmagati v nekaterih občinah in s tem dobiti del uprave v svoje roke. To se jim ni posrečilo, antantna misija v Celovcu je to nemško nakano odklonila in cela uprava ostane v pasu A, kakor doslej, v slovenskih rokah.
Nemška bestijalnost. Nemška agitacija na Koroškem je segla po najskrajnejših sredstvih sedaj, ko že vidi svojo pogubo. Življenje domačih koroških Slovencev ni več varno. V nedeljo, dne 25. julija, se je vračalo krog 200 udeležencev shoda v Velikovcu z vlakom od Dravograda na Labud. Ko se pripelje vlak do najnevarnejšega mesta tik ob Dravi, opazi strojevodja oviro na tiru, ki bi bila povzročila strašno železniško nesrečo in smrt 200 ljudi v valovih Drave. To so storili labuški folks-verovci. Opozarjamo vse prizadete civilne in vojaške oblasti, da nam zasigurajo varnost življenja. Popuščanje kakor dosedaj, je zločin. Zahtevamo takojšno najstrožjo preiskavo in kazen. Zahtevamo, da Labud takoj zasedejo zopet naše čete. Konštatiramo, da se godijo take bestijalnosti že sedaj, ko demarkacijska črta ni odprta.
Koncert, ki so ga priredili člani pevskega društva «Ljubljanski Zvon" v Velikovcu dne 24. jul., je jako dobro uspel. Poslušalci so bili jako zadovoljni, tal^o da so morali pevci nekatere točke ponavljati.
Schonherrjevo dramo «Žena-vrag" sc uprizorili gojenci ljubljanskega konservatorija v Velikovcu. Igrali so lepo in nudili gledalcem dosti umetniškega užitka. Videli pa smo, da je treba veliko občinstva za take uprizoritve še le vzgojiti.
Aprovizacijo velikovškega okraja je prevzela koroška gospodarska družba.
Dobava industrijske soli za obrtnike. Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani je dovoljena dobava desetih vagonov industrijske soli. Obrtniki, ki se za sol interesirajo, naj prijavijo svoje potrebe uradu do 10. avgusta 1920.
Nemčurski račun v Važenbergu. Čudili smo se, odkod da imajo Nemci toliko zaupanja na glasovanje. Zlasti njihovo vodstvo v Št. Vidu. Sedaj vemo. Njihovi plačani zaupniki so jim za dober denar sestavili poskusni plebiscit in sicer tako ugodno, da bodo z lahkoto zmagali, če jim bo ob resničnem glasovanju kdo nacopral dotične številke. Iz spisov iz Št. Vida se razvidi, da so našteli v Važenbergu Nemcev 864, Slovencev 247 in samo 179 omahljivcev. No, dotičnik, ki jim je sestavil ta račun, si lahko da patent na svojo domišljijo. Skupno število še precej «Štirna", razdelitev pa bo vsa drugačna. Zato bomo Slovenci že skrbeli. Brez vsakega pretiravanja lahko rečemo, da dobimo dobro polovico glasov, višjih procentov pa še na papirju ne maramo. Smo že s tem zadovoljni, kar je v resnici naše. V Vov-brah so nemčurji našteli celo 950/0 oddanih glasov sase. Odgovor jim bodo dali Vovbrani sami, ki so se zlasti zadnji čas dobro organizirali. —
V	občini Važenberg so na pr. našteli v Ramoči vesi 21 «gvišnih" Nemcev, imajo pa v resnici enega. Na Želinjah 24 Nemcev in 5 Slovencev.
V	resnici bo pa približno narobe prav. V nekaterih vaseh so Slovence in celo omahljivce kar črtali. No, gratuliramo. Na svidenje na glasovanju!
Tobakarji, pozor! V Nemški Avstriji že vsega primanjkuje, ne samo moke in zabele, ampak tndi vsega, kar sami pridelajo: soli, vžigalic, železa in tobaka. Iz krogov tobakarjev je priobčil «Krnt. Tagblatt" z dne 11. 7.1920, štev. 155, pod zaglavjem: «Die Freiheit der Raucher im Frei-staate Osterreich" sledeči obupni klic: Da je Avstrija glede tobačnih izdelkov največji navijalec cen, smo tobakarji že davno občutili. Da pa nas državljane sili kaditi to, kar ona hoče, to čutimo že 2 do 3 mesece. Zopet se razširja vest, da niti tobaka ne dobimo več. Ali ga ni? Znano je, da ga je v tovarni dosti, nam pa hočejo dati samo najslabše smrdljive izdelke. Če gre tako dalje, stopimo vsi tobakarji v štrajk in naj potem tobačna uprava sama kadi ona smrdljiva zelišča, ker nočemo podpirati državne blagajne za tako slabo blago. Naša potrpežljivost je pri kraju. Smo republikanci, pa se otožno spominjamo onih časov, ko je o. kr. tobačna uprava imela več srca do nas, kakor jo ima ljudovlada Nemške Avstrije. — Seveda bodo nemški agitatorji še vedno blebetali, da republika Avstrija bolj skrbi za ljudstvo kot kraljevina Jugoslavija. Seveda, če se laže, da se kar «kadi", tam ni treba tobaka. Tobakarji, pokadite takim prerokom pod nos, da bodo šli njih laži z dimom vred v „luft“.
Mirovna konferenca v Parizu veli, da bodo narodi odločevali med seboj svojo usodo. Nemčurji ne pripadajo nobenemu narodu, nem-čurskega naroda ni! Iz tega sledi logično in do pičice, da nemčmji nimajo glasovalne pravice. To se bo predlagalo antantni komisiji.
Dopisi.
Velikovski okraj.
v Velikovec. Relgeiz in drugi, ki so pisali nemška pisma na Mostič, trdijo, da so pisma od Slovencev «narejena" in da jih nikoli niso pisali. Konštatiramo, da smo pisma prepisali iz izvirnika in da so vsa pristna. Toliko v pojasnilo prizadetim, ki se vedno lahko sklicujejo na to izjavo!
v Jadovce. Gospa K.: Oh, gospod živino-zdravnik, to je prav, da pridete, moje svinje bolehajo na kronični pljučnici. — Ž.: Ja, Vi imate «deutsche Edelschweine", to je prerahla in pre-krmljena pasma, zato nagiba k boleznim. — Gospa K.: Seveda, kot Jugoslovan še mojih nemških svinj ne morete pustiti na miru!
v Breza pri Kazazah. Zadnji oče-gospodar naše vasi, Jožef Štefane, je 3. julija zapustil ta svet v starosti 73 let. Bil je vzgle-den kot človek, kristjan in rodoljub, krotek, miroljuben, značajen in odkrit, skrben gospodar, čebelar, cerkovnik in ključar, mož stare korenine. Bil je vdovec 17 let, zapušča 4 hčere in enega sina, ki je služil vojake, bil listopada 1918 ujet in se vrnil v radost staremu očetu malo pred njegovo smrtjo iz Italije. Umrl je nagle smrti, bolan samo eno noč. Ni poznal nobene hinavščine,
bil je pravi Bartolomej. Na stare dni je bil čisto otroškega duha. Zato mu bo dobro v večnosti, zakaj Kristus je rekel: „Ce ne boste kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo/ Iskreno je ljubil svoj narod, bil ud M. D., naročnik „Mira“ in član naše čebelarske podružnice. Komaj je čakal glasovanja in dvakrat je naročil piscu tega dopisa: „Povejte mi gotovo, da ne zamudim." Ni dočakal. Bo podpiral naše boje pri Bogu. Na pokopališče k sv. Vitu ga je spremila velika množica ljudi, zlasti moštva. Pred mrtvaškim govorom so mn zapeli domači pevci eno žalostinko v slovo. Sveti mu večna luč ! — Zdaj Breza nima več nobenega moža-gospodarja! Težko kje na svetu se bo še našla taka vas. Brodnikov, Arihov in Štefančev oče so umrli, Oštin se je pa izgubil (padel) v vojski na galiških poljanah. 4 kmetije, ena lepša ko druga, ki so nekdaj slovele zaradi svojega blagostanja daleč naokoli! In danes? Danes pa ni več tako! Žalostno a resnično ! Manjka metel, žen-gospodinj odločnih, manjka mož-gospodarjev, vzglednih in strogih kakor so bili nekdaj. Zato pa, Breza, povrni se nazaj k vrlinam svojih nepozabnih prednikov. Vedi, da dva lažje veslata kakor samo eden in spet boš najpremožnejša vas v okolici. Molitev, red, delo!
v Tinje. V soboto 24. julija smo pokopali Luko Uraka pd. Mlinarja v Dravskem dvoru. Bil je več let tinjski župan in načelnik požarne brambe. Vdovi, iz znane narodne rodbine prošta Serajnika, naše iskreno sočutje. — V nedeljo dne 25. julija je bil v navzočnosti gosp. okr. glavarja Kakla blagoslovljen most čez Dravo med Tinjami in Kamenom, ki so ga nemški folksverovci razstrelili, a ga nam je naša vlada zdaj popravila. Potreben je bil skrajno, ker nismo imeli zveze s postajo v Bikarji vesi (sedaj Tinje-Kamen) ali le po dolgem ovinku.
v Šmarjeta pri Velikovcu. (Požar.)
V	nedeljo 25. julija, zvečer ob 10. uri, je nastal pri pd. Petru v Čarčah ogenj, ki je v strašni naglici upepelil vsa poslopja in skoro ves inventar. Zgorele so tudi svinje. Rešili so s težavo le govejo živino, ko je ogenj že ponehal, iz obokanega hleva, pa ne vemo, kaj bo ž njo, ker je poškodovana na drobnini. Gospodar je zvest Slovenec in je bil zjutraj na shodu v Velikovcu, popoldne pa na prireditvi v Tinjah, kar mu sedaj vsi brezvestni nemčurji oponašajo. Ker so bili otroci že šli spat in je začelo goreti na skednju, je oči-vidno, da je zažgala hudobna roka. Gospodar trpi grozno škodo, zlasti ker je imel že vse žito (celo del ovsa) spravljeno pod streho. Nima ne živeža, ne obleke, ne orodja. Nujna pomoč je potrebna. Prostovoljne darove za pogorelca spre-jeralje občinski urad Važenberg ali župni urad
Šmarjeta pri Velikovcu.
v Prevalje. Pri nezgodi, ki je ugrabila niedicincu Franu Horvatu mlado in nadepolno Življenje, jo zastavil njegov zvesti prijatelj, me-dicinec g. Alfonz Wankmiiller iz Ptuja v svrho rešitve na srčen način svoje življenje, tako da bi bil sam skoraj utonil. Bilo je zaman, ker jima okoli stoječa množica ljudstva ni pomagala. Temu vrlemu mladeniču gre vsa čast in hvala!
Boroveljski okraj.
bBorovlje. (Iz zadnje luknje piskajo.) Kadar človek v pametnem prepiru nič več ne ve Povedati, začne robantati, zmerjati in sramotiti.
V	takem položaju so „die deutschen Briider". Pametnega v boju za našo slovensko Koroško še nikoli niso kaj povedali. „Koroško Korošcem" čivkajo že vrabci na strehi in se smejijo ali pa trepetajo, ker se je nevarnost za nje pomaknila z juga in zapada precej blizu. Njihovi bratci v Kanalski dolini niso več tako predrzni in brezskrbni. Da pa se bodo nemškutarji tako hitro iz-piskali, tega res nismo pričakovali. Prihajajo že z zadnjimi argumenti: Žvižganje, zmeijanje, sramotenje. Da nemška kultura še prav nič ni napredovala, so dokazali pred kratkim najprej na orlovskih plakatih in par dni pozneje na sokolskih. Ge bi prej ne bili že vedeli, ste nam s to svojo nizkostjo dokazali, da ste obupali nad samimi seboj in svojo zmago. Tudi z „oslovstvom“ se ne
bodete več rešili. Osel vedno tako riga kakor zna, čeravno hodi po dveh nogah in se imenuje „deu-tscher Bruder im bedrohten Land".
b Borovlje. Dragi „Mir“, Ti še viš nak, aj je nova t pr nas v Borovljah! Vsi nemš’u-tarji so na bandri, pravijo da kniso tOmej al bo Jugoslavija, da pojdajo vs’ v nemško Avstrijo, in da bojo vse šen’al. Franceti ta bo cavo svoje posestvo Sen’av al kna bo t nemš’o. Al Primi-kinja na Kobli ta ma pa še upenje da bo, ona je svojo kvavo stavova, da t ’na bo Jugoslavija, da mora nemš’o biti. Požinjejte, ’aj bo tOdej zan ve’ ’ bomo zahtevali kvavo od nje. Pa Mačičinja na Kobli ta bo tud šva v nemš’o Avstrijo, da	se bo brat’	pa šribat’ pa	nemš’o
naučiva, do	zdej	še nča	zna. Zato bo	pa dro
š’oda al bo	šva,	htu pa	bo nam potle	novice
nosov. Ker drahi	„Mir“ ti s’ ja mavo c	počasn,
ti ja ’oj vsače osem dni anbrt pridaš, pa še tOdj ča prnašaš kOj z Borovci. Mačičinja pa vsak den po dvi po tri bart, al je pa triba pa še več. No pa potle ’ bo anbrt Jugoslavija ja ’na bo več, an taj novic, jih boš ja vh’o ti prnesov. Zato jo bomo pa vh’ pogrišal. No pa srečno rajžo vsem s’upej ’adar bote šli.
b Kožentavra. V nedeljo dne 18. julija je bil pri Adamiču v Kožentavri shod. Navzlic neznosni vročini je prišlo okoli 300 domačinov k zborovanju', na katerem sta predavala gg. dr. Mišic in kotmirski župnik Arnuš. Že iz tega se vidi, kako zrelo je naše ljudstvo, da so prisrčno z živio-klici pozdravljali govornika. Ljudstvo pozna le predobro, kdo mu je prijatelj in ga želi obraniti nesreče in zato mu kaže tudi svojo ljubezen z burnimi ovacijami. Kaj pa naj povem o shodu? Lep je bil in zanimiv. Videlo se je, da so prišli samo za govorov voljo v gostilno, kajti */4 ljudstva je takoj po shodu zopet odšlo domov. Povsod napredek, povsod, naše vrste rastejo od dneva do dneva. Plebiscit je naš.
b Sele. (Poroka.) V nedeljo 25. julija sta si podala roke v zakonsko zvezo g. Matko Jug, visokošolec-medicinec in Justi Kelih, iz znane narodne družine Zvrh. Mlečnikove. Poročil ju je sošolec ženinov, č. g. Kristo Košir, katehet boroveljski. Bilo srečno!
b Št. Ilj ob Dravi. Nemčurji pošiljajo na naše shode svoje vohune, da zvohunijo, koliko nas je in kaj govorimo. Nimamo prav nič proti temu, ker naši tabori v bistvu ja vendar niso za prepričane Slovence, ampak za nemčurje in omahljivce. Cisto všeč bi nam tudi bilo, ako bi se nemčurji zglasili k besedi in nam povedali svoje mnenje, kakšen narod da so oni in kako mislijo nemško Avstrijo rešiti. Tako se je pojavila na shodu na Humcu Tončka Jerolič, odposlanka bistriških nemčurjev. Vemo, da ni prišla iz golega navdušenja za slovensko stvar, upamo pa, da je marsikaj poučnega slišala in bo kot sicer pošteno dekle tudi resnice poročala svojim somišljenikom. Naj tudi ne pozabi povedati, kako smešno je zastopal Rumpelnikov Tonček nemško stvar in kako po zajčje jo je odkuril.
b Bistrica v R. Kaj si nemčurji vse zmislijo! Postavili so svoje vohune nemški podrepniki dne 25. julija na kolodvor in sicer 1 uro pred odhodom vlaka, da bi šteli, koliko se nas udeleži protestnega shoda v Borovljah in ako bi bila naša množica neznatna, sklicali bi bili protiprotestni shod s pomočjo boroveljskih in podljubeljskih so-cijev. Kot vohuni so fungirali zidar Jožef Kropivnik, Henrik Topf, Andrej Incko, Dominik Gabrijel iz Jesenic in še par drugih. Ko pa je na-vrelo naših ljudi poln kolodvor, pa so obrnili ušesa nazaj in hajdi po zajčjo domov! Pa ja kna bodite tako abotni! Kmalu boste zapeli: „0 du mei liaber Auguštin, oles is hin!"
b Bistrica v Rožu. O priliki orlovskega tabora v Šent Janžu in sokolskega tabora v Svetnivasi so metali nemčurji po Bistrici letake z napisom: Vabilo na oslovski tabor; nastopili bodo osli in oslice! — Te psovke so značilno merilo, kam je prišla nemška kultura; padla je z nemško krono vred — auf den Nullpunkt.
b Ribnica. Utonil je v Vrbskem jezeru načelnik tukajšnje orožniške postaje, narednik Josip
Korošec. Bil je še le dva mešeca poročen ter izredno vesten in delaven. Pokopan je bil na Otoku. N. v m. p.!
Ste prehlajeni? Imate bolečine t prsih? V grla? Ali kašljate? Imate nahod? — Dober prijatelj v takih hodih dneh Vam je Pellerjev Elza-flnid! 6 dvoinatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 30 K. Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K.
Slaba hrana Vam Je pokvarila želodec? Fel-lerjeve prave Elza-kroglice ga spravijo v red! 6 škatljic 18 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje! Evgen V. Feller, Stnbica donja, Elza-trg št. 07, Hrvatska.	B
Koroškemu dijaštvu!
Tovariši! Vrnili ste se iz šolskih poslopij k svojim predragim, ki so med šolskim letom z veliko ljubeznijo za Vas delali in skrbeli. Vaš uspeh, Vaš napredek na srednji in visoki šoli je Vašim kmečkim starišem dokaz Vaše hvaležnosti, katero jim dolgujete, Vaše ljubezni do svojih slovenskih roditeljev. Ni minulo zastonj preteklo šolsko leto za Vas, ker ste se zavedali svoje dolžnosti napram svojim predragim in slovenski domovini. Z mirno vestjo ste prišli na počitnice!
In sedaj? Ali še premišljujete, kaj je Vaša naloga? Ali niste čuli kralj Matjažev glas izpod Pece, ko ste stopili na milo koroško zemljico!? In Vi se še obotavljate, ste neodločni, nesigumi! Kaj naj to pomeni ? Ali naj bi imel dr. Arnejc prav, ko se je na shodu v Žrelcu napram kolegu izrazil vse prej kot laskavo o koroškem dijaštvu glede njegovega narodnega delovanja v sedanjem resnem času? Ne in ne!
Pokažimo odločnost, pokažimo, da smo res cvet slovenskega naroda. Domovina kliče na zadnji odločilni boj. Zato vsi na delo za narodno osvoboditev. Pasivnost bi bila smrten greh! V vasi, ki ima tudi enega dijaka ali akademika, ne sme biti na dan glasovanja niti enega izdajalca naše mile koroške zemljice. To je čast in dolžnost vsakega izmed nas, to je minimum, kar zahteva domovina. Torej na delo!	Akademik.
Bosenski dijaki na Koroškem.
V prvi polovici meseca julija so se mudili na Koroškem osmošolci in osmošolke realne gimnazije iz Banjeluke v Bosni. Napravili so izlet čez Karlovac v Ljubljano, na Gorenjsko (Bled, Bohinj), na Koroško in Štajersko, tako da so imeli priložnost videti in deloma tudi spoznati vso jugoslovansko Slovenijo. Izleta so se udeležili tudi ravnatelj zavoda dr. Damaška in nekaj profesorjev. Daši se že na Kranjskem in zlasti na Gorenjskem izletniki niso mogli načuditi prirodni lepoti in slikovitosti teh krajev in obenem vzornemu redu in takorekoč normalnim razmeram, ki vladajo vsepovsodi po Sloveniji, so bili na Koroškem kar iznenadeni nad nepričakovano lepim sprejemom, ki so ga jim pripravili zlasti v nekaterih krajih Podjunske doline. Na Koroškem so si izletniki ogledali Vrbsko jezero, odkoder so krenili peš v Grabštanj, Velikovec, na Klopinjsko jezero, v Železno Kaplo, Reberco, v Guštanj, kjer so si ogledali tovarno na Ravnah.
Podjunski Slovenci so kar tekmovali med seboj, da mlade jugoslovanske brate in sestre čim lepše in dostojneje sprejmejo. V Velikovcu, v Železni Kapli in v Guštanju so bili izletniki sijajno pogoščeni, v Železni Kapli jih je pričakovalo na kolodvoru vse slovensko občinstvo z godbo in pevskim zborom in ves trg je bil v zastavah.
Vtisi, ki jih je odnesla s seboj ta mladina, bodo gotovo ostali nepozabni in neizbrisni. Pisma in karte, ki prihajajo iz Bosne, govoré, da se že po vsej Banjaluki pripoveduje, kako lepa je Slovenija, kako dobri in pošteni so tamkaj ljudje, kako lep red vlada povsod itd. Vse to so dijaki pravili doma svojim sorodnikom in znancem.
Ravnateljstvo banjaluške realne gimnazije nas prosi, da se v njegovem in v imenu dijakov še enkrat javno zahvalimo vsem onim, ki so na kakeršenkoli način pripomogli k temu, da je ta izlet zlasti na Koroškem nudil bosenski mladini toliko lepega in nepričakovanega užitka.
Dr. J. Kotnik.
Mariborska eskomptna banka
Glavni trg št. 141 pOdrUSSIUCa. ^V^OliklO^VGC Glavni trg št. 141
Telefon štev. 7 (internrb&n). — Račun poštn. ček. urada SHS v Ljubljani št. 11.695.
Centrala Maribor.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Podružnica izvržuje vse v banino stroko spadajoče posle.
Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
Blagajna je odprta od 1li9. do 12. ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Podružnica Murska Sobota.
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
a
Podružnica Ljub DElniška glavnica in rezervni zaklad:	Ijanske kreditne ba Centrala v Ljubljani.	nke v Borovljah. Sprejemu vloge na knjižice in na tekoči račun.
okroglo K 50,000.000.	Podružnice :	Hokup in prodaja vrednostnih poplrlev vseh vrst.
Dovoljuje vsakovrstne kredite po	Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst in	Daje pojasnila -vsak čas
najugodnejših pogojih.	Maribor.	brezplačno.
Gospodarstvo.
Cena lesa pri izvozu. Za izvoz lesa in lesnih izdelkov je določila komisija ministrstva nastopne cene: za Nemčijo, rezan in tesan les, 1000 mark, okrogel les 600 mark, za Švico, rezan in tesan les, 90 švic. frankov, za Francijo 240 frankov, za Italijo 300 lir, za Holandijo 45 hol. gld. Izvozna taksa znaša za tesan les 25 %> za okrogel les 35 °/o- Drva za Avstrijo in Madžarsko se prodajajo po 28.000 češko-slovaških kron za 10.000 kg, mehka drva po 26.000 češko-slovaških kron. Za izvoz se plača 35 % takse.
Gospodarsko življenje v Nemški Avstriji. Nemška Avstrija je pridelala v maja 1920 komaj 1,920.958 met. stotov premoga, torej komaj Vs tega, kar potrebuje za svojo industrijo. Tovarnarji si morajo primanjkljaj dobavljati kompenzacijskim potom (da dajo svoje izdelke zanj) ali po „oviukihw. Pri tem pa stane šlezijski premog za met. stot 200 K, poljski 500 K, ameriški 700 K. Koksa ni dobiti in je vsled tega vsa industrija v žalostnem položaju. „Alpine Montan-gesellschaft" je morala ustaviti svoj zadnji obrat in je nevarnost, da bo ista usoda zadela vso železno industrijo. Surovin primanjkuje in vrhu tega še grozi „Kàuferstreik“, da teh dragih izdelkov nihče noče kupiti. Posledica tega je, da se malo poprašuje po inozemski valuti (denarju), kar slabo vpliva na veljavo domačega denarja. V splošnem nazaduje v zadnjih letih produkcija (proizvajanje) industrijskih izdelkov. Po nradnih zapiskih je ista v predilnicah za 25—55°/0, v jeklarnah za 27— 64 °/0 nazadovala — torej še več kot za polovico. Mnogo industrije je prišlo v tuje roke. Angleški „River sindikat" je pokupil 25.000 delnic pri „Donau-Dampfschiffahrtsgesellschaft“. Tako piše „Krnt. Tagblatt" z dne 15. 7. 1920, štev. 158. — Nemški agitatorji se vedno pridušujejo na svojo obsežno industrijo, češ, koliko jim nese in kako bodo po njej kmalu zopet obogateli. Nese že, pa le „dol“ in njih bogastvo je bogastvo berača, ki ima, kar pri dobrih sosedih „nafehta“. Kaj pomaga delavcem industrija, ko pa nimajo dela, in če ga dobijo, so sužnji tujega kapitala. Boljša pa je smrt kot sužnost. Kmetje pa morajo, po že izza časa vojske znanih manirah (rekvizicijah) prehranjevati armado delavcev, nazadnje pa si še iz tujine naročevati za kmetijstvo potrebnih industrijskih izdelkov. TžflEo torej „stoje akcije" v po agitatorjih prehvaljeni Nem. Avstriji v resnici. Ne poslušajte torej njih sladkovabljivega glasu. „Po njih sadu jih boste spoznali."
Strojne tovarne in livarne v Ljubljani. Dne 23. 6.1.1. so imeli delničarji teh tovarn pod predsedstvom V. Majdiča občni zbor. Glasom letnega poročila se lahko z upravičenjem računa z vodilno ulogo tovarn v strojni industriji Jugoslavije. Družba namerava sezidati si moderne delavnice in dvigniti se na ta način na višino, ki jo bo varovala pred tujo konkurenco. V ta namen je družba koncem preteklega leta nakupila za več milijonov kron novih modernih strojev za delavnice. Družba hoče v bodoče izdelovati vodne turbine, stroje za obdelovanje lesa, predvsem polno-jarmenike, venecijanske jarmenike, skobelnike, stroje za izdelovanje lesnih cvekov, vpognjenega pohištva, tračne žage itd., potem stiskalnice za klobuke, transmisije, ventilatorje, kovinske izdelke, armature, sesalke, brizgalke, vse vrste litin, železne, bronaste in medene, posebno zvonove. — Družba razpolaga danes z glavnico 10,000.000 K in jo hoče zvišati na 25.000.000 K. Čistega dobička je imela 1. 1919. 635.392 K 82 v, rezervni zaklad znaša 2,831.264 K 38 v, za 1. 1919. izplača 6% dividende.
Nove knjige in časopisi.
Dokumenti o jadranskem vprašanju. (AngleSka bela knjiga.) Založila tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena 18 K, po poSti 1'80 K ve6. Angleški del dokumentov je poslovenil dr. Leonid Pitamic, vseuž. profesor, francoski del pa dr. Vlad. Xnaflifi.
Vladimir Levstik: Višnjeva repatica, politično satiričen roman, ki je izhajal v BJugoslavijiu, je izšel v posebni knjigi. Cena 40 K.
Društvene vesti.
Žensko društvo Prevalje priredi 22. avgusta veliko veselico na Poljanah pri Prevaljah. Sosedna društva prosimo, da opuste tega dne vsako prireditev.
Listnica uredništva.
V Borovlje: Da ne bo Mačičinja več povedala kakor pa pMir“, pa nam večbarti napišite takih dopisov! Hvala in jugoslovanski pozdrav! — G. Andrej St.rsche: Vaš popravek ni odgovarjal tiskovnemu zakonu, zato je romal v koš. Skoda za poštne znamke.
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Mlh&lek.
Tisk tiskarne Družbe sv. Mohorja v Prevaljah.
je: Ena kompletna oprava za spalno sobo iz hrastovega in orehovega lesa, jako dobro izdelana, in tndi kuhinjska oprava.
Nadalje ima v zalogi hišne oprave iz mehkega lesa za 24 sob.
Lovro Hašiš, Prevalle.
izrekamo zahvalo. Našo
Zahvala*
Za vse izraze odkritega sožalja, kateri so nam došli ustmeno in pismeno povodom žalostne usode, ki je zadela našega tako goreče ljubljenega, nepozabnega sina
Franceljna
tem potom našo globoko občnteno
prisrčno zahvalo izrekamo pa tndi gg. akademikom, ki so ga v tako častnem številu spremili k večnemu počitku in mu zapeli tako ginljive nagrobnice, njegovi svitlosti gosp. škofn dr. Langu za udeležbo in g. dr. Belovarju za pogreb, vsem čč. gg. duhovnom, ki so brali sv. maše za blagor dnše pokojnega, darovalcem prekrasnih vencev In trakov, blagi sestri usmiljenki Ani Cizel za varstvo skupne gomile in sploh vsem ndeležencem in dobrotnikom, ki so v življenju milim bratom Francu in Maksu Horvat izkazali kakoršnekoli dobrote.
Prevalje, 30. mal. srpana 1920.
Žalujoča družina Horunt-ovB.
Cement
najboljše kakovoeti, prejme v kratkem
Koroška gospodarska družba Sinžaves.
Gospodarski odbori in drugi interesenti naj se takoj obrnejo na imenovano družbo.
v
Stampilevseh vrst in
noofo iz medi za
lICLulC pečatni vosek
najhitreje in najceneje
v
Ludovik Sef, Maribor
Prešernova ulica 1.
Tovarniška zaloga papirja in špeeijalna trgovina pisarniških potrebščin. Brzojavi: Papiršef Maribor.
■	■	■	-----a-	,	.....
Vzgojišče za deklice
(Internat)
v ..Narodni šoli” u Št. Rupertu pri Velikovcu
se priporoča p. n. slovenskim starišem. Sprejmejo se deklice, ki hočejo obiskovati gimnazijo, učiteljišče ali meščansko šolo v Velikovcu, ljudskošolske učenke, ki hočejo obiskovati javno petrazredno dekliško šolo v „Narodni šoli“ in večje, šoli odrasle deklice, ki želijo obiskovati gospodinjsko Šolo v „Narodni šoli“. Začetek novega šolskega leta se bo pravočasno naznanil, na gospodinjski šoli se pa začne zimski tečaj dne 1. novembra 1920. Nadaljna pojasnila dajejo iolske sestre v »Narodni šoli" v št. Rupertu pri Velikovcu.
Hočete dobro
in poceni kupiti,?
Najzanesljivejša ura je Suttner-jeva ura!
Nikelnasta, jeklena, zrebrna ali zlata ura, vsaka Vas bo zadovoljila ! Tudi verižice, prstane in uhane, vsakovrstne darove in potrebščine, kakor: škarje, nože, priprave za britje, šibičnjake, diamante za rezanje stekla, doze za smodke-in cigarete, zapestnice itd.
Vse dobro in poceni najdete v ceniku firme
H. Suttner, Ljubljana št. 977.
Hočete obdržati soojo lepoto? Hočete Imeti hohor boržun mehko kožo? Hočete solnčniii peg, mozoljev in ogrcev 7
Uporabljajte Fellerjevo pravo »Elza" obrazno, kožo obvarnjočo pomado. Občudovali in zavidali Vas bodo! 1 lonček 9 K. St. III. močnejše vrste 12 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilijnomlečno milo 16 K.
Hočete imeti lepe, zdrave lase?
Fellerjeva prava „Elza"-Tannochina pomada za rast las doseže bujne lase ! Zapreči prhaj in prerano osi-venje. Zabrani plešo ! 1 lonček 9 K.
St. III. 12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glavo 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 X 50 vin. in 3 X.
Mučijo Pas kurjo očesa 7
Fellerjev pravi tnristovski obliž učinkuje brez bolečin hitro in zanesljivo! Nobenih kurjih očes več! Nobenih žuljev! Nobene trde kože ! Mala škatljica 4 X, velika škatlja 6 X.
Želite še kaj?
Felleijeve „Elza“-umivalne pastilje (Kolonjska voda)
1 škatlja 7 X.
Fellerjev nsipalnl prašek proti potenju 1 škatlja 6 K.
Fellerjev mentolu! črtnik zoper glavo- in zobobol 1 Škatljica 4 K.
Fellerjev Elza-fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici špecijalui 36 K.
Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder drja. Xluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 12 X.
Močna francovka v steklenicah po 8 X in 22 X. Ovoj in poštnina posebej, a najceneje. — Evgen V. Feller, lekarnar, Stubioa donja, Elzatrg it. 67, Hrvatska.