Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani O o •> O Koroške in Štajerske Enokoljko popravlene in na novo zložene. Na svetlo dal cesarsk. kraljev, učenik v celovških viših šolah. TRETJI NATIS POMNOŽENI. --:-c$g§o-- V CELOVCU, Natisnjene in na prodaj pri Jane/.u Leonu. 1855 . 409S37 ' Koroške In Štajerske Enokoljko popravi ene in na novo zložene. ; ' PAEDfiOVOR, Ljubi Slovenci! Vem , da lepe pesmi radi pojete, ino z petjam sebi kratek Čas, drugim veselje delate, Bogu pa cest ino hvalo dajate. Nate! tukaj se jih vam eno čedno zbranje nar lepših pesmi poda, katere so polne lepih naukov, ino zalih, nedolžnih rožic pevske umnosti. Jes sim si zvest, da jih hote z veseljam spevali. Najdejo se v tih pesmih enekatere vam ne¬ navadne in nezastopne besede; pa najdete tudi dru¬ ge, morde po vašim bolji znajie, spod postavlene, ino na vzgor zaznamvane, kamor da slišijo. Zadi najdete tudi tih pesmi enokoljko navadnih viž, v note postavlenih, ki vam jih vsaki godec, alj kdo drugi na note učen , posebno pa gospodi solni učeniki prav lehko zapojo, dokler si sami vižo zapomnite (v glavi obderžite). Lepo vas prosim, ljubi brati ino sestre slo- venskiga rodu, posebno vas mladenee ino mlad eri- 6 čice (deklice)! opustite vse nesramne, vmazane, klafarske ino nespodobne pesmi, katerih je sama peklenska hudoba po svojih pomagavcih toljko na svet (kak ljulke v pšenico) zasjala. Skoz nje se le pošteni poliujšajo, nedolžni zapelajo, ino Bog se žali. Nikar gerdo, tcmuc le pošteno petje vam pra¬ vo ino stanovitno veselje daja. Pojte le, pa pojte pošteno, ino najte, da se vaših bogaboječih ino ne¬ dolžnih pesmi slaven glas po dolinah razlega, po hribih razdevaino po gorah do nebes vzdiguje! To vam želi vaš perserčen prijatel, ki vam te pesmi izroči. Blagot* našitim Cesarju. 1 . Blagor našimu cesaiju, Jožef Francu milimu! Blagor njemu, poglavarju, In cesarstvu celi mu! Večni tvoja roka dala Gaje za namestnika, Tvoja roka It o varvala Jožef Franca mi liga. 2 . Njega tron bo naj pravica, Njega krona pa modrost! Sveta vera nja desnica, Tovarsica učenost! Angel božji po vsili potali Srečno njega naj pelja, Blagoslovi Bog v dobrotah Jožef Franca miliga! 3 . V lepim miru naj kraljuje, Vsak sovražnik naj beži! Srečno naj pod njim stanuje V sak podložnik njega dni! Naj pravična roka brani Nepokoja vsakiga! Dolgo let nam Bog ohrani Jožef Franca miliga! 4 . Ljubi mir po vsili deželah Nja cesarstva naj cveti! Naj v ljubezni in povelah Se po sreči vse zgodi! Vsi v ljubezni Njemu vdani Pojmo z ceiiga serca: Dolgo let nam Bog ohrani Jožef Franca miliga! Slomšek. J u t c r n i c a. (Štajerska.) 1 . Hola! hola fanti vstajajte! Vstajajte dekliči in žene! Lepo mlado jutro vas budi, Z turna juternico že zvoni. 2 . Glejte slovo jemle temna noč, V bege se že spnša njena moč , Svetlo je začelo svitati , Cerna noč nam beli dan rodi. 3 . Tičice pod nebam letajo, Niško se po drevji vsedajo, Zvergolijo pesem juterno, Nam pa dobro jutro vošijo. 4 . Rožice po polji rastejo, V rosi juterni se vmivlejo; Lepo jih ogreva sončice, Da bi jutro nam polepšale, 5 . Ribice po vodi plavajo, V mladim jutri se sprehajajo, K višek povzdigujejo glave, Kakor da bi nas pozdravljale. 6 . Oh, kak ljubeznivo jutro je! Lepši bo v nebesih tamkaj še; Večno juternico tam pojo Kjer noči nobene več ne bo. 7 . Kedar bode enkrat svet razdjan, In o pride strašen sodni dan, Juternico peli angelci, Ker nas bojo k sodbi klicali. 8 . Daj nam dones Bog svojo pomoč, Ki si nas ovarval le to noč, Dober dan nam dones, Oče! daj, Enkrat pa po smerti sveti raj. Slomšek. m Dober večer. (Štajerska.) 1. Dober večer nam Bog daj! Lepo zvonček poje, On nas vabi v sveti raj Vzdignit’ serce svoje. i. Dober večer nam zvoni Iz visoke line; Glasno on razveseli Hribe in ravnine. Dober večer on pove, Kmetiču na polji, Da počivat jiti sme, Kar mu je po volji. 4 . Dober večer nam želi, Večno luči) oznani, Nas k molitvi obudi, Ako smo kristjani. 5 . Dober večer, k’ se kadi, In večeija kuba, Gospodinja nam del/ Sira ino kruha. 6 . Dober večer vosi nam Tudi luna bleda, Kaže pot popotnikam, K nam skoz okno gleda. 7 . Dober večer, leliko noč Zvezde nam želijo, Ki na nebi blisketoč Pokoj dol rosijo. 1) Večna luž se pravi na Štajerskim večerna molitev. 8 . Dober večer, zvonček moj! Kedar grem počivat, Dober večer mi zapoj, Večno luč zavživat. Slomšek. Po S abot li i v e č e r. j. Prelepo zvoni pojejo, Večernico zvoni, Nedelo oznanujejo Gospodove česti, 2 . Večerno sonce za goro Zdaj ponižuje se,' Zdaj truplo bo počivalo, Skerbet’ za dušo je. Nedele vse se veseli, Pometa, vrniva se, Sovražniku se odpusti, In z Bogam spravit gre. 13 4. Lepo oprane mize so, Oniite tud klopi, Vse bo lepo pripravleno Za dan Gospodovi. 5. Kako trijancil) prelepo! To je Gospodov glas: Na praznik svet, ki jutre bo, Prijazno vabi nas. 6 . Alj grešnik zmešan in zaspan Ne sliši vabiti; Ves v grešno djanje zakopan Svet praznik zamudi. 7 . V bogaboječih hišah se Svet roženkranc zebra, 2) Kleči po starim oče se, Družina okolj nja. 8 , Tud sveto zravno zapojo Po stari šegi vsi, Nad njimi lepo čujejo Nebeški angelci. 1) Zvoni lepo čredama. 3) Moli, (Po Šlajersko reci: Se zna.) 9 . In tak se spravjo mirno spat, Bog pa nad njim’ bedi, Pr,ihodno jutro zgodaj vstat, Ker zopet zazvoni. 10 . Oh bodi nam pozdravlena S abota večer ti, Dab’ tudi enkrat srečna b’la Sabota naših dni! 11 . Dab’ tudi vsi perpravleni, Ker bo terplenja kraj, Veselo z tiga sveta sli Na praznik v sveti raj! Slomšek. 7 . Večernica. (Štajerska.) 1 . Glejte! že sonce zahaja, Skoraj za gore bo šlo; Hladen počitek nam daja, Pojdmo veselo damo! Čujte zvoniti! Počivat zvoni. Čujte — Zvoni le zvoni nicoj, Sladko počivat zapoj! 2 . Čujte po drevji šumeti, Glejte, kok veterč pilila; Urno! že začne mračiti, Hitro! da bomo doma. Čujte zvoniti i. t. d. 3 . Delo smo dones storili, Naj se vsa ves veseli; Bomo se tudi požvili, 1) Ze se večerja ldadf. čujte zvoniti i. t. d. 4 . Sedino za mizo in jejmo Z pametjo božje dari, Serce hvaležno imejmo Stvarniku, ki nas živi. Čujte zvoniti i. t. d. 5 . Vzem’mo po jedi in pijmo Sladkiga vinca bokal, Svojga Očeta hvalijmo, K’ je nam tak dobriga dal. Čujte zvoniti i. t. d. 1) Poživili. 16 6 . Zdaj se počijmo po volji, Naj nas petelen zbudi, Kader škorjanček 1) na polji Juterno pesem slovi. Čujte zvoniti i. t. d. 7 . Vsi bomo enkrat zaspali, V miru 2) počivali vsi, Delo na vselej končali, V hišo Očetovo sli: Takrat zvonovi Zvonite lepo: Takrat — Kličte k Očetu damo, Kličte nas v sveto nebo! Slomšek. ■ v ' ; i ' m V e c e r n a. / (KoroSka.) 1 . Sonce se ponižuje, Noč temna perbližuje, In z njo spanje sladko, In z njo spanje sladko, 1) Golibar. 2) V zeml ji. Stori k on c opravilom, Del/ moč k novim delam, Zatisne nam trudno oko, Zatisne nam oko. 2 . Na večer spremislujem, Dobrote pregledujem, Ki nam jih Bog delt, Ki nam jih Bog deli. Nja milosti deležni Mu bodimo hvaležni, Hvaležnost on od nas želi, Hvaležnost on želi. 3 . Skoz nja mi vse spoznamo, Od nja vse dobro 'mamo, Tud te noči pokoj, Tud te noči pokoj. On studenc vse dobrote, Obvarnik vsake srote, Ker sladko spim, je varih moj, Ker spim, je varih moj. 4 . Stvaril je čudne reči, Dal jim je tudi moči, Iz nič je stvaril vse, Iz nič je stvaril vse. Ahacelnove pesmi. 18 Kar rekel je: „To bodi!“ In blo je in v vsej lepoti; Mogočnost božjo kaže vse, Mogočnost kaže vse. 5. On nal) svetlobo skriti, Zemljo z nočjo pokriti. Temoto posle nam, Teinoto posle nam. Na polj« in v planinah, Per ljndih in zverinah Prebiva smertna tihost tam, Prebiva tihost tam. 6 . Z nočjo on tudi luno In zvezd veliko trumo Zverhe črez nas razde, 2) Zverlie črez nas razde, Se svetjo njemu k česti, Se nič ne moijo zmesti, 3) Nja perst nje dobro vižat’ ve, Nje dobro vižat’ ve. 7. Bog, tebi k česti peti, In hvalo v sercu meti •Te nam sladka dolžnost, Je nam sladka dolžnost. 1) Da. 2) Razpne. 3) Zmešati: alj rečeš: Vsaka na svojim mesti. Bog! tebi naj dopade, (Sprositi tvoje gnade, Nase petje serca in ust, Petje serca in ust. Mihael Andrea m Večerna veselica. (Štajerska.) 1 . Veselo sonce blisketa, Po hribih se ozira, Nas pomni zvečer na Boga, Ki vse tak čedno čira. 2 . Večerna zvezda persvetli, In se na nebi maja, Nas Stvarnika molit’ uči, Ki ji svetlobo daja. 3. Tn kdor je z Bogam den do,stal. Bo vžival zdaj veselje; Se enkrat tak bo sladko spal, Zazibal svoje želje. 2 * 20 4 . In kdor nedolžno vest ima, Per miru on počiva, In vsaka zvezda mu migia, Da Bog nad njim prebiva. 5 . Tak v božjih rokah on zaspi, In angel njega vaije, Ga v drugo jutro spet zbudi Per luči svetle zatje. Krumpak. m Lehko noč*. (Štajerska.) 1 . Lehko noč! Daj nam Bog svojo pomoč! Ker smo delo dokončali, Da bi tudi sladko spali! Vsa vročina je zdaj proč Lehko noč! 91 2 . Srečen je, Kdor dopolni dela vse, Vsaki dan ’ma svoje delo, Žalostno, pa tud veselo, Kdor dolžnosti svoje stri, Lehko spi. 3 . Vsaki dan Naj bo dobro dokončan! Zdaj počivat zdravi gremo, Alj pa vstanemo, ne vemo; Smertna ura, zadni dan Je neznan. 4 . Spravino se, Roke si podajmo se! Naj sovraštvo nase mine, Vsaka jeza z serca zgine, Prej da sonce zajslo bo Za goro. 5 . O Gospod, Le ne hodi ti od tod! Ker se nam bo vse stemnilo Nam živlenje to minilo, Jezus, ne zapusti nas Zadnji čas! 6 . Naj neha Moč hudobniga sveta, Naj potihne vse terplenje, Ciste bodo nase senje, Naj nas bodo angelci Varvali! 7 . Enkrat pa, Ker se nam pot dokonča, Bomo zemljo zapustili, Se k Očetu povernili, Pojdemo vsi trudni spat, Zopet vstat! 8 . Svetle so Vrate gor v sveto nebo; Težke skerbi le te zemle Serce taj z sebci ne jemle. Oj, kak bo tam gor lep6! — Le damo! 'n 9 . Prej in zdaj Kvizov polu je le te kraj; Hudo z dobrini se vojskuje, Zemljo z revam napolnuje; Miru najti tu ni nam, Mir bo tam. 10 . Jokajte Nič za rajnimi) preveč se! Ki pravično tu živijo, V Bogu tam se veselijo, Brumen vsak počivat le V miru gre. 11 . Leliko noč! Tamkaj 2) vidmo se drugoč. Kaj bi se več smerti bali, Enkrat bomo zopet vstali; ZdramlaS) nas bo božja moč. Leliko noč! Sltunšck. l)Mertvitn, pokojnim, 2) Jutro, zajtre. 3) Zbudila. 24 D o h r o j u t r o. (Štajerska.) 1 . Dobro jutro Bog daj! Od spanja nazaj! Noe odhaja, sonce vstaja, skoraj bode beli dan; Zdrami človek svoje serce, in ne bodi tak zaspan! Dobro jutro, dobro jutro nam večni Bog daj, Kader bodemo vstali od smerti nazaj! (Perve in zadne verste se ponavlajo, si-edne se spreminjajo.) 2 , Zvezde padajo na nebi, in se soncu vgiblejo, Pravjo nam, da v svetim raji večna luč le svetla bo. 3 - Zlata zarja se razliva črezi gore prelepo, Ljubo sončice bo skoraj milo nas pogledalo. 4 . Bolečine potolaži, ložej diha zdaj bolnik; Vsako jutro odrešenje si obeta tud jetnik. 25 5 . Hitro skriva se pred jutram vsak ponočen potepuh, Nejevolen pa obrača se po posteli lenuh. 6 . Ljubo jutro vsim deklicam njih nedolžnost razsvetli, Ki so lepo ohranile rožo svoje čistosti. 7 1 * • Vsi pošteni, mladi fanti zdaj veselo vstajajo, Ki po noči mirno spijo, in se greha varvajo. 8 . Že petelin glasno poje, ino grešnika budi, Naj iz svojih grehov vstane, in pokoro pra¬ vo stri. 9 . Ptičce lepo žvergolijo, in kristjane vabijo, Naj Očeta ljubezniv’ga vsako jutro hvalijo. 10 . Žiivinca skače pred pastiiji, ki na pašo ženejo, In človeka opominja, naj vesel živlenja bo. 26 11 . Čbelce 1) letajo na pašo, grej o med 1) po rožah brat: Naj za starost si perpravlja, nas učijo, kdor je mlad. 12 . Mravle lezejo na delo, se na zimo oskerbet, Zasramujejo lenuha, ki brez dela hoče ž’vet! 13. Rožce lepši zdaj cvetijo, v sonce lepo gledajo, Z svojim duham nas k molitvi serčno opo¬ minjajo. 14. Ljubo sonce lepo sija, in ogreva vse okrog; Tamkaj v večnosti bo svetil vsim pravičnim večni Bog. 15. Zdaj škovjančeki 3) pod neham Bogu hvalo . P 0 j e j 0 ; Enkrat angelci v nebesih brumnim peli bodejo. 16. Mlado jutro vse oživlja, ker minula stara noč; Kak veselo bo po smerti, kader vstanemo drugoč! 1) Bučelee. 2) Steni. 3) Golibarji. n 17 . O kristjani! veselimo se živienja noviga, Vsako jutro mi recimo z cel’ga serca svoji ga: Dobro jutro, dobro jutro nam večni Bog daj, Kader bodemo vstali odi smerti nazaj! Slomšek. Zdihvaiije po mladosti. (Štajerska.) 1 . O joj meni, revež vbogi! Nisim na tim sveti več? — Alj sim v kakim temnim logi, Kjer je vsaka sreča preč? 2 . Travniki 1) lepo cvetoči Vas za me več tukaj ni! Ptiči lepo spevlajoči Odleteli ste tud vi. 3 . Na ledinci, 2) kjer veselo Tergal sim ledinčice, .lilije ternje zdaj prevzelo, Ni več vidit rožice. J) Senožeti. 2) Lepa zelena trata. 4 . Kje ste zdaj vi hribci zali, Ktirih sim se veselil, Kje metuli vsi ostali, K’ sem po rožah vas lovil! 5 . Jezer vidim tamkaj ravno, Kjer so lepi travn’ki bli, Rožic nič, le vodo kalno, Kjer gniloba červovi. <>. Stermi poti ste postale Lepe, gladke steze vi, Z ternjam, z gadmi se nastlale, Trata več ne zeleni. 7 . Hodil sim po njih nedolžen, Popiskaval sim vesel; Ako ravno rojen vbožen, Srečen ves sim lehko pel. 8 . Vsi tovarsi ljubeznivi Bli so mi prijateli, Perlizvavci zapeljivi Daleč so od mene sli. 9 . Pred meno zdaj previsoke Vidim sterme gore stat’, Vode za meno globoke Moje dela podkopat. 10 . Teža let me k zemlji vleče, Skerb veselje mi kazi, Bližej bližej sinert me klice, K semlji truplo le tisi. 11 . Oj mladost preljubezniva! Ti nam le veselja das; Starost merzla in stroliliva! Za prijatle cerve 'mas. 12 . Oj veselje prazno sveta! Kakor senca zgineš ti; Tam se drugo nam obeta, Kterga nikdar konec m. Jakob Strašek. 30 m V i g r e tl. 1) (Koroška,) L Ljuba vigred se rod/, In oživla vse stvari'; Lepo ptičice pojo, Ino rožice cveto. 2 . Perletijo lastovce, Lepe drobne ptičice, In čverlijo prav na glas, Da je 7,daj veseli čas. 3 . Pride tudi kulcovca, Vsa prijazna ptičica; Ona se tud veseli, Ker se vse ozeleni. 4 Zdaj golibar 2) v luft3) zleti, In se tudi veseli, Stvarniku prepeva čast, Kteri daja ženili rast. 1) Spomlad, mlado leto, zmladlet. 2) Škorjanc, skor ančik. 3) Zrak, podndbo. 5 >. Prepelica se glasi, Ino poje: „Pet peti:* Zemlje hladna postelea Je vsa lepo zelena. 6 . Vigred pa minula ho, Leto se perbližalo. Ravno tak mladost beži, ln se v starost spremeni. 7 . Kar poletni čas cveti, To v jeseni dozori, ln kar lepo zrelo je, To za zimo shrani se. 8 . Barka proti kraju gre, Zima perbližuje se; Vse se spravla mirno s Drugo vigred zopet vstat. 9 . Ravn’ tak hitro odleti Tud število naših dni; Naše spanje bo pokop, Naša hiša merzel grob. 32 v 10 . Spali bomo le en čas; Pride vigred tud za nas; Vstali bomo enkrat vsi K novi, večni vigredi. Sl. 8 p o m la tl. 1) (Štajerska.) 1 . Sneg za to leto slovo je že vzel, Hi •anilje starček svoj čamar2) vesel, Zebca3) zapela, Z parne 4) zletela: ,,Nis’ me se mrazek ti vzel! 1 ’ 2 . Slišiš po gaju5) prepevati tam! Ptičke vesele spet peršle so k nam, Kok žvergolijo! Tebe budijo: „Lepa nedolžnost le vstan’!“ 1) Vigred, mlado leto. 2) Kosmata kapa za zimo. 3) Zebca, zeha, činkovc, činkelca, Sinf• Parna, skeden. 5) Gaj, gojzd , bosta. 33 3. Tamkaj po polji, po njivcah, 1) povsod Zgodaj prepeva škorjančekov rod; K višk 2) se podaja, Lepo obhaja Sonca veseliga god. 4. Tamkaj, kjer sonce potoke srebri, Perica 3) vesela na verbci sedi, Lepo prepeva, In se odgreva, Stvarnika svojga cesti. 5. Tebi stvarnica 4) na smeh se dem, Ona zdaj novo obleko dobi: Travnke zelene, Stožce romene, Kako nas to veseli! — 6 . Čresnja vsa bela na griču 5) stoji, Gleda na breskvo, ki v vertu cveti. Vse razcveteno In omladeno Teb’ se na proti smeji. 1) Njivcah, gnjivah. 2) Kviš’k, višek, k nebu, vluft. 3) Penca, muhovi.ca, ©rflžmucte. 4) Stvarnica, natora. 51 Grič, hribec, Achacelnove pesmi, > • 3 34 , i 7 . Vse se 7 .daj gible, veselo živi, Cvetu na vsakimi bučelca 1) sedi. Tam po,ravnini, Lepi ledini Fantič metulje lovi. 8 . Tamkaj po sončnih komoVcjib 2) poglej, Pridni pastirci kaj majo 7,a it raj, Ovčke pasejo, Lepo pojejo. Hola! — kakjuckajo 3 ) 7,daj. — I i 9. Vel’ko veselja res vigred 4) nam da, Urno pa nas do poletja petja, Leto bers mine, Tud jesen zgine, Zima nam roko pod A. 10 . Tak bo minula tud tvoja mladost, Tak spremenila živlenja sladkost; Vse bo minilo, Vse se stemnilo, Persla bo smertna bridkost. Orožen. 1) Čbelca. 2) Koraote, hoinec, hribe, 3) Vuka,jo, 4) Spomlad. 35 Novoletnica. (Štajerska.) 1 . Beli den se je perbližal, Stava noč’ minila je; Staro leto ponovilo Nikdar več ne bode se. , v Časno z čašam odteknje, Nam minjočnost osnanjuje; Roža se le percveti, Ocvetena že leži 2 . Le poglejte tam višave, Jih zastaran beli led, Morja strašne globočine, Da sternu nad njim pogled. Vod brez konca tam izvira, To pa jezar rek 1) požira, Ž njimi leta tečejo, V večno morje vtonejo. 3 . V čudne kroge se obrača Po širjavah velik svet; Sonce nam po dnevi sveti, 1) TavSent vod, alj potokov, 3 « In po noči mesene bled; Zvezda zvezdi pot nahaja, Z svojo Jučjo njo napaja; Šonce zvezde zatemni, Temna noč pa razsvetli. 4 . Cerna zemlja, dobra mati Se postara, omladi; Nam potreben sad pemasa, In preživla vse stvari. Peretina in zverina, Dve in štir nogata zvina Se rodi, in je več ni, Zemlja se le zeleni. 5 . Človek gore prekopava, Moije je njegovi pot, Vse zverine ostrahuje, On je vsili stvari gospod. On narode premaguje, Duh nebes se doteknuje; Zemlja in nebo stoji, V prah se človek spremeni. 6 . Zvezde bodo otemnele, Sonca bode večni mrak; Zarja ne bo več denila, Noč zgubila svetel snag; 1) Zemlja se bo razvalila, Vsa lepota razkadila; Le kar človek zasadi, To na večno obstoji. 7. Nas sromakov vse težave, Vsili nesreč nevsmilen grom, Vsili bridkost grozenske strele, Nasga žvota strašni lom 2) Le en kratek čas zadeva; Kratka je na zemlji reva; Vse, kar zemlja porodi, Se na zemlji premeni. 8 . Vojske, kuge, bolečine, Terdih časov grozni strah, Vse veselje in dobrote Pokadijo se ko prah. Kje je vboštvo vsili sromakov, Kje zdaj sreča vsih vojšakov? Sluha jih in duha ni, Samo djanje še slovi. l) Cii-, lepota. 2) Slomlenje; Posli, Oče! oj sire šibe, Ce se tebi dobro zdi, Alj veselja zale rožce, Dober Oče si nam ti! Tvoje roke smo veseli, Le pomoč nam ti podeli; Naj se v djanji vsili ljudi Tvoja volja vselj zgodi. Slomšek. SDV; Prijaznost žlahtna roža. (Štajerska.) / * i. Poznam eno rožico, prelepo cveti, Nar žlalitnej med drugimi ona diši; Naj zalša 1) človeka srebro in zlato, »Se lepši ga ona ozalšala bo. 2. Vse želno jo ji.se , tok star, kakor mlad, iz celiga serca bi vsaki jo rad; Alj malokateri jo dobro pozna, V eliko jih zbera, in se ogoljfa. 1) ]Vaj čira, 39 3 . Na polju živleuja veliko jili je, Pa ena le stori nam srečno serce; To pravo bos samo po duhi spoznal, Goljfivi nikdar da bi roko podal! 4 : Te reva sadeva, ti roko poda, Alj delo zagreva, te hladno pilila; Te žalost obhaja, sovražtvo pekli, Te z ljubo prijaznostjo ona hladi. Spotike zakriva, po poti pela, Ljubezen oživlja, sovražtvo konča, Dremavca, zaspanca k čednosti budi, Lažnive, goljfive od sebe podi. 6 . Le cveti, o roža! med nami lepo, Tvoj duh naj nam daja živlenje sladko; Si lepšala serce, boš lepšala še: Prijaznost je, rožica, tebi ime. Vodušek. 40 Tri nar lepši rožice. (Štajerska.) 1 . Tri rožce naj v našimu vertu 1) cveto: Ta perva je roža veselja; Naj vselej opleta nam našo glavo, Pravična naj spolni se želja! 2 . Tri rožce naj v našimu vertu cveto: Nedolžnosti lilja ta druga; Lepota to našiga serca naj bo, Da vest nam kaj hud’ga ne žuga. 3. Tri rožce naj v našimu vertu cveto: Zelen rožmarin pa ta treka; 2) Na našim pokopi vsajena naj bo, Zelena od veka 3) do veka. Slomšek. 1) Gartelnu, 2) Tretja, tretka, 3) Vek, stoletje, na večno. 41 TO Praznost sveta. / * / (Koroška.) 1 . Alj na t’ga sveta plačilo Mislim, vidim vse na rob; fiad bi djal to oblačilo Moje 1) duše noter v grob. Le po miru moja duša, Le pokoja si želi; Pa nihčer jej to ne unsa Ona ga ne zadobi. 2 . En’ga brata rad, bi najsel, T)a bi mojih misel bil, Alj zastoju tak daleč zajšel, Ker sim nja senco lovih Le na persih mu sloneti, Njemu vse zavupati, Oj dab’ blo to srečo meti, To veselje vživljati! 3 . Odpovej se le tim željam, Terpi voljno, o serce! Glej, pod srečo in veseljam Tudi žalost skrita je. i) Svoje. 42 Poj Bogu hvaležne pesmi, , Crez ljudi kar ne mermraj; Le ohseži vse v ljubezni, Vse za brate ti spoznaj. 4 . , i Tga živlenja zavezile Ti nesrečne spremišluj, Jim pervuušaj dobre dele, Jim povsod na strani stoj. Da lih nočjo greli pustiti, Djanje njih t’ga vredno ni, Moraš vencler jih ljubiti , Ker te Bog tako vuči. / Le verjemi, ura pride, Prešla bo njih teme noč; I ) Ker se božja volja ’zide, Svetla jim bo prava luč. Oni bodo vse spoznali, Kakor ti sedaj spoznaš; Bogu cest in hvalo dali, Kakor jo ti njemu daš. Mili. Andreas. 1) Korošci isrečejo nuč, namcsl noč. 43 im 31 e r t v i s c c. 1) (Štajerska.) 1. C* lej! v pokoju vse prebiva Na mertva.škim britofi, Mirno lire// skerbi počiva, Po niertvaško vse molči, llribci mali so, iu lični, Vsa posvetnost v njih trohni, Prerok tebi so resnični: Kaj boš enkrat tudi ti. 2 . Glej! mertvaške gole glave, Jno bele te kosti, Bile enkrat so lepave, 2) Pa še lepši kak si ti. Tebi so podobne bile, Ti pa jim podoben boš, Ker nehajo tvoje žile, Ker te smert dobi na roš. 3) 3. Tu, kjer smert pravico nosi, Ves posveten šum neha, Tudi červič dobro kosi, Tukaj vsak zadosti ma. 1) Britof, kraj mertvih. 3) Lepote. 3) ftajlengo. 44 Starhnu vbožčeku se vgibat’ 1) Pred bogafcam treba ni; »rej ga hotel ni pogledat’, Zdaj per njemu rad leži. 4 . Vse nadloge per tih vratih Dokončajo se za vsim, Revni spijo per bogatih V hladnim krili maternim. Ni nobene več žlahtnije, Visokosti, ne cesti; Imenitnost vsa zagnije, Bode prah in pa kosti. Le počivajte v pokoji, Mertvi bratje vsaki čas, Dokler mi po svoji hoji Tukaj dojdemo do vas. Ker se naša duša verne K svojhnu Stvarniku nazaj, Naj se truplo k vam zagerne V le te tihi, hladni kraj. Ur ek. 1) Henjali, vihali, izognili se. 45 mu, Egiptovski JoŽ6f. (Koroška.) 1 . Z mojmi brateči sim hodil, 1) En fantič še le štirnajst let, Per Sihemu na pašo vodil, Sim ljubček bil svojih jagnet. Jez, nisim vedel, kaj je žalost, Sim pel, z, pastirc’ se veselil, Sim »ravno svojih ovčič 2j skakal, Nedolžen kakor one bil. 2 . Pod eno drevce sim se vsedel, . In svojiga Boga molil, Tam strasnost svojih bratov zvedel: „Ti bos zdaj svojo kri prelil. 44 V vodnjak 3) so hotli mene vreči, Bab’ moral tamkaj konec vzet, Nič nisim mel ko mile solze Se grozovitnežam 4) odtet’. 1) lložani, kirl večkrat nemške besede med slovenske mešajo, te perve i verste tako pojo: Z mojmi braterci sim raj žal, En pubeč še le štirnajst let, Per Sihemu na pašo pelal Sim moj šočeč brumnih jagmčt. 2) Bičic. 3) Štepih, 4) IVevsmilencam. 46 3 . Pa je že tako morlo biti, Ravn’ kupci merao pridejo; Zavupajo dosti dobiti, Naprodaj me ponudijo. Barant 1) je bil koj hitro sklenjen, Veselo dnar med s’bo delo; 2) Če so me ravno tam prodali, Jim nisim vzel jez to za zlo. m, 8 e daj ni svet. 1 . Nas poštenost zapustila, in odkrita serčnost spi; Brumnost seje v koteč skrila. Za pravico pota ni. 2 . Zdaj ljubezen omaguje, Dobrotljivost v ječi je, Rrava vera zlo vgasnuje, Čednost pa za kruliam gre. 3 . Zdaj resnica pokopana, 1 In zavupanje nori; Sramožlivost je zaspana, In na steni vest visi. Slomšek. 1) Ta anteJ. 2) Bratji se diiarini štejejo. 47 11 n zvuja tl a n svet. (Koroška,) 1 . Eno pesem pojmo mi: Saderžanja žleht ljudi, Od ponočnih letovcov, Pjancov ino špilovcov; Od vesnikov 1) in goljufov , Tudi drugih potepuhov; Prav njih stan prevdarimo, Tak živet’ se varjimo! 2 . Le poglejmo te ljudi, Ki so zvunaj vse noči, Kako strasno se deni, Kakor sove vriskajo; »Se v nesramen greh podajo, Eden druj’ga zapeljajo, Zraven se stimajo se Svoje glave abotne. 2) 3. V časi skupej s? zb ero, In po samim letajo, 1) Voglarjev, vešnikov, 2) Bedaste, Hodijo pod okne stat, In pod druge strehe spat. Eden drug’mu se glasijo, Pesmi klafarske kričijo, Z cel’ga gerla juckajo, V siin nepokoj delajo. 4 . v Zenske, vam se čudit’ je, Da jim vse verjamete, Da vam dopovedat ni: Varvat’ se takih ljudi. Vam od zvunaj se sladkajo, Znotraj misenco imajo; , Kdor je zgubil dobro vest, Kak en tak bo človek zvest? 5 . Nar bolj se je takih bat’, Ki se hocjo zmiram klat’; Naj jim malo reč pove, Se že z jezo v lase gre. Perdusvati se in kleti, V mizo bit’ in glaže treti, Obernit’ po koncu vse, Takih dobra volja je. 6 . Koljko najdemo ljudi, Kteriiu nič za dobro ni; 49 Za vse sveto so, ko les, Kakor ogenj pa na ples. Le poglejmo mi te osle, Naj zaškriplejo le gosle, Ze po koncu skakajo In po norsko rajajo. 7. Kjer je semenj alj en shod, Majo taki že svoj pot; Tamkaj se pohajajo, Po tabernah rajajo. Le tepenje ino klanje, To je njihovo cerkvanje; Vso obtlečeno 1) glav6 Nesejo od tam damd. 8 . Zdaj poglejmo eniga, Ki se v jigro ves poda: Kar dobi, *apye vse, Pjan, zasp&n z tabernegre. Če zgubi, nehati noče, Rajši vzajem 2) vzeti hoče; Spila ino pije le, Dokler vinar, v mosni je. 9. Od skerbi ne more spat’ Hoče v senjah tud’ kvart&t’; 1) Obtolčeno. 2) V lelten. Ahacelnere Peami. 4 Samo spilat’ je »ja med, Da ga lili petja »a led. Premoženje vse zapravi, Tn še dušo verli postavi; Samo kvarte so »ja bog, Jih cesti do starili nog. 10 . Dosti »ajde se ljudi, K te rili mož beseda »i; Njih navada je legat’, Njih veselje opravlat’. Krasti bližnimu postenje, To je njihove živlenje; Alj jim rečeš: „Toje greli!“ Bojo meli te za smeh. 11 . Spet se drugi najdejo, Ki bi ■ez mere pijejo, Vlivajo v svoj polovnak, Da »e mo rjo več čez prag. Vse taberne obletijo, Zadnič v luži obležijo, Ki po svinsko tak živo, Kaj za dušo zadnič bo? 12 . v Zenski 1 , kar ne mislite. Da bi vi izvzete ble; Res da možtvo pridno ni, Pa se huj.ste ženske vi. Kakor Eva v raju znala, Da Adama zapeljala, Ravn’ tak znate tudi vi, Vsaki naj se vas boji. 13. Tam poglejmo mi ene, Kako bodjo ofertne; 1) Le po možkih gledajo In za njimi letajo. Druge žganje tabernajo, Da same kaj piti majo; Alj poglej, na stare dni Še belica 2) v žepu ni. 14. Zdaj že hoče celi svet Po gosposko vse živet’, Ravno tak med možtvami, Kakor tud’ med ženstvami. Vse se rado napihuje, In čez druge povsdiguje; Naj bo hlapec alj gospod, Vse je polno vražnih zmot. 15. Bratji! 3) lepo prosim vas: To živlenje ni za nas; 1) Lispane. 2) Vinarja, 3) Sestre. 52 Kdor brez pameti Živi, Se na večno pogubi. Le pošteno mi živimo, Grešne pote zapustimo; Zdaj je žlahten, zlati čas Se poboljsanja za nas. Po Mih. Andreašovi pomnožena. Ml, K m e t i s k i stan. (Štajerska,) L V si stani na svetu Potrebni so nam, Posebno pa kmetstvo^ Gospostvo z maštvžm, 1) 2 . Gospostvo nas viža, Pravico stori, In maštvo pa stezo V nebesa vuei. 3 . Gospostvo in mastvo Zdaj z misli pustim, 1) Maštvo, duhovni stan. 53 Izvoljeno kmetstvo Naj v pesmi slovim. 1) 4 . Spostvati se more Lep kmetovski stan; Sam Oče nebeški Je kmet imenvan. \ 5 . Bog kliče v vinograd Na delo ljudi, In vs^k inu na večer Plačilo deli. 6 . Na zemljo človeškiga Serca je sjal Zveličar besedo, In seme je djal. 7 . V sim drugim stanovam Kmet živež deli, Sam sebe in svoje Lepo oskerbi. 8 . Kruh, vino perdela, Živino redi, Perpravlja tud druge Potrebne reči. 1) Čestim. 54 9 . Per svojim pohištvi Ima gospodar Za vsak’ga berača Perpravleni dar. 10 . Od svita do mraka Ma delati kmet: Zdaj orje, zdaj seje, la tudi gre žet. 11 . Zdaj mlati, zdaj veja, Zdaj ki ep le koso, Zdaj seče 1) z njo travo, Zuši zdaj seno. 12 . V vinogradu dela, On reže, kopa, Zdaj preša in vince Na prodaj pelja. 13 . Zidaj konjam polaga, Napravlja jim rez, 1) Reže, kosi. Zdaj zv inčo napaja, Nareja ji zmes. 14 . Zdaj seka, zdaj fesa, Zdaj vertat hiti'; Perpravlja kolesa Ja plote gradi. 15 . On konje napreže, Nabaše blaga, Se v ptuje dežele Na cesto poda. 16 . Bič poči, konj skoči In vstrano zleti, Glej, voz se mu zverne In v gravbi 1) leži. 17 . On težko vzdiguje, Ga berbet boli, Pa dobre je volje, Ker dnaije dobi. 18 . Železa si kupi Sa voz ino plug, 1) Grabni, jami. 56 Že rad bi si kupil En čer en 1) klobuk. 19. Pomisli na ženo, Da nima soli, Ji kupi dva stoka, če nima za tri. ' ' 1 . \ 20 . Ves žejen in lačen On pride nazaj, In prosi: „Oj žena! Le jesti mi daj.“ / 21 „Po piti si pojdem, Pogledal bom v klet, 2) Te čas pa le dobro Perpravi mi jed.“ 22 . Zdaj dacjo plačuje, * Zdaj delavce ma, Zdaj teče h kovaču, Zdaj v rnalen 3) pelja. 23. Zdaj njive považa, Zdaj kolje ojstri, 1) Čeden. 2) Hram, 3) V mlin zapelji, Zdaj češnje vcepluje, Zdaj verbe sadi. 24 . Cel deu je na nogah, In ne posedi, Ko tedaj ker v peto Kak teren dobi. 25 . Na večer se vleže, Na slami zaspi, Pred dnevam ga zopet Petelin zbudi. 26 . Družini vkazuje, Kaj delati ma: „Ti pojdi na polje, Ti bodi dom&.“ 27 . Cel teden 1) kmet dela In se veseli, Da sebe in svoje Pošteno živi. 28 . On vse opravila Bogu izroči, Si žvižga in poje, Veselo živi. 1) Nedelo. 29 . Zveličan prav leliko Vsak kmetič bi bil Dab Je od nedela!) Tak /do ne grešil. 30 . Vse to, kar čes teden On dobriga str/, V nedelo zapravi, In dušo zgubi. 31 . On v cerkvi od zadej Per vratih sloni, Iz cerkve pa hitro V taberno leti. 32 . Tam pije z tovarsmi, In tudi kvarta, Nja žena pa solze Preliva doma. 33 . Dolžnike ne plača, Jih vodi za nos, Na starost ostane llaztergan in bos. 59 34 . O kmetic! ohrani Pošteno serce, Le varvaj krivice In pjanosti se. 35 . Ne hodi v taberne, Ne hodi kvartat, Ne dajaj se slabim To var sam sp el at. 36 . Per domi ostajaj, Po polji poglej, In roženkrancv rokah O praznikih mej! 37 . Dolžnosti dopolni In hoj se Boga, Tak bodeš ti vreden Sto centov zlata. Iz stare predelana. 60 mm, N c d e 1 c i. 1) (Koroška.) . »• Kdar bi ljudje v ljubezni vsi Kersansko prav živeli, Veselo že živlenje bi Na timu svetu meli. Na sveti pa ljubezni ni, Kiro Bog hoče meti ; 2) Ljudje so zdaj tako hudi, Da ni mogoč poved’ti. 3) 2 . Ljudje reci sovražijo, Katire sam Bog ljubi, In se na tih pohujsajo, Svojim dušam Ji pogubi. Sovražit’ bi imeli greh, In čednost pa ljubiti; Per enih je pa vse en smčh: 4} Čednost alj greh storiti. 3. En kter nedelce se derži, Si sejo posvečuje, 1) Soprazniki, poverjeni prazniki. 2) Ki Bog jo meli hoče. 3) Da ni povedati mogoče. 4) To je vse eno. 61 Sosede za luterž derži, In tiste zaničuje; H keršanskim navkam ga pa ni, Kjer bi se niel vučiti, Kar Bog in cerkuv nas vuči, I)ab’ vedel prav živeti. 4. Pregrešne pesmi se pojo, Se raja po tabeniah, Nar kuj pregrehe se go do Že nar več ob nedelah. Kdar se pa v cerkvi Bog česti Skoz petje no žebranje, 1) Per takili tamkaj ajfra ni, 2) Le smeh je in mermranje. 5. Da se lih pije no jigrš, Cele noči vesuje, 3) Per takih to za prav velja, Jih niličer ne tožuje; Kdor pa postave vse želi Pokorno dopolniti , In prav pošteno tak živi, Zažmagan mora biti. 4) 1) Darvanje. 2) Pobožnosti per takih ni, 3) Vog-luje, voglari. i) Zaničvan on mora biti. 6 . Nedele posvečujmo mi Z molitvo ino z navkam, Pa delavnik se naj cesti Le z delam in z opravkam! Delavnik enkrat bo nehal, In večna bo nedelja, Plačilo Bog bo vsak’mu dal Zasluženga veselja. Mih. Andreas. V b o ž t v o. (KoroSka:) 1 . Blagor mertvim, ktiri spijo V hladnim krili maternim, Da na sveti ne terpijo T oljko, koljkorj ez terpi m. Sreča meje zapustila, In pomoč me ne pozna; M imam pridniga kosila, In večeije ni doma. 2 . Bogatini si svojijo Žito, sadje ino dnar, Vbogim vbožtvo le pustijo, Za sromaka jim ni mar, Cele dni, noči gostiti, Se mastiti, preveč ni; Vbogim koljlcaj podeliti, To se jim pa škoda zdi. 3 . Dobrovoljci tam trosijo, Majo muzko, majo ples; Tu otroci le kričijo, In zdihuje mati vmes: „0če, kruha! slišim vpiti, Atej, atej, zebe me!“ Kam se hočem oberuiti? Glad in huda zima je. 4 . Alj tii milosti na sveti, Ni ljubezni per ljudeh! Z vbogim vsmilenja ne meti, Nimajo že več za greh. Kdor še vbožtva sam ni nosil, Te ne ve, kako boli; Kdor ni lačen kruha prosil, Tud ne ve, kako diši. 5 . Alj nehajmo mi tožvati, Dober Bog še vselj živi, Hoče nam pomoč poslati , Saj nas On pozabil ni. On, ki rožice oblači, Ino pticam jesti da, Tud za nas, ki vbožtvo tlači, Živeža dovolj im£. mti Veselica. (Štajerska.J 1 . Veselo na svčti živet’ Si mormo prav lepo zapet’; Le naj se nam serce ogreje, Molčati nobeden ne smeje. 2 . Ker pridejo žalostni dni, Se hitro nam vse premeni, Nam cvetje veselja odpade, Nas solze posilijo rade. 3 . Pa vender obvupati ni, Zavupanje naj nas živi; Nas tukaj pomoč zapustila, Z nebes se nam bode rosila. 4. Kdor prav’ga prijatla ima, Fe,selo mu roko poda. In reče: prijate!, Bog živi! Ostani mi zvest, ljubeznivi! 5. Prav zidane volje smo mi, In sercu se vince smeji; Veseli si kupce 1) nalijmo, In vince po pameti pijmo. 6 . Ni tukaj ostaje za nas, Tud hrast 2) se podere svoj čas; Če ravno slovo bomo vzeli, Ostanemo vender veseli. 7. In kedar nam enkrat bo vmret’, Zapustiti vince in svet; Ne bodemo vinca več pili, Zavživali, kar zaslužili. 8 . Prijatelj! kaj je za to, Saj Oče nas zdrusil spet bo; Pošteno le tako živimo, Da zopet se tam veselimo. Fel. Globočnik. 1) Glažke. 2) Dob. Ahacelnove pesmi. 66 m Veselo živlenje. (Koroška.) V Ze na tim sveti Človek veselje um, Bog san; ga dosti Vzivljati da. To dete se le vleže se, Že najde svoje veselje: Kako presladko se smeji, Ker mati ga dojk v Ze na tim sveti i. t. d. Glej, fantič 1 ) leta in jigra, On v tim svoje veselje ma: En vprižan 2) kamčič, en metil 3) Je nja veselja cil. Že na tim sveti i. t. d. Mladene ima v tim veselje, Da ma dobre prijatele! Neznane in nove reči Spoznati 4) se vuči. 1) Pubič. 2) Pisan. 3) Matul i) Spoznavat. 67 Ze na tim sveti i. L d. Možu otroci in žena So ljubši koker po! sveta, Nad delam storjenim zvesto Veselje ma velko. Že na tim sveti i. t. d. Tud dedej se razveseli Nad svojim mladim vnukami, 1) Je gmeten 2) svojih starih dni, Se raja veseli. v t ' Ze na tim sveti i. t. d. Tok vsaka starost, vsaki stan Z vesel jam svojim je obd/ui; Kar Bog nam da, zavživlajmo, Vse nam veleva to. 3) Ze na tim sveti i. t. d. Mih. Andreas. 1 ) Njegovih otrok otroci. 2) Vesel, 3) Vse kaže nam tako'. 3 * im * /S 1 o v o j e m a n j e. (Štajerska.) 1 . Srečno, srečno oče ino mati, Dobro naj prijatlam se godi', Srečno, srečno sestre ino brati, Zdravi bodite tud moji znanci vi! S težkim sercam se od vas zdaj ločim, Večin' Bog sam ve, alj pridem še? Le to srečo si še tukaj vošiin, Vidit’ žive ino srečne zopet vse. 2 . Radi smo veseli skup sedeli, Zdaj ne bomo, ker grem jez od vas; Radi se smejali ino peli, Alj prehitro minil je veseli čas. Kedar hote se še veselili, Ino dobre volje znajdli se, Oh, da bi se brata tud spomnili! Kter od vas se v dalne kraje ločil r d. Ce bi smert te čas me pokosila, , I»o več ne mogel priti k vam, Cerna zemlja truplo mi z-hranila V hladne jame tih in vozek liram: 69 Še po smerti me ue pozabite, In o večno luč vošite mi, Mile solze na moj hribec lite, In recite: „Ljubi bratec, sladko spil 44 4 . Preveč pa ne smete žalovati, Ce prijatla stisne sulia smeri; Ura pride, on ima spet vstati, Ce je v černo zeml jo ravn zapert. Zopet mati sina bo objela, Dal prijate! znancu bo roko, Najdla žena bo moža vesela V raji, kjer slovdjemanja več ne bo. HaŠnik. sim Dobra volja. (Štajerska.) 1 . Vseij tukaj 1) ne more tak biti Zdaj, dokler se mesene mladi; Vse z čašama mora miniti, Kar z nami na zemlji živi. i 1) Temo. 70 2 . Ljudi seje dost veselilo, Ki zemlja zakriva jih zdaj; Dab’ se jim le dobro godilo, V pokoju počivajo naj! 3 . Za nam’ se bo taka godila, Dost Židane volje jih bo; Ker zemlja nas bode zakrila, Tud nas se naj spomnjo tako ! 4 . Veselo zdaj skupaj sedimo, 1) Štimamo en druj’ga lepo, Iz celiga serca želimo, Dab’ zmeram ostalo tako. 5 . Ker vselej ne more tak biti, Se derž’mo veselja zvesto; Bog ve, kdaj nas zna razkropiti Na levo alj desno roko. 6 . Se bodemo enkrat ločili, Ostanejo skupaj serce; Veselo se bomo spomnili: Nam dobro godilo seje. 1) Stojimo, 7 . lit dokler mi skupaj živimo, Pa znidemo tukaj se spet, Per koncu od kraja začnimo Z poštenjam veselo živet’! Slomšek. Posledna veselica. ' (Štajerska.) 1 . Vse tukaj ne more tak biti, Ko človek človeku želi; Alj prav se pa mora zgoditi, Kar človek Bogu izroči. 2 . Ljudi se je dosti ločilo , Veliko pomerlo jih je; Le to je še vse veselilo, Da enkrat spet vidimo se. 3 . Saj mertvi pod zemljo le spijo, Počiva njih trudno telo, Njih duše pa tamkaj živijo, Kjer smerti in solze ne bo. 72 4 . Za kmeta je žalostna setuv, 1) Da seme na njivo gre sjat; Veselo pa čaka na zetu v, In hodi veselo orat. 5 . Ne v bodemo vekoma spali, Se lepši bo vstalo telo, Veselo si roke dajali, Ker pojdemo v večno damo. 6 . Ljubezen, ki v serci prebiva, Ljubezen prijatle vuči; Da zemlja le truplo pokriva, Alj duše nam smert ne vmori. 7 . Ljubezen bo večno ostala, Ostali prijatli tud mi! Bogu bodi čast ino hvala, Ki loči in sdruži ljudi. 8 . Zdaj, bratje, si roke podajmo, Da hočmo pošteno živet’; Iz zemlje v nebesa poglejmo: Tam videli bomo se spet. Slomšek. 1) Setvina, »jauje. Zdravica za Slovence. (Štajerska.) 1. Slovenc Slovenca vabi: Ce se ti pit’ ne gabi, I ) Tak pridi v gorco k nam Smo dobre volje tam. 2 . Bomo eno zapeli, Da bomo prav veseli, Vsa žalost naj neha, Kjer vince je doma. 3 . Visoke so gorice, In žlahtne so tertice, Ki per nas rastejo, In vince dajajo. 4 . Vinograd obdelvati Slovenc vsak mora znati; Kdor delal prav ne bo, Naj pije le vodo. 1) Gnusi, 74 5 . Tud terte se solzijo. Prej da vilice rodijo; Naj tudi se poti,. Kdor vince pit’ želi. 6 . , • Po pameti ga pijmo, Da pamet ne zgubimo; Kak gerdo bi pač bJo Neznati kam damo! 7 . Kdor vince prav zavživa, Veselje v serce vliva; Ce serce dobro m, Ga vince le skazi. 8 . Zdaj kupice 1) nalijmo, Na zdravje tvojo pijmo, Ki si povabil nas, Da nam je kratek čas. 9 . Napij se ti zdravico Za družbe veselico; Ce prazen bo bokal. Bos pa ža druz ga dal! Slomšek. 11 Glažeke. Y5 Vinska terta. (Štajerska,) 1 . Na svetu lepše rožce ni, Kakor je vinska terta; S*o zimi spl, po let cveti, Jesen sode nataka. 2 . Te druge rožce tud cveto, Nobena ni tak žlahtna; En čas cveti), se posušo, In minejo brez sadja. . 3 . Po hribcih je nasajena Od sončica obsjana, Od kmetiča obrezana, Od Jezusa darvana. 4 . Nobene svete maše ni, Da bi ne bla darvana, Nobene dobre volje ni, Da bi ne bla spoštvana. 76 S * Nase serce razveseli, Povzdigne nam veselje, Tud slabim svojo moč deli, Tolaži nase želje. 6 . Otrokam sladko grozdje da, Možam pa dobro vino, Za vsakiga veselje ma* Za to jo vsi čestimo. 7 . Kak sladko je, pokušino zdaj Od vinske terte piti, Bog ji se tudi za naprej Obilno daj roditi. Iz stare predelana. XXXI. Veseli hribček. (Štajerska.) .' 1 . En hribček bom kupil, Bom terte sadil, Prijatle povabil, Še sam ga bom pil. 77 2 . Tam gori za hramam En tersek stoji, Je z grozdjam obložen, l)a k omej derži. 3 . Ze čriček 1) prepeva, Ne more več spat’, V tergatuv veleva, Spet pojdemo brat. 4 . Konjički skreblajo In vozjo težko, Ker vitice pelajo, Kje močno sladko. i 5 . Prelepo rumeno, Kak čisto zlato; Le pijmo pošteno Prežlabtno blago. Po stari pomnožena. 1) Vengerl, ki začne peti, kedar grozdje medi (mehko postaja), ino nehd, ker grozdja več v vinogradi ni. 78 Z e n t Ur J> a n o v a. (Štajerska.) L Preljubi sveti Urban, Ti dober nas mejaš, 1) V goricah ti stanuješ, in žlahtno grozdje maš; Le zori ga — in medi ga, Boš dal nam dober mošt. Boš i. t. d. 2 . Veselo te na hribci Vsak kmetic počesti, Okolj podobe tvoje Kad brajdo 2 ) naredi. Le varji nam — oskerbi nam Gorice žlahten sad. Gorice i. t. d. 3 . Vsak priden kmetic skerbno Vinograd okopa, In h svetimu Urbanu Se v gorco rad podš; Pogledat gre — kak kaže se, Alj cepek še derži. Alj i. t. d. 1) Mejaš, per vinogradi sosed. — 2) Brajda, 3Beinl)e,Keši nas od zlega.“ Alj kdo rajši hoče, zna tudi peti: Svojih grehov hudobo. 1) Laudon, imeniten ino slaven vajvoda cesarske vojs¬ ke , se je posebno v Prajzovski ino Turski vojski skazal. 2 ) Beligrad, poglavitno mesto Serbske zemlje per iztoku Save v Donavo. 113 Ošaben 1) Turk se mu smej/, In Laudonu tak govori: „Si prišel mene ti čestit, Alj prišel si zajce lovit?" 4. „Ne pridem je* zajce lovit, Alj prišel sim tebe čestit. Z svinčanim’ kuglam’ te škropil In z čemim pulfram bom kadil." 5. Cesarske pukše pokajo, Se Turske gospe 2) jokajo; Cesarski bombe mečejo, Se Turki z Grada vlečejo. 6 . Glej! tak mogočen Laudon je Premagal vse sovražnike; In dokler Beligrad stoji, Naj slavo 3 ) Laudonu slovi. 4) 1) Napuhnen, prevzeten. 2) Prave. 3) Hvalo ino čast. 4) V letu 1789 je Laudon Beligrad dobil, alj zavolj Francoske vojske je to mesto spet Turkam padlo. Ahacelnove pesmi. 8 114 M Mladenca m. (Štajerska.) i X K» 1 . Mladenči! hočem vam zapet’, alj k podučenju, Ker rad bi vas otel, ovarval še živlenju; Že mnogiga — v mladosti smert posekala, In mnogim pa že svojo koso kazala, Da so slabeli — zboleli. 2. Zognite grešne družbe se, katera vabi, Ko ptičar hostne gimpelce, mertvaško zgrabi. Ob družba ta — v nesrečo mnogiga spelja, Da sam ne ve — kam dnar in premoženje gre? Kam je zginilo — minilo? 3. ■ * ' i Lenoba in nevednosti so tudi krive, Da mošne prazne in brez dnaijavse plenjive; Vsaki lenuh — in brat njegovi, potepuh Kovača sta, — ki sama sebi kujeta Srajco bolečo — nesrečo. 4. l*a tud požrešnost in navadno pjančovanje, Ponočni truš, ino nesramno vlačuganje, 1) 1) Vcsovanje. 115 To naredi — da človek vest, Boga zgubi, Zkoz ženski spol — in igro je že mnogi sel Ob premoženje — živlenje. 5 . Boga se bati, je začetik vse modrosti, Za dobro vest skerbeti in za vučenosti! Kdor tak živi, — da lehko vselej mirno spi, Bo leliko pel — pomoči božje vselj vesel; Le to je sreča — nar veča. Jož. liipold M1 a d i «i d e k lica in. (^Štajerska.) 1 . Deklice! hočem vam zapeti Od napične skodlivosti; Želim nevarsni vas oteti, Katero vam mladost proti. V mladosti ste ve rade lepe, In truplo rade lispate, Za pravo srečo rade slepe, Za to nje ne dosežete. 2 . Nektira se za srečno šteje, Ce le dopade vsim očem, 8 * 116 Slabost’ pa svojih ne preseje, Ki zopetne so zlo ljudem. Tako per svoji vsi lepoti. Ki jo dobila od Boga, Prehitro ocveti na žvoti, In je od vsih zaveržena. 3. Nektira preveč je stimana, Prepikra 1), preme liku zeva, Per jedi, pjaci razcartlana, Y obleki vsa razvajena. Vsak moder se ji posmehuje, Ker vidi tak nališpano, Vsak pameten ji odkimuje, Zagledat’ tako maškaro. 2) 4. Ni kmetiska, ni gospodična, Ni purgarca, tud’ ne gospa, Ce ravno je v postavi lična, Je po obleki spačena. ,,Med ktero ljudstvo se le štuli?3) Planinska soja? alj je prav? Le naj ji starost peije spuli, 4 ) Bos videl zapasti rokav.“ 5. Nektira je pa preveč lena, Za snažnost druga ne skerbi; 1) Haklih, 3) Šemo. 3) Pefšteva, 4) Spiple. 117 Nektira modra, kakor pena. Ki se na vodi razeedi. Marsktira 'preveč besed liva, Spet druga preveč avšasta, Le samo uorcam dopadliva, In ni za modrigirmoža. 6 . Mladenčice! le pamet, pamet! Le pametno nosite se! • Boljši je pamet, kakor žamet, Poštenje kine 1) nar lepši je. Za žlahtnost serca si skerbite, Imejte prav pridne roke, Zastopne biti se vučite, Če Iioč’te srečne bit’ žene. Jož. Lipold. Popotnica z>a sina. (Štajerska.) 1 . »Sin! nigdar ne žabi, Kedar tebe vabi Mlado ljudstvo prit’: 1) Cir, Alj za dnar jigrati, Ljubke si jemati, Alj pa vino pit’. 2 . Glej to trojno 7/vodi, Mnogiga tak zblodi, Da se ne zave, Dokler da nič nima, Bos damo perkima, In mu je goije. 3 . Časno premoženje, Zdravje in poštenje On na prodaj da; Čast na stran postavi, Dušo tud zapravi, in pozab’ Boga. 4 . Glej zgublen’ga sina, Ilevniga capina, Kaj mu dala slast? Ljubke ga znorijo, Spravjo ob erbijo, Svinje mora past’. 5 . Samsona vojšaka Zenska stri sromaka, Da oči zgubi. Holoferne® pije, Ino Judit vbije Njega v pjanosti. 6 . Ljudstvo je jigralo, Rajalo, smejalo Noetu se je; Alj z,a hudobije Ljudstvo vodo pije, Potonilo 1) vse. 7 . Sinko L Bogam hodi, Angel tebe vodi, Glej pravice pot: Cisto vest ohrani, Hudimu se brani, Srečen bos povsod. Jož. Lipold. 1) Potopilo. Nedolžnost. (Štajerska.) J. Nar lepši veselje Nedolžnost nam da Nam slajša živlenje, Po rožeah pelja. Prelepo se sveti Srebro in zlato, Se lepši nedolžno Je serce mlado. 2 . Veselo po drevji Golobčik ferfržt, Veselo po trati Jaguice skakla; Pa lepši še terka Nedolžno serce, Ne ve za terplenje, Ne grenke zolze. 3 . Glej, soncice sije Nedolžnim lepo, Nar lepši se sveti Od zvezdic nebi>; Nedolžnosti roža Se lepši cveti, Se nar bolj prijazno Nedolžnim smeji. 4 . Pregrešno veselje Nam serce kazi, Napravlja terplenje, Živlenje greni. Podobno je kači, Ki pisana vsa Vsmertliviga strupa Pripravleirga nia. 5 . Posvetno veselje Se staja ko led, Hitrejši ko rožic Popada mu cvet; Le ternje bodeče Mladenču pusti, In vleče pod zemljo Tud’ mlade kosti. 6 . Ce hoče skušnjava Omotiti nas, Poslušajmo takrat Svoj znotrajni glas. Rudeče obrača Se lice na smeli, Alj angel vari) kliče: „Nikar, to je grelit!“ 7 . Tak hočmo varvati Se greha zvesto, Da serca hudoba Omam’la ne bo. Naj angel varil z nami Veselje ima, Nas lepo po poti V nebesa pelja. 8 . V nebesih tam čaka v Z e angel na nas, Kjer gleda veselo Očeta obraz, iz lilje prečiste, Ki večno cveti, Nam spleta on krono Nebeške časti. Krumpak. 123 Zvez d a m. (Štajerska.) 1 . Tatu na nezmernim nebi Se zvezde svetijo, In lepe navke tebi 0 človek! pravijo. Povzdigni le od zemlje K nebesam rad oko; Ti svet veselje jemlje, Bo tam povernjeno. 2 . Ve zvezde ljubeznive Prijazno svetite, In med zelene njive Me z hiše vabite; Oh rad se k vam oziram, In hvalim Stvarnika, Ki od začetka zmeram Prelepo luč vam da. 3 . Sreberno luč prijazno Vam Stvarnik je prižgal, Po nebi vas je razno Ko rožice nasjal. Vsaki po njenim mesti On pot odkazal je, ln vse po svoji cesti Se čudno sučete. 4 . Pa tud za nas na sveti Ostaje prave ni; Za večno le skerbeti, Zveličar nas vučf. Oj zvezde brez števila! Nad vami je moj dom, Ker duša se ločila, Nad vas povzdignili bom. 5 . Zatorej rad ponoči, Ker vsaka stvar zaspi, Se sonce od nas loči, Večerna prisvetli: Vas zvezde ogledujem, K’ ste mi prijatelce, V nebesa rad zdihujem, Kjer pravi dom moj je. Praznik za delavnikam (Štajerska.) 1 . Preljubi praznik prišel si, Kak se te veselim! Počitek si prinesel mi! Lehko se ohladim. Tud žvinca se ga veseli. In hvali Stvarnika, Ki tudi nje pozabil ni, Pa bi počivala. 2. Kak dober večni Oče je; Oh da bi bil spoznan! On v šestih dneh je stvaril vse Počival sedmi dan. In sedmi dan sije izbral, Da bi počivali; In gaje nam za praznik dal, Dah’ njemu služili. 3 . Veliko moram scer terpet’, Pogosto se potim; Kaj hočem srotej pa začet’? Vse voljno preterpim. 126 Saj vse en časek le terpi; Za tim živlenjam tam Se začne v dolgi večnosti Tud večen praznik nam. 4 . Tam bomo vsi počivali, Delavnik tam neha; In vsak delavec zadobi Plačilo tam doma. Tam per Očetu Ijubimu Bom tudi jez vesel, Plačniku tam pravičnimu Bom večno hvalo pel. Slomšek. ML Veselja (lom. (Štajerska.) 1 . Preljubo veselje, oj kje si doma? Povej, kje stanuješ, moj ljubček serca Po hribih, dolinah sa tebo hitim, Te videti hočem, objeti želim. 2 . Te jiščem za mizoj, kjer dobro jedb, Na plesi per godcah, kjer sladko pojo Alj prav’ga veselja na rajanju ni, Pijance, plesavce veselje beži. 127 3 . Te jiščem po polji, kjer rožce cveto, Po logi zelenim, kjer ptičke poji), Pa ptičke vesele in rožice vse Le majo veselje za mlado serce. 4 . Poslednič veselje se le osledim, Na vesko ledinco perdiijam za njim; Glej, tamkaj z otroci prijazno igra, Jim kratek čas dela, per njih je doma. 5 . Oh blažene leta nedolžnih otrok, Vi mate veselje brez težkih nadlog; Oh kako vas serčno nazaj poželim! Alj vi ste minule, zastoju se solzim. 6 . Le eno veselje še čaka na me V presrečni deželi, kjer mlado je vse; Terplenje v tajisto deželo ne zna, Le tamkaj je pravo veselje doma. Slomšek. tH -s 'Mj '>T .feaio 1 ) ajjl i 1 )q <* )*» m •> i- teli inilr > ' l • '• ’ ■■ 1 ' Uitiblorr (cvi;ii o-mo« b«v oJerf ilO - .mteloa 03 fljpl . ohoiim a!« ir gl •!.- olfeaar 5x«ib9l«o 4 l Ahaceluove pesmi. \ a. P u š a v n i k. v Ze dolgo let pusavnik je prebival V pušavi, imel je samoten kraj; Na terdim kamni mirno je počival, Zamenjal časen svet za večen raj. Korenče in studenčno vodo vžival, Ni sel v zapusen svet nazaj; Nja skerb je bila le Bogu služiti, Se dobriga Očeta veseliti. Ze začne njemu glava siva biti, Ze prišla jesen je njegovih dni; Zdaj začnejo se misli mu kaliti: Alj vender Bog za svet se kaj skerbi, Ker mora posten toljkokrat nositi, Kar mu krivičnih lmd’ga navali? Previdnost božjo tuhtati poskusa, Zavu panj e v Boga pa nja zapusa. In ravno kakor v čisti se jezeri Presvetlo sončice svetli lepi), In dokler voda se stoji per miri, Se hribi in drevesa vidijo; 9 * I 132 Pa naglo se podoba vsa razširi, Če fantič kamen v vodo vergel bo: Tak se pušavniku serce razmaja, In dušni mir njegov imi sercu vliaja. Ves nepokojen, ker mu ni po volji: „Zakaj , neumnež! reče, med ljudi ne grem? Veliko človek zve v posvetni soli, Po sveti sprasat’ hočem, kar ne vem. Pušavo zapustim in grem po polji, Da, aljjefiogse? med ljudmi prav zvem. a O svitu vstane, vzeme paljco v roke, In v mraku hribe zapusti visoke. y Z e daleč zadi so domače vrate, In zginil je za njim samoten kraj, Približa se po rosi lepe trate Prav zal mladenč, ter ga dohaja zdaj. „Noj! Bog vas primi stari brate! Pohvalen bodi Bog!“ Amen na vekomaj! Tak sta pozdrav la se, in berž spoznala, Tovarša se na dalni pot podala. Za soncam liladen večer zdaj prihaja, Za drevjam dolga senca že stoji, Se hladna rosa rožice napaja, Zdaj beli grad pred njima zablisi. Na hribci žlahtno drevje grad obdaja, In tukaj njima prenočit’ diši. 133 Slušavniki so že na pragi stali, Popotna vsi prijazni v grad peljali. — Gospod grašinski nju zagleda priti, Na ravno nju k večerji sam pelja; Jedi se miza vidi zlo šibiti, In razsvetlena stena blisketa. Z a mizo moreta se posaditi, In vina zlat bokal se njima da. In ker je ura polnoči odbila, Sta gospodaiju lehko noč zročila. Minula noč; začelo se deniti, Razlivala po hribih zarja se, Slov6 sta vzela, notla se muditi, Ze daleč grad za njima vidi se. Prijazno začneta zdaj govoriti, Kak bogat gospodar in dober je, Pusavniku mladenč bokal pokaže, In da gaje gospodu vzel, ne laže. Havn kakor videl kačo bi ležati, Ki zravno pota na svoj rop preži, Pusavnik dalj ne vupa se podati, Cio za živlenje svoje se boji; Mladenča si ne vupa sam strahvati, Na stezi ves prestrašen ostermi. pGerduh je tak, ki more to storili!“ fak misli, pa ne vupa zgovoriti. 134 Zdaj pride huda ura, grom vrezava, Vihar po cesti v krogo prah verti, Naproti njima hud oblak priplava, Iz hribov se povodnja pervali. Ze černa noč se njima približava, Hitita v grad, pred njima ki stoji'. Pa vratarica nju je dalj gonila: „Poberta se, ne bota tu nočila.“ Zdaj odpre njima, ker sta le prosila, Gospod v komoro gerdo nju pelja; Vsa stena cerna in vkajena bila, In ker sta lačna ino žejna bla, Prinese njima kiselce, da b’ pila, In iz omare kruha plesnovega. In berž ko jela jiha prenehati, Se reče njima tisto noč pobrati. Vsa žalostna se morta dalj podati, Ker nju hudoben mož ne prenoči, Mladene pa začne mu bokal dajati, Njemu, ki njih čez noč ne obderži. Nevsmilenca z bokalam obdarvati, Dobrotniku ga v miru pustil ni: Nevoljen ves pusavnik le zdihuje, In serd se njemu v serci povzdiguje. Ne ve se vbogi starček kamo djati, Kar vidi, se mu vse na robe zdi, »Dobrotniku bokal skrivaj jemati, Ce je to prav, on v sercu govori, Pa doiies tega skopca obdarvati, , Tak tudi Bog pravičen ne živi.“ Ce ravno so mu te reči nagnane, Tovarž mladenčov vender se ostane. Veliko pota sta že spet storila, Ze drugi dan se začne zopet mrak, Svetloba nju na poti zapustila, Počivat’ si želi' na večer vsak. Na strani seje hišca zasvetlila, Prek boste vdarita na hišen prag, Kraj dobrove tam hostnikar 1) prebiva, Živlenje mirno z svojo ženko vžfva. Pušavnik se le z strahain približuje, Se ve, kak nju je gerdež un sprijel Na pragu, kaj bi storil, premišluje, Ze njima forštnar je na proti šel. Kepo pozdravlja in razveseluje Popotnika, ter je besedo vzel: »Postreči vama imam poželenje, »Pa slabo le je moje premoženje.^ Z veseljam ženka ročno v kuhnjo teče, Večerjo dobro njima naredit, Kapuna pitanga zaklati reče, In vinca zreliga bokal nalit, 1) Fovštuar, jagar, 136 Nobeden pretečenga zmislit’ neče, Ker se prav dobro začneta gostit’. Veselo per večerji čas jim zgine, Z večerjo tud dvanajsta ura mine. Pa zgodaj sta popotnika spet vstala, Nobeden zakonskih se ne zbudi, Zravn’ maliga otroka sladko spala, Edini sin, ki v zibeli leži. Alj preden sta se ptujca proč podala, O joj! mladenč otroka zamori. Prepaden zdaj pusavnik ves trepeče, Prestrašen on s mladenčam hitro vteče. Le nagloma pravici ojstri vjiti, Je mislil starček, zdaj potreba je, Se hitro v bJižno gošo dobro skriti Pusavnik urno za mladenčam gre. Alj pot se začne njima zdaj zgubiti, V samoti kam podat ne vesta se. Vsa plaha na razpotji obstojita, Vgrešiti pravi pot se zlo bojita. Zdaj pride vbožec, ino nju zaverne, Pokaže pot, pred njima se poda; Prelepo polje se jim zdaj razgerne, Crez velik potok skrita berv pelja. Mladenč iz berve vbožca v vodo zveriie. Ze vtaple se, ker plavati ne zna; »Pomagajte ! a se enkrat on zavpije. In v globočino voda ga zakrije. Več jeze zdaj ne more pokročati, Pusavnika je že premagalo; Krivice toljke noče zamolčati, Serdito zakriči: „Oj ti hudo — — “ In omolči — zakaj lepo obsjati Mladenča svetli žarki zdaj začno. Ha angel je — človeška le podoba, To priča zdaj mladenčeva svetloba. Pusavnik se začudi in poniža, Prikloni se, poklekne in molči; Poln svete groze se pred njim pokriža, Na to nebeški Seraf govori: »Ne boj se me! naj tebe Bog previža, Da ztuhtat nja modrost mogoče ni Vfoveku, k’ se ne more sam spoznati; Xa to je hotel mene h teb’ poslati, Vse, kar storit’ me vidil si od kraja, Ce ravn’ po tvoji glavi vse ne gre, Do božji volji vender vse izhaja, In zadnič za človeka dobro je; Naj serce torej mirno ti ostaja, Zavupaj in prepusti Bogu vse. Kar pamet tvoja ne ve razumeti, Drevidnosti naj božji oskerbeti. 138 In preden hočem tebe zapustiti, Poslušaj me, zakaj sim vse to stril: „Gosp6d ob zlat bokal je moral priti, Ker je le svoje hvale lačen bil; Skoz škodo seje moral navučiti, Da bo dobrote le skrivaj delil. S ljubezni od te dobe le postreže, In si nebeške slave venec veže. „Nevsimlencu, ki naj se prenočiti Se vsmilil ni, sim pustil zlat bokal, Daje začel skoz to bolj vsmilen biti; Popotniga ne bo z pod strehe gnal. Svojvolji hotel sina love pustiti, Prestrašen hudodelc bi bil postal, ln starše veči žalosti varvati Poprej je morla dete smert pobrati. 44 „Beraca so razbojniki najeli, Se le to noč pošteno ves požgat’, Za to so ga poprej valovi vzeli, Pravično ves nesreče ovarvat’. Vižarstva božja soditi ne želi, Po videsu te sodba zna goljfžLt’, Modrost Očetova tud iz nesreče Dobrote naredi' veliko veče. 44 Nebeščan zgovori, in že obdaja Nebeška zarja ga; se poslovi, lil spet nazaj v nebeško luč odhaja. Prepričan pa, da Bog za vse skerbi, 139 Pušavnik gre v samoto .sv oj ga kraja. Ponižno moli on vse žive dni: „Kakor v nebesih, tak na zemlji zgodi Se tvoja volja, ki vse modro vodi!“ Ur c k. m . . Star k o n j. (Štajerska pravlica. 1) Ha! ha! en mladi žrebec herže, ln v sred med konjami stoj}'; Vse štiri bistro višek verze, ln konje tak nagovori: .,V začetki, ja! nas je natura Postavla proste 2) sem na svet, In zdaj se človek z nami gura: Alj je to smel od pervih Iet?“ „Predstarsi naši so hodili Kde, 3) kda in kod je kteri htel, Zelene kerme 4) so si vžili: Alj jim je to kdo branit’ smel? Od njih nobeden kar ni služil, Nobeden ni naprežen bil, 1) Basen, g) Fraj. 3) Kjer. 4) Pice. 140 Nobeden vlačil, ali plužil, Nobeden z gajžlo žlak dobil. 1 ) Ji „No mi, oh mi! fuj sram nas bodi! Smo hlapci? ne! se slabši smo; Nas sedlo ino homot glodi, Za to 113-s se pretepajo. No komu, komu smo pokorni? Človeku! kaj pa človek je? Je človek, alj smo mi ti zgorni? Vas prosim, brati, sodite.“ „Mi smo tak lepi od nature, Tak lep ni človek, kakor mi; On gerdo gre po dveh, ko pure, 2) Po noč ne vidi kaj z očmi. Se zemlja, kader on postopi, Tak močno strese, kak da mi? Kda njemu duh iz nosa sopi, Kak’ se iz nasiga kadi? 44 „Poglejmo se, kak nas vse čira — Vse — vuha, grive, glava, hod; In človek — on nas pa regira, Zdaj je pa on čes 3 ) nas gospod! 1) Tepen bil. a) Kure. 3) Krez, črcz. On nam na herbet sedet ide, Da z kom se bojovati ma, In če premaga, nazaj pride, Vso čast, le sebi, nam ne da.“ v'4. /i' v „Cast, ktero ma, mi njemu damo, Ja njemu, da nje nima sam; Kter Ion pa mi od njega mamo? Kak on dobrote plača nam? Za strange k plugi nas pripreže, Alj vozi z nami k verlii gnoj; Še z gajžlo poka, in zareže; „Presneta merka, ne postojP v*/_ „0j brati, reste se hlapčije! Nas pervi rod je prosti bil; Pa človek polni ciganije Pod se nas je v oblast dobil. Kak lebko bi, če v kup deržimo, Nam z njega rok se rešit b’lo! Pravico tak nazaj dobimo: Kaj men’te?“ — vse molči ua to. Vsi konji praskajo t) z nogami Od vel’ke jeze črez en čas, „Če mčnis da bo boljši z nami, Se spuntat ččrao,“ 2) je vsih glas l) Beršejo. 2) Hočemo. 142 En sam, že sivec, 1) glavo trosi, Iz starih pluč odkasla si; Zdaj herza, da ma muhe v nosi, Naprej se nje, govori. V/ V „Ja, resje, res! kar žrebec reče: Daje nas rod bil nekda prost; Pa čas, kter bil je, zdaj ne teče; Do njega je en dolgi most. Nevarno je po totim jiti, Pod nami se podreti zna. Vam puntarija most če 2) biti? Oh, glejte, da vas ne spelja.“ „Mi vel’ko moč v kopitab mamo, Vse z njimi ob tla veržemo; Pa fantji! moč če mate samo, Vas ona h čili spravlja bo? Zaneste se na njo; kak čete Zastopnost — ona nam tali, In toto človek ma, kak vete; 3) On je za to gospod, ne vi. „Kdo stavi, in popravlja stale Za vase stanje, 4) in da vas i) Starec, star konj. 2) Hoče. 3) Veste. 4) Stan* vanje, preblvallše. 143 Kde ne bi hudobije klale, Ne volk, ne toča, sneg, ne mraz? Kdo v zimi vas pred gladam brani, Kdar ona zemljo vso vmorf? Kdo vam za žejo vodo z-hrani, Kdar vse potoke led vsušx?“ vO / e „Kdo, kdo, vas snaži? 1) kdo vas vrači? 2 ) Kdar blatni, alj nezdravi ste? Kdo vam pomaga, da vas tlači Nesreča, naj je, kakšna je? Kdo vam tak lepi oves pova? Kdo z trave vam seno suši'? Pojete staro kermo, nova Pred vami v jaslab že !eži.“ „Sapst6jn vi reje ne dobite, Za njo res date svojo moč, Pa ktero moč per njoj zgubite, Poverne ona vam drugoč. Kar sama moč vam vstan ni dati, To vam človečja pamet da; Le z njo vas človek zna ravnati, Kak svojo moč vsak nucat ma.“ „Stimanje vaše je prevzetno; Ja človek čast od nas dobi, 1) Čedi, jmca, 3) Zdravi. 144 Pa on (če lili vam ni verjetno) Vam veleso da, kak njemu vi; Čast, ktero on ma, z vami tala, Da, kjer on je, vi tudi ste; Stan njegov hiša, vaš je stala, Pa ste pod strehoj, kak on je.“ # „Za svoj počinek 1) ma nedelo; Kaj? nimate vi tudi njo? On vas ne pelja taj na delo, No reče: „Dons počinek bo.“ On vam postreže, vi pa delo Opravit’ mate, kak želi: Alj ni živlenje to veselo? Ne hodte, brati, puntarji!“ O/ V In ta beseda v serce segne, 2} In konji vsi potihnejo, In vsaki z nog6 zdaj potegne Na znamnje, da prisegli so Človeku tak pokorni biti, Da prav za nje in njega bo, No terdno v glavo si zabiti, Kak puntarji nesrečni so. Podložnik! v serce si zapisi, Kaj stari sivec te vuči: 1) Počitek 2) Seže. 145 „Prost biti si nikdar ne jisi, Ce jišeš, tak nesrečen si. Sam Bog gosposko je postavil, In dal čez tebe ji oblast, Dab’ svoje sreče ne zapravil, Ji daj pokorsno ino čast.“ Leopold Volkmer. t) m Železo ino kladvo. 1. Enkrat je železo milo Se nad kladvam potožilo: „Nehaj mene tak kovat’, Saj sim tudi jez tvoj brat!' l) * * 4 2 . „Kaj me bodeš tak tožvalo!“ Je k železu kladvo djalo, „Kaj se jeziš nad menoj, Saj terpim tud jez z teboj !“ l) ©ie telprreidjen Si^tungen unb Sieber biefeP (>pd)»er* bienten 'Dianneb finb bdiji rit(?mlicf)1t befannten unb fiir unfere floroenifctje Siteratur befonberž »erbienten fter £rn. 3- 31. Skurfo gefammeft, unb unter bern £itel: Leopolda Volkmera Fabule ino Pesmi, in ber gerfU. SBu^anblung bei 3o(>. Sorenj ©reiner, @ra§ 1830 erfdjienen; n>ovaufmcinbm;cf)@infc{)aItung biefes baraitž entnommenen ©tiicfeP bie Sreunbe bet - ffon?. Sitevatur cuifmerffam ju maketi nsiinfctjet. Ahacelnove pesmi. 10 146 3 . Nič pregerdo ne imejte, O gospoda! vboge kmete: 1) Na železo mislite, Da ste ene matere. 4 . Vbogi kmet ji! poterpite, In na kladvo se spomnite: Kak z železarn to terpi, Tak terpijo z vam’ oni. Slomšek. • D e r v a r. Nekkmetič tam v gojzditerddob 2) razsekava In k slednimu-malm zdihuje, mermra: „Oj koljka je vender za kmeta težava, Da vedno toljk’ truda nas eden ima. Kak moram?'se srotej prevbogi potit’, Oh da bi zamogel kdaj bogat jez bit’!“ Zdaj zal’ga mladenča pred sebo zagleda, Ves belo oblečen ma palco zlato; Vesela je nja pozdravlenja beseda: »Bog sp rimi te, revež! se vsmilis mi zlo. 1) Pavie. 2) Dob alj hrast. 147 Iz,volj si, kar tvoje serce poželi, 'Vse naj se^zdaj tebi po volji zgodi!“ Zdaj kmetica strab ino groza obhaja, On misli in misli, kaj hoee prosit’; Perljudno on kapco na glavi le maja, Priklanja in pravi: „Ce res smem prosit’, Oj ljubček nebeški! tak prosim, naj bo — Karkolj se doteknem, prav čisto zlato.“ i „Sim mislil, smehlaje mu fantič zdaj pravi, Da bodeš si norček kaj boljšiga zbral; Pa naj bo, da bode ti enkrat po glavi, Kar prosiš, to naj se zgodi od sehmal.“ Dotakne se kmeta z palčico zlato, In zgine. Za njim se zasveti lepo. „Cast, hvala Bogu! zdaj bogat sim po volji,“ Kmet pravi, in zdajci tud skušno stori; Poprime zdaj vejo — ni mislil nikoli, In že se mu v roki lepo zasvetil. Vse, kar je per veji prirašeno blo, Per priči postane nar lepši zlato. „Oj da te,, poglejte! to pač je veselo! Prešembrajte, note, zdaj pač zdaj, no no! Zdaj naj dokonča le kdo drugi to delo, Jez pojdem kar spotam na ravnost damo. Ne bom fe ne dalej več tukaj putil, Saj truda zadosti sim si že zavžil.“ 10 * 148 „Le čajte! do zdaj sim se vbijal z dervnico, Sim stradal, kervave tud žule dobil, Od zdaj pa pečenko, klobase, potico Bom vsaki dan jedil, in vilice bom pil; Koj zdaj se svoj zmesen kruh bom podrobil, In zadnokrat z verča se vode napi'l.“ Povzdigne svoj verček, veselo poskoči' — Pa — ovbe! kak težek je — kak se svetli! o joj! nja suh jezik kar kapla ne zmoči, Ker v zlato se njemu tud voda sterdi. Zdaj kruha pergrizne — o j oh in gorje! Na zlatimu kosi si vlomi zobe. „Gorje mi — zdaj stoka, kaj hočem storiti? Kaj mislil neumnež sim iakomn zlata! Ne morem si z zlatarn gladu ukrotiti, Tud žeja se z zlatarn vtolažit ne da. Oh! kaj mi pomaga zdaj vse to zlato? Kar mislil sim srečo, zdaj moja smert bo.“ Zbudi se zdaj kmetič v veliki bridkosti, Pa vid’ da senjalo se njemu je le; Pa vender Boga on zahvalit’ zadosti Ne more, poskusit’ da dal mu to je. „Pač rajši do smerti sim reven dervar, Je djal, ko pa taki nesrečen zlatar. 44 „Te senje prepičale so me zadosti, Kak dober je Bog, da človeku ne da 149 Vse, kav poželi; nekatir bi v novosti Si vosil /,a devva srebra in /Jata. Alj bil bi nesrečen on ravno skoz to, Pogubil bi dušo in tudi telo.“ Sevšek. 'k 11 a z b i t i v c r č. V prav temnim gojzdi med skalovjam Je stala revna hišca preprosta, Obdana z drevjam in z germovjam Je skrita pred posvetnim hrupam b’la. In v bajtici je živel svoje dni Pusavnik star že med tovaršami. Pa starimu ni kaj po vplji bilo, Kar kolj tovarsi so počenjali, Presilo rado gaje vse jezilo, In močno se zdaj on raztogoti. Zapustil je poslednič naglo vse, Ce ravno so mu branili, da ne. Poda se v dalni hrib visoki, In mirno tam živeti hoče sam, Tud najdel je berlog globoki, Ravn kakor gaje željel, tam. 150 Napravi v lampco luč — za mizo, stol Je imel terd in p losu at kamen gol. Iz rnalia posteljo napravi, In celo noč na nji prav sladko spi, In p ervo jutro zdaj v pušavi Se kakor novorojen prebudi. V dolinci blizo hladen vir sunila, Ki čisto vodo kakor srebro ma. On vzeme verč in gre po vode, Če ravno bil je terd in ojster pot: Zlo hudo njega kamnje v noge bode, Pa kmal’ do vode pride do ondod. Napolni verč, in z njim na vbreg hiti; Kar pade — tresk — in verč se mu zdrobi. „Oj ti presneti!" začne, ino vstaja Pusavnik star, in strašno se roti, Od jez e zavezuje in razsaja, Mertvaški put obraz nja obleti. Bridkost, da ni izreči, v njem gori, Ko v persih serd in jeza mu kipi. Okoli nja je lepo vse cvetelo, Prijazno sonce toplo sjalo je, Po drevji tavženkrat veselo Prepevale so drobne ptičice. Po Jistji hladen veterc šamotla, II veselju vabi ga natora vsa. 151 Pa on ni videl ia ni slišal, Veselja in miru več najdel ni; Nja serce velik kamen tišal, Ker šlo mu tukaj spet po volji ni. Alj vender njega to zdaj podvuči, Da si živlenje jezavc sam greni. Sam sebe se zdaj zlo zramuje, Prav: Zdaj neumnež vender enkrat veš, Da v tel/ veselje pravo le stanuje, Ce jezo sam strahvati modro h’ češ.“ Obljubi terduo več se ne jezit’, In se k tovaršam zopet poverili!’. Popustil je berlog kamniti, I11 se k tovaršam spet nazaj podal. Pi izauesliv začelje biti, In svojo naglo jezo je stralivaf; Spozna, na sveti da človeka ni, Katerimi se po volji vse godi. Njegova duša je perzanesliva, V pokoji zdaj z tovaršami živi, Zdaj mir ino veselje vživa, Kateriga poprej še poznal ni. Ob, koljko več veselili bi živelo, Naj bi le poterplenja več imelo! 152 m 8 t a i’ voj sa k. Bil svoje dni, poslušajte! Ze vajvoda priletni, Ki z svojim sinam živel je V svoji grašini fletni. On je bil inož, verujte mi! — Prežiahtniga serca; Bi skoraj djal — med nami ni Zdaj takšniga moža. Njegovo nar veči veselje je b’lo: Pomagat’ in druge tolažit’ lepo. Nadloga prišla je nad nja, Smert njemu sina vzela; Pa v žlahti neko tetko ma, Ki borno je živela. Cio mlada še se vsmili mu, Za hčer njo k sebi vzeme. Pajojmene! vsmil’ se Bogu! Dobil je hudo seme. Prevzetna, štimana začela je bit’, Se Iišpat in perstane zlate nosit’! Zdaj vajvod njo nagovori, In ojstro enkrat reče: „Tetica! oj verjami mi, Kak ti živiš, me peče; 153 Ti malo mi veselja daš, K se tak posvetno snažiš, Reci minjoče le štimaš, In vboge pa sovražiš, — Glej, starost me tlači, dolg’ živel ne bom, Poboljšaj se vredno, če hočeš moj dom.“ „Zdaj bom se jez na pot podal, Grem vunkaj na deželo, Na neke dui,“ je vojvod djal; „Dain tebi kašo celo; Pa veš — zapomni dobro si! Jez hočem tak imeti, Potreben vbožec sleherni Dar mora svoj prijeti; Ce pride pa star alj kak krulov vojšak, Se njemu da nar menj en celi petak.“ To ji pove, in koj po tem Konjiča on zasede, In jaha nekam, kaj jez vem, Objiskovat sosede. Na večer pa, k’ se dela mrak, Zagleda gospodinka, Kako prevbogi star sromak O berglah proti kinka. Crez čelo mu čamar globoko vesi, Da videti lica zpod kape clo ni. Potreben zlo je videti, Žolnirsko sukno nosi, 154 Pred gospodičnoj obstoji, Za božji dar poprosi. „Pober’ se, gerdi kosmatili, Mi z berglami le '/.poti; Nesramen starec, pjan capin!"* Tak gerdo se ga loti; lil pravi: „Ce hitro ne spraviš sc mi, Pustim, da razparajo trebuh ti psk“ „Pošast peklenska ! 44 zahrumi Iz ust moža beseda, Preč bergle, čamar zakadi, Serdito jo pogleda. „Alj me poznaš, nevsmilenka! Me vidiš, strica svojga? Pogledaj star’ga vajvoda Rednika tukaj tvojga! Spoznati sim hotel jez tvoje serce, Pa vidim, da gerdo, nevsmileno je . 44 „Zdaj tetka moja nisi več, Pober’ se le od mene! Vsa tvoja sreča zdaj je preč, • Pomoči ni nobene. Jez tebi doma in blaga Po smerti nočem dati; Nicoj to noč brez vsmilenja Se z grada maš pobrati. Kdorkolj se ne vsmili črez revne ljudi, Tud vsmilenja vreden nobeuiga jn . 44 Jevšek. 155 m H o št j a n g o I j f a n. (Štajerska.) n i. \ » .. f. Poslušajte, mladenči vi, Kako se takimu godi, Ki šolo zaničuje: Kako v mladosti prevzetnjak, A’a stare leta cel sromak Zamudo obžaljuje, Po sreči pa zdihuje. 2 . Je bil v tim kraji en Boštjan Za šolske navke ves zaspan, Ni hotel v šolo jiti. Pa tud bogati starejši So mu potuho dajali: Če hočeš priden biti, Brez šole znaš živeti.“■ 3 . Brez vsiga navka zr astil je, In zgubil svoje stariše, Bogastvo mu ostalo; 156 Alj kaj! da je prevbog Boštjan V potrebnih rajtingah neznan; Vse, kar je kolj kaj znalo, Boštjana je goljfalo. 4 . Boštjan ni vedel kol’ko ma, Ne koFko vsako leto da; Povsod so ga zjiskali. Plačnikov ni zapisat’ znal, Dolžnikov seje teijaf bal; Namesto dab’ plačvali, So ga se le goljfali. 5 . In z kratko ma, da vse povem: Kako je prišlo, sam ne vem; Na boben 1) so ga djali. Ker pisem srotej poznal ni, Sojih goljufi zmenjali, Se peč so mu prodali, Po sveti ga zagnali. 6 . Boštjan še suknjo svojo ma, Za to se v pravdo še poda, Močno ga doktar hvali. 1) Licitacion. 157 In kader suknjo tud zgubi, Iz hlač pa srajca že vesi, So pravdo dokončali, In mu podkrižat 1) dali. 7 . Ves capast, bos se dalj poda, Za potepuha inajo ga; Povsod so se ga bali. Na ošteriji je ostal, Oster mu je tud jesti dal, Alj kar od mize k stali So ga gnoj kidat gnali. 8 . Boštjan je moral bit vesel, Da je oster ga v službo vzel, Prav pridno k delu seže; Pometa hlev, in kida gnoj, Da bi si služil kruhek svoj, Prav skerbno konjam streže, Perpreže, in odpreže. 9 . En večer po večerji je Na njega z pismam prišel se En znane tajiste hiše. 1) Kdor ne ana pisati svoje ime, mora saj križec k imenu postaviti, podkrlžati. 158 Boštjanu se prav močno zdi, In serce njemu govori, A Da njega sreča ji.se ; Alj brat ne zna, kdo piše. 10 . Ker revež brati sam nežna, Se h gospodarju berš poda, In pismo mu pokaže; Alj bil je te njegov oster 1) Velik lažnivec in goljfer: Na pismo z perstam kaže, Z jezikam mu pa laže. 11 . „Poglej, Boštjanek! pismo to Kak daleč je po morji šlo; Z zamoija mora biti; 'ram en’ga strica imel si, ,Sto kron so zapustili ti; Ce hočeš po nje jiti, Pa tud ob glavo p riti. “ 12 . „V Zamorskim tam Slovencov ni, Kristjan nobeden tam ne ž’vi: Tak so moj oče rekli. 1) Po koroško : oštar ,• goljfar. 159 Se med Zamorce 1) bos podal? Alj se ne bos pesjanov 2) bal? Ti bodo kožo slekli, Te kuhali in pekli. 4 - 13. „Boštjan! res krone lepe so, Pa vender, vendertežka bo Tajiste kdaj imeti. Alj vender, ker te rad imam, V nevarsno se za te podam: Sto kron ti hočem šteti, In ime jez, prevzeti. 44 14. »Glej, sreča jiše te, Boštjan, Tam lehko bil za vse goljfan; Tu so gotovi dnari. Bog ve, če jih kedaj dobim, Je lehko, da se vse zgubim, Goljfati me Bog vari. Če hočeš, tak pa vdari! 3) 1) Zamorci so od velike sončne vročine čemi ljudje, ki onkraj morja v deželah prebivajo, v katerih sonce posebno peče. 2) Pesjani se imenujejo divjaki, od kerih se perpove- duje , da človeško meso jedo. 3) Roko daj k znamenju, da hočeš besedo deržati. 160 15 . Boštjan je vdaril prav vesel, Perpelal priče, krone vzel. Povsod se z jimi hvali. Pa v kratkim seje zvedelo, Daje le pismo z Tersta 1) blo. Tam dnaiji so ležali, Miljon zlata veljali. 16 . Boštjan je le sromak ostal, Če mu je Bog ravn’ srečo dal; Ljudje so ga zgoljfali. Namesto zlatov en miljon Je le dobil sto belih kron. Povsod se mu smejali. In osel! so mu djali. 17 . Ste slišali, mladenci vi! Kaj lene vse Boštjan vuci: „Zamuda, vaša škoda!“ Kdor se v mladosti prav zvuči, Za mizo leliko z vsim sedi; Zanemarna pei-smoda Kosti za vratini gloda. Slomšek. 1) Terst je imenitno, permorsko mesto, dva dni hoda od Ljublane, na kraju Beneškig-a morja, v katero ii vsili krajov sveta barke perpelajo, ino kupci vsih znanih narodov pridejo. Bukve brez čerk. Na klopi pred hi,soj en starček je sedel, la v hukvice čedae je gledal zvesto, Radeče aa lici mu dušni mir cvetel, Ce ravno že sivo je imel glavo. Le gola nedolžnost ga videti je, V očeh pa igrajo nrn svetle solze. v'/. Po poti do hiše počas se prizible Gospodič napihnen, prav tolst debelak Le malo na stori se glava mu gibi e, Se mezi in stoka ko živ polovnjak. Perbliža se kmetu in pravi: Ha, ha! Alj starček poznaš, ktera čerka je A? u „To ne, gospod žlahtni! jez čerke nobene Povedati njim po imeni ne znam; Pa naj le pogledajo, saj ni ne ene V teh bukvicah čerke, kijih jez imam. Sest listov imajo le hukvice te; Poslušajo naj, kaj mi vsaki pove.“ »Nar pervi list, prun 1) kakor jasno obnebje Me kliče v nebesa ozirati 2) se; 1) Prun alj plav, 2) Ogledovati, ^hacelnove pesmi. 11 162 In drugi rudeč, kakor rožnato cvetje, Da Jezus z ljubezni je vraerel za me; Ih tretji, ko lilja se belo svetli, In mene nedolžno živeti vuči.“ „Ceterti list, čeren ko ogel in saja, Se k smerti pripravljat mi kaže dolž¬ nost; In peti zlo strašno ogneno luč daja, Mi kaže priklenskiga ognja bridkost. In šesti se sveti ko cisto zlato, Mi kaže, kak lepo bo sveto nebo.“ „Podobo teh bukvic če jez preimšlujem, Me solze posilijo, se serce topi: Kar vedet na sveti k olj jez potrebujem, Me barva 1) šest listov tih bukvic vuči. Za to so mi ljubši le bukvice te, Ko toljke in take, k’ so njihove vse. Pobere se tiho gospod vučenosti, In misli si — hentaj! resnica je to; Kdor slabo živi, naj si ravno zna dosti, Svoj cil ino konec dosegel ne bo. — Veliko modrejši in boljši je ta, Ki stori to malo, kar dobriga zna. Sevšek. 1) Farba. KAZALO V Koroških iiio Štajerskih pesem. Stran. Predgovor za Slovence .... 5 I. Blagor našima cesarju . ... 7 II. Jutcrnica. Štajerska .... 8 III. Dober večer. „ . . . .10 IV. Sabotni večer „ . . . .12 V. Večernica. „ . • . .14 VI. Večerna. Koroška .... 16 VII. Večerna veselica. Štajerska . . 19 VIII. Lchko noč. „ . . .20 IX. Dobro jutro. „ 24 X. Zdihvanje po mladosti. „ . . .27 XI. Vigred. Koroška. .... 30 XII. Spomlad. Štajerska.32 XIII. Novolctnica. „ .... 35 XIV. Prijaznost žlahtna roža. Štajerska. . 38 XV. Tri nar lepši rožice. Štajerska. . . 40 II* Stran. XVI. Praznost sveta. Koroška. . . * 41 XVII. Mertviše. Štajerska. . . .43 XVIII. Egiptovski Jožef. Koroška. . . 45 XIX. Scdajni svet, ..... 46 XX. Ilazvujzdan svet. Koroška . . . 47 XXI. Kmetiški stan. Štajerska. . . .52 XXII. Ne delci. Koroška .... 60 XXIII. Vboztvo. „ .... 62 XXIV. Veselica. Štajerska ... 64 XXV. Veselo živlenje. Koroška. . . 66 XXVI. Slovojemanje. Štajerska. . . 68 XXVII. Dobro volja. „ 65) XXVIII. Poslcdna veselica „ . . .71 XXIX. Zdravica za Slovence. Štajerska. . 73 XXX. Vinska torta. Štajerska. . . .75 XXXI. Veseli hribček. „ ... 76 XXXII. Šent Urbanova „ ... 78 XXXIII. Štajersko vino „ ... 80 XXXIV. Vino in voda „ ... 82 XXXV. Pustna. Koroška. ... 85 XXXVI. Kmetija bogatija. Štajerska. . 87 XXXVII. Dobrovoljni kosci. „ . . 90 XXXVIII. Vesele ženjice. „ . .94 XXXIX. Gorski ovčar. „ . . 96 XL. Dobrovoljni strclic „ . . 99 v ' e. Z. Blcccror napimu cekarju;. IT. Juter niča. -g= M. Dober večer. II > y > / . i I Bolvr večer nam Bog daj! Lepo zvonček po - jv, i. r"' J''/ v SF.£..y / ■ ? ■■■ / On/iasva-bi-an/ti ray / udgnil serce sinji. IVSabatu/ večer -SnctanZe ■&L n*M /W /e po zoonj poje jo, Tečer min? zvoni/, Ae ' 1 p i* » ^_j _r. O■ delo oz-ruv, j c jo Ir o Spo- do ve/cesti/ oSIfegrro, JV Večernica/ hrS , tflerp/ Ide/ fe ' xesome za baja, tfsorajza-e/ore’ l/o Hladen po člteh nam da- - ja/ pr/ fj v^. ~w * 3 . 17 Tičema/ ^ ,, Sotl- ce se peni/- /n je/A r očterriruiperAU - č- d vi - lam/, De. - li moč krtovim de - lam/, • Zap¬ ičene riam, trudno oho Zev- Tej'- ne/ ru/ni' o- |h^ li. '*^ y " as ' TU. Vicema/veive/iceu m Ve- selo sonce/ D liske - tuv. Zb t ih-^-t^STTJ ■. H> -fe 'T~ j=TC?-if g-»< 1 : * r ; i hribih/se/ o- %b~ ra/, Mk/xvečer pomni * m na/ Do- ga/, Vi vse ir Je/ Čed-no ce - ras. *. fffl Lefoko noc . Uarnpo \ j. .ie/iJco rwc/ Daj nam D oj svojio po~ moc! sladko jpcz -ll/ /*fct vro-ci nar je/ Zola/ proč §P m JžebsTeo noc/ CehJco no?*' jfaM. KMrojutro u i Ut & n i dai /Odi spanja/ noc - Dol- ro Jutro Dcjff dog/Odi ogorja-- not. tog, » i/djod- ha Jas, 'Sonce' o.rta ja.-, Skoraj bode ho/i - i'ck,tfvejeoer- a ,7n tu’ hodi- hd jttzjpvaa. Dobro jutro. Jo - ht julro nam večni Bog dag ' Kadar hode s X Zdikvan/epo mladosti/ o JV ;-ni reoe-x oboji, JVi . fflcarelCo M/ X/. llj/red. f i’ 1 JI J j j* *Jjuba vi predse ro - ob- la - ci--lo Svoje' duše no ter vjrob. J,e - po mi rit' moja. da Za, le f'J ko- ja si-xe- I* fc £ P 1 &;■ da-nik crr ji/ to rut' utišaj Ona- s ht md-ii so in- lic- - ni/ Tira/ po- m mfrort/ - ni//J7'čro/ctevi h ^svežhojtvnjiliroh/ - 'mj^leroktelfi so res- § i menoj Kaj los enkrat tiis-dz/ ta. Xm.EffipJožef. Si moj mi/ brale/ ci/ sira ho til/, Uti/ ijt-Jr ce' -fantič Še/ le/Šhrnapi let, Ib’ Si ke-mu/ na.pašo i vo dtl-, Sim fjuJjcrk bit svojih/ jaff net/, Je/C nisim ve del/ Jca j Je- OUi/ lost, Sim pel, pastir se/' Ve/ set- li/j Sim Xreu/ne ovite/ svojih- s Iga--hal, Se/- A= «V faBss eio/ Srn ' ka -Icor one/ lil/ s '/ie?reti* XX . ,V VC/. h JZ /w sems po -j 7/w miš/ fic/j/er m m j i * £ parga/ zZd/J:l/u dt. Od- po-noč niti/ le - tov - P - 5 ^ 'j' j cov Od ganoov ; f(( /pllov cov Od vog Zarje v in- go lu- fov, 'tiic-dl/ drugi/ po /fe fr‘* j \ >gft^t 7 v i r o < i '. >• o • 'm. y- pu, - fot)V/ 3*0:0 rtjth &tawprejo/7as'L - rrw r Jl-fo X/ ■ £ v*£ 6Yd vcurv - mo. XX/ Jf/rudr J/ri d/an/ //tigra. /Sr- nv ft/x. gre a & x. -lo XXV Neddc/. sc lo res ,; ; lero-je/ ki JVa pooljidfez tu v rvhl&rollog ko- C&' melis,- Ji udje- so zdg ta /oo k udi, De/ ni mogoči po- ved,'tu, 'agix. XXIII Vbo$tv(r. /- M ! m ha -gor 7T?eranm/, ktiri spl- Jo Vkladnim/ /oih, mno- temtm/i M& rut/ sve-(u/ zre/ ter po JO/ Tolko tcojkor jc%, ter- prim/, Srecas #1 j | Vi.. * * me/ je/ Za, putf sto Ut', In pomor/ me/ ne/ po i- U ji Mm? are poldruga/ ko si - l/v, Up Či^n-je/ ni/ do mcc/ fr, MU: Veselica/ Jjj - se - /o na/ sve-tt xi - vet, te na/:senam serce' O- gre/-Je/, Mol- ca. Tl no - tc - dcn. nc s r/te/ jis, stkgro, mnr-elo zelenje, m s= Zcs nas 'tim/ SOC'- ti/ Člooc/c- - ne - wm sel je mas, $°f/ cm m gias doc pi^ip? Vzivla' ti da.. 7o dete.' se. le. dfc £ •^ž** jk, nr 'jdo suo je ve-selje/, /Tee. Ito presladko Se/Sme/i/ Ker -mater ga/ do- Lcn& , XX/7 Sfovofemanfc/. mmm mm T L. r ..g-J .« > .mi- U 1 * I? =Am S? % ecAo, srečno lrw Trta,- 7z), Dob Sercairv Se/odvas zda.}ločim., JPeČnz. Janeži/ S |#fe£g^#f3 Pdebt xt -ve- ino srečne/zopet vsey, XSVff Dobra, volja ' f 4^.^: l/se7, Tu kaj ne mcre/tclk/ bi - TL, fidet/ doTcber sc, ni esenc mlcu/ij Pse sčtzsrrma mo ra, rnry r fe=* Pcslvdruvvesdica,. 13 . m w 'P&e/ It/ - kaj me/ nuj-re- fr:k, Tti ti,/ Jlar clovekscloTsef/zCs Že-2is f sili --- — -- V p7'CTV Pri J at Ji na/ ho nw ~niprepadena Od .' ^^N-dVdM- J—NT~iš =H ^TS~^rTTT r I q b )b ,Jl " c a' hom xa. /ipthMvinffa zapet, tufz. 71 " l- 7 |/ , . _ \y Lf ne se /a ms xa, r uvtudiisiu> / Mla tženjo jey tzal z/& tfeL Mia,- dencš je/ IM—4 i t//sZ V&- sels, a,XXX 7F fbda,irwvmo k... XXXV JPuftricu 16 ' Jatino MX#£ Jfinstjfeu at psi E / 4 ^/' - grci-te/ si/. mo z > kmet, Saj nocemse/ c udrto zdi/, Ser dostkrat i m i . er _ ' / «" d~x~ %a. oclftef. Za Sc-To groše/ ttf Ve, sef-je, pa,, Tcifir prav spozna Sa- /Trga, kmel i,- i a.. Ost m Cnnvn/V. ma ' yšr - Je- mi jni de, srnnspppnai bos ir Ttrm) hr;rr/xV —m— je prav bogat /flfajro KKKIffl.JtodrovoTjnijfcosci'. l J I i±n U. Tfe/ drobne/<*' P°-j°i v Zapy,m> /udi., ~ *’d ' $ s' 8'J'N——r^f-Lj --—jl ~fTan.- te- vstani-wno, thi s listi/' sim Lit, itesipi 75 chr je na. Tlimo, Hi - pojafno 'Teo sit.. V Stoace- XXSJ7f[, Ic&ele/zeri/LceS m m TitisKbi/ ce/ škvr-jan,-ci- Žvergc - mfi m i t h'- jr, Svojo Ju - 'terno molitvi- co - Drobne/ p ti- cke zlob-no /ip.fino- di jo/ 7&> ti. tli oe/ zlo. * * JJJJK trorskoovčar. W SE ^ . . tlcfj Sim en. kmetov * ^ki/ o v car, A a JK. X// S/rc/fc po s/Jcajio X/z/ Pnccvicen xo7d/ —y -—*- w "' # \/ f i%- miL-ti-! ni-kar ne/ Xa.-hij - te/ De/ mara, vas //n Pit Soldat, rte- rrw ra tras r 7 Y 7 V' ^ sta. lit sot/lat Le/Je-ru-sa/navk. premis¬ li/, Iti laJi-Too ranita xa.ol - stal, MoiteraU, ULIT. /idžhvanje.'po miru/. S/au£eIc‘ mir Ib ne - les pr v- otrl, jVo/ / f f ;r77 Jr Dr . j tort-rte po