PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto X. ■ Štev. 16 (2635) TRST, torek 19 januarja 1954 Jutri bomo c našem dnevniku objavili referat Edvarda Kardelja in prvo isjavo Milovana Djilasa na razpravi centralnega komiteja Zveze komunistov o njegovih pojmovanjih, stališčih in ravnanju. Cena 20 lir CK ZKI ]e obsodil poimovanfa HI. Dfllasa ker so prizadela resno škodo tako Zvezi komunistov kakor tudi koristim države S svojimi stališči in ravnanjem je dal politično osnovo za razbijanje idejne in organizacijske enotnosti Zveze komunistov Jugoslavije in za njeno likvidacijo - Zato je bil odstranjen iz centralnega komiteja in kaznovan z zadnjim opominom - V izvršni komite so bili izvoljeni tovariši Miha Marinko, Blažo Jovanovič in Petar Stambolič . BEOGRAD, 18. — V soboto t- h^eljo je bil v Beogradu plenum Centralnega komiteja ZK Jugoslavije. Otvo-~ ga je generalni sekretar ^veze komunistov Jugoslavije aosip Broz Tito. Predlagal je, “aJ plenum sprejme tale dnevni red: Primer tov Milovana Djila-s? 'n vprašanje uveljavljenja sklepov VI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Ko je bil dnevni red sprest« je spregovoril tov. Tito. "a njim je podal svojo izjavo tov. Djilas. Sledil je referat tov. Edvarda Kardelja, druga izjava tov Djilasa in razprava. Nato je tretji plenarni sestanek sprejel nasled-nJi sklep; Tretji plenarni sestanek Lentralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, sklican zaradi obravnavanja zadeve tov. Milovana Djilasa, ciana izvršnega komiteja, je ugotovil na seji dne 16. in I? januarja 1954 po obširni razpravi in presoji idejno poetičnih stališč tov. Djilasa, ki ™ je navedel v svojih člankih v «Borbi» od 11. oktobra i953 do 7. januarja 1954 ter v januarski številke revije «Nova misao». kakor tudi po Presoji njegovega ravnanja v zadnjih mesecih: 1. Da pojmovanja, ki jih je Milovan Djilas navedel v svojih člankih, v bistvu nasprotujejo politični liniji, sprejeti na VI. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije 2. Da so ta pojmovanja spričo položaja tov, Djilasa v Zvezi komunistov povzročila zmedo v javnosti in prizadela resno škodo tako Zvezi komunistov kot tudi koristim države. ' 3. Da se je tov. Djilas s svojimi stališči in ravnanjem ed. Centralnega ko-"ute j a in od celotne Zveze omunistov, da se je odmaknil ''d praktičnega dela in dal Politično osnovo za razbijanje uejne jn organizacijske enotnosti Zveze komunistov in za likvidacijo le-te Spričo tega je plenarni sestanek Centralnega komiteja Oklenil izključiti tov. Milovana Djilasa iz Centralnega ko-jPučja, odstraniti ga z vseh tunlccij v Zvezi in ga kazno-at' z zadnjim opominom. Na predlog tovariša Tita so °u' ob zaključku plenarnega sestanka izvoljeni v izvršni komite CK ZKJ tovariši Miha "iarinko, Blažo Jovanovič in Betar Stambolič. . iz. jugoslovanskih parlamen-arnih krogov se je izvedelo, da je Milovan Djilas nekaj oni pred tretjim plenarnim zasedanjem CK Zveze komu-Jugoslavije poslal pred-'?dništvu Zvezne ljudske Skupščine pismeno ostavko na ?u0Jv... Poiožaj predsednika kupsčine. O njegovi ostavki Ijal ^vezna skupščina razprav- na prvi skupni seji 27. lanuarja V svojem uvodnem govoru a plenarnem zasedanju CK Je maršal Tito dejal; tovariši in tovarišice, rad bi pregovoril nekaj besed v zve-‘ 2 vprašanjem, zakaj smo , °rali sklicati ta plenum. Rad navedel glavne vzroke, da ^morali sklicati izredni j P^dvsem seveda, če bi biče v v normalnih razmerah, - bi šlo za nekatere drobne *i,Yarl> ki ne bi posegale v a epe VI. kongresa, bi to za-drugače uredili. Ker pa bui članki tov. Milovana So ®sa takšnega značaja, _ da jf1. ikoi ___ v s tistem duhu in smislu, k katerem so bili sprejeti, <[. so bili takšnega značaja, tf'1. s? te sklepe o velikih no-dal ■ vprašanjih ZK in na-^jnjega razvoja socializma uto0, katerih lahko odloča sa-v nov kongres — iznašali Javno razpravo, to se pra-toriiPrerJ izvenpartijski avdi-vsje razumljivo, da je slea- 0 skupaj imelo za po-ti t po» da smo morali sklica-J.a Plenum. članki tov. Milovana Djila-Vo/° bili njegov lastni proiz- v t njegovo lastno mišljenje. srn8 vprašanje, zakaj ni-ie 'v,' Prei nečesa storili, ker ja član izvršnega komite-z KJ- da bi z manj hrupa, d» mari.t pretresi ja jev in ško-v Prišli do določene ureditve, tak P°slavljamo vprašanje strin’ .moramo priznati, da k, ®h za tem, da se sklepi jj -^kongresa ne bi uveljavi- napadel pravzaprav Zvezo komunistov (ne bom navajal raznih teoretičnih napačnih trditev, naj o tem govori tovariš Kardelj), sem videl, da gre tu tudi za likvidacijo Zveze komunistov, da gre za razbijanje discipline, da gre tu za stvari, ki lahko napravijo ogromno škodo ne le e-notnosti naše partije, marveč tudi enotnosti naše države. O tem se nisem zmotil Srečni bi bili, ko bi se zmotili. Toda, žal. se nismo. Sadovi vsega tega so se kaj kmalu pokazali kot zelo žalostni in imeli bi nedogledne posledice, ne le za nas, našo Zvezo, marveč tudi za našo državo sploh. Ne moremo reči, da tovariš Djilas ni naletel na kritiko, na ostrejšo kritiko na te svoje članke pri posameznih tovariših in sploh na drugačno mnenje posameznih tovarišev. To bodo povedali sami. Jaz pa. ko sem videl, da tovariš Djilas tudi po teh kritikah, po osebnih stikih in razgovorih nadaljuje to smer, in da še bolj zaostruje zadeve v svojih člankih, vam moram reči, da sem — ker sem bil takrat zunaj Beograda, v Sloveniji, na zdravljenju, moral odločno in ostro reagirati in da sem zahteval, naj njegove nadaljnje članke neutegoma ustavijo, naj jih ne tiskajo, dokler te stvari ne uredimo v našem najožjem forumu Zveze komunistov. Tov. Djilasu je bilo znano moje negativno, mnenje, preden je objavil zadnji članek v «Novi misli«. Objavil ga je na hitro roko. A kaj je hotel z njim doseči? Jaz bi lahko sumil, da je šlo pravzaprav za to, da bi s tem Člankom nam, tistemu »krogu«, ki ga je napadel v »Novi misli«, onemogočil diskutirati na enakopravni podlagi z nekakšno polno pravico proti nekaterim njegovim idejnim in drugim trditvam, v katerih napada birokracija, ali bolje rečeno, kjer naskakuje odprta vrata glede likvidacije birokracije pri nas. Ne mislim tu razpravljati ali govoriti o tem članku. Ta članek je obskuren pamflet, zame to ni bistveno. Zame je bistveno tisto, kar je pisal prej. Kam je to peljalo in kaj je hotel s tem doseči? Takoj moram reči, da bi bilo preostro in prehudo, če bi rekel, da je bilo vse to storjeno s polno zavestjo in da je vnaprej računal s tem, kakšne posledice bi vse to utegnilo imeti za našo Zvezo komu- nistov in našo deželo, za graditev socializma v naši deželi. Mislim, da je bilo prav to nepoznavanje bistva našega razvoja (in nerazumevanja, kaj iz vsega tega lahko nastane) eden izmed elementov, ki_ ga je silil, da še naprej piše, čeprav se mi z njim nismo strinjali. Ali so članki, ki jih je objavljal v »Borbi«. in sicer z brzino po trikrat tedensko, neka nova, originalna teorija, ali so to nove misli o našem razvoju, o razvoju naše stvarnosti? Niso, tovariši! In če nam nekateri naši tovariši zdaj pravijo; «Kaj ste ga pa napadali, čemu izredni plenum, ko pa so tu stvari, o katerih ste tudi vi govorili«, odgovarjam; Drži, da so tu tudi moje in Kardeljeve misli In formulacije ter misli vrste drugih tovarišev, o katerih smo javno govorili na zborih. Jaz sem prvi govoril o odmiranju Partije, o odmiranju Zveze, nisem pa rekel, naj se to zgodi čez šest mesecev, čez leto ali dve, marveč, da je to dolgotrajen proces. Dokler ne bo tudi zadnji razredni sovražnik onemogočen, dokler ne bo socialistična zavest zajela najširših množic naših državljanov, tudi odmiranja oziroma likvidacije Zveze komunistov ne more biti, ker je Zveza komunistov odgovorna za u-resničitev pridobitev revolucije, kakor je bila odgovorna med revolucijo za njeno zmago. Zveza mora obstajati in ne le da obstaja, marveč da je tudi idejno močnejša, da se zaveda ogromne vloge, ki jo ima. To niso nobene originalne stvari. Toda zdaj je vprašanje v tem, kaj je tovariš Djilas povedal v svojih mislih, v svojih »filozofskih« idejah, kakor pravi. Kakšne sklep e je napravil v teh svojih »filozofskih« raz-motrivanjih, ko je omenjal prav te natančne stvari, k: so v našem razvoju res prihajale do izraza, s katerimi smo že dosegli velike uspehe glede razbijanja birokracije in glede čedalje popolnejšega formiranja našega družbenega bitja? S tem je hotel prikriti svojo koncepcijo, ki jo je oznanjal in o kateri je pisal, namreč likvidacijo Zveze komunistov, tovariši, in restavracijo kapitalizma, ne takšnega, kakršen je bil, pač pa kapitalističnih oblik, kajti v oblikah zahodne demokra- njal novega tipa demokracije, socialistične demokracije, marveč abstraktno demokracijo, demokracijo, ki sama sebi zadostuje, demokracijo, k’ pomeni pravzaprav anarhijo. A ka; je demokracija za nas? Demokracija je za nas sredstvo, da dosežemo glavni cilj, socializem, v katerem je že sama po sebi zapopadena tudi najbolj demokratična oblika vladanja, ker brez socializma ni prave demokracije niti socializma brez demokracije. Pridiganje in pisanje o demokraciji zaradi demokracije in sicer tiste zahodnega tipa, formalistične demokracije, pa je gledanje nazaj v stare oblike družbenega sistema, ne pa naprej, kakor pravi tovariš Djilas. Zakaj? Tisto, kar piše, smo že zdavnaj brali pri mnogih revizionistih in najbolj zna- nih reformistih. Potemtakem ne more v teh svojih »filozofskih« razmotrivanjih pre-tendiratj na to, da nadaljuje razbijanje naše demokracije in da smo mi vsi drugi, stari komunisti, pravzaprav cokla tega naglega razvoja in da nas je treba nekako onemogočiti. Po njegovem mnenju smo mi oportunisti in v re- volucionarnem gledanju na razvoj družbe pravzaprav tako daleč od tistega, kar piše, kakor je daleč Rebo od zemlje. Tovariš Djilas gre namreč daleč nazaj in jaz se tu ne bi spuščal v to, ali gre tu za zmedo ali ne, ker so tu res ene in druge skrajnosti. Iz njegovih člankov pa najbolj stopa v ospredje tista reformistična, revizionistična skrajnost. (Nadaljevanje na 3. strani) Stavka angleških j elektriških delavcev LONDON, 18. — Uslužbenci angleških elektriških podjetij so danes začeli z napovedano stavko. Udeležba v stavki sicer ni bila povsod popolna, vendar je bila popolna prav tam, kjer je najbolj občutna — v elektrarnah, v atomskih tovarnah, v velikih gradbenih podjetjih in podobno. Stavka je bila napovedana za 24 ur. Toda za jutri grozijo delodajalci s 24-urnim izprtjem, ki bo nedvomno položaj poslabšalo, kajti delavci so odločeni nadaljevati s sindikalno akcijo, da bi dosegli zahtevano povišanje plač — 3 penije na uro v Londonu in okolici in 2,5 penija v ostalih predelih. Voditelji sindikata elektriških delavcev že sestavljajo načrt za nadaljnjo akcijo za primer, da bodo delodajalci vztrajali pri svojem stališču bodisi glede mezdnih zahtev, bodisi glede jutrišnjega iz-prtja, ki ga sindikati nočejo priznati. Še čistke v ZSSR MOSKVA, 18 — Tifliški radio je danes naznanil, da je vrhovni sovjet georgijske republike odstavil podpredsednika georgijske vlade Zodela-vo. Nadomestil ga je M. I. Kučava. PO SPORAZUMU 0 KRAJU KONFERENCE začetek razgovorov o tehničnih vprašanjih Prvi in tretji teden bo konferenca zasedala v zahodnem Berlinu, drugi teden pa v izhodnem, za naprej pa bodo odločali zunanji ministri sami - Hlada SZ o govorila na avstrijsko noto-Nemčija in Avstrija glavni vprašanji na konferenci BERLIN. 18. — Po sobotni seji štirih vojaških poveljnikov, ki je trajala od 17. ure do 5. ure v nedeljo zjutraj in po ponovni nedeljski seji so se štirje poveljniki končno sporazumeli o kraju konference štirih zunanjih ministrov. To s« uradno javili v nedeljo zvečer v posebnem poročilu, ki pravi, da bo konferenca izmenoma zasedala en teden v poslopju bivšega zavezniškega nadzorstvenega sveta v ameriškem sektorju Berlina, en teden pa v sovjetskem poslaništvu v vzhodnem Berlinu. Tretji teden se bodo ponovno sestali v istem poslopju kakor prvi teden in naslednje tedne bodo sproti določali, kje naj se sestanejo. V glavnem predstavlja kompromis koncesijo sovjetski zahtevi toda ne pravi, da bo moralo biti polovico sej v vzhodnem Berlinu; po tretjem tednu bodo morali namreč štirje zunanji ministri sami določiti, kje naj se sestanejo. Danes so se predstavniki štirih sestali v britanskem glavnem štabu na prvi seji, ki je posvečena razgovorom o tehničnih vprašanjih konference. V diplomatskih krogih so mnenja. da pri teh razgovorih ne bo prišlo do nepremostljivih težav. Po sestanku so objavili poročilo, s katerim javljajo, da se bodo razgovori nadaljevali jutri. Vzhodnoberlinski radio pa je javil, da so danes med drugim govorili tudi o ustanovitvi tajništva konference. V Bonnu pa so se danes sestali trije zahodni visoki ko; misarji. Čeprav določa dnevni red samo proučevanje tekočih upravnih zadev, sodijo, da so visoki komisarji govorili tudi o tehničnih vprašanjih v zvezi z berlinsko konferenco. Medtem se v vzhodnem :n zahodnem Berlinu nadaljujejo priprave za konferenco. Trideset ameriških tovornih avtomobilov prevaža novo _ pohištvo, v poslopje bivšega medzavezniškega nadzorstvenega sveta, kjer bo konferenca zasedala prvi in tretji teden. S pripravami hitijo tudi v poslopju, kjer bo tiskovni in poštni urad. 220 telefonskih linij bo določenih za zvezo s tujino, 50 pa za krajevno zvezo V poslopju so postavili FANFANI SESTAVIL NOVO VLADO s kompromisom med demokristjanskimi skupinami Vlada še nima zagotovljene večine v parlamentu * Monarhisti JTantaniju ne bodo dali zaupnice - 36. januarja »e bo vlada predstavila parlamentu, do takrat pa bo morala rešiti kočljivo vprašanje programa, glede katerega niti demokristjani niso enotni (Od našega dopisnika) 1 RIM, 18. -r- Fanfani se je j torej končno odločil in sestavil vlado, po vladni krizi, ki je bila krajša, kot so večinoma pričakovali, je Italija dobila spet vlado, ki bo obstala vsaj do 26. januarja, ko se bo sestala skupščina, od katere mora vlada dobiti zaupnico. Fanfani je vlado sestavil, ne da bi lahko računal na zagotovljeno večino v parlamentu in je torej še povsem negotovo, zlasti po današnjem poročilu monarhistov, da vladi ne morejo dati zaupnice, ali bo šlo v parlamentu vse gladko. Vlada, ki jo je sestavil Fan. fani in katere seznam je predložil danes predpoldne predsedniku republike, Einaudiju, ki je takoj nato tudi podpisal odlok o imenovanju ministrov, je naslednja; ., , , Predsednik vlade; Amintore cije je neogibno tudi družbe- fanfani; na oblika na splošno. ministra brez listnice: Cam- Tovariš Djilas nam ni ozna- | pilli in Tupini star.; Dulles o stališču ZDA in revizije listine OZN Predlog za ustanovitev posebnega organizma OZN, ki naj bi stalno proučeval vprašanje oborožitve - Za omejitev praviee veta * Program predsednika Eisenhowerja za zboljšanje zdravstva v *em smislu nekoli-krivi. Tovariš Djilas je ®mreč že prej pisal članke. ?,me Je nekoč to jesen Prasal; »Stari, kako gledaš A moje pisanje, kaj misliš - nJem?» sem rekel; »Veš kaj, ‘ nekatere stvari, s kateri-b se ne strinjam, v glavnem i ,to dobre stvari in mi-drugo ne mote., “L..razlog, da ne bi pisal. ar piši«. Govoril sem tako n«, ^er H v sv°j‘h člankih mn Ja » tudi tisto- kar smo K o8tem P°vedali 311 napisa- brS* vele Pozneie. v decem-sern , a ?em, h1:3' članke. Diilac J jn drugič, da naspro-lrnu bivšega Dredsednika vla- tujej0 vladi že zaradi tega ka« bivšega predsednika vla de in sedanjega glavnega tajnika demokristjanske stranke De Gasperija, dolgoletni državni tajnik v predsedstvu vlade. Ministrstvo za kmetijstvo, katerega sporna zasedba je bila glavni povod za Bellov padec, je dobil nekoliko brezbarvni senator Medici, medtem ko se je Vanoni moral umakniti iz finančnega ministrstva, kjer zaradi svojih načrtov nadaljnjih davčnih reform ni bil več pogodu industrijskim in finančnim krogom. Vsi ministri v Fanfanijevi vladi so demokristjanski poslanci ali senatorji, razen ministra za zunanjo trgovino Dell’Amora, predsednika Lom. bardskih hranilnic in posojilnic, politično formalno neodvisnega. baje pa varovanca monarhistov. Ni pa prišel v vlado akademik Giordani, za katerega so se, kot so trdili, zavzemali liberalci, V položaju, ko Fanfani ne more vnaprej računati z zagotovljeno večino v parlamentu, zlasti v poslanski zbor. nici, bo poleg splošnih ozirov, ki jih narekuje politični trfenutek, o vladni usodi mnogo odločal njen program. Nekaj osnovnih točk je bilo dogovorjenih v Fanfanijevih stikih s predstavniki manjših strank bivšega centra, glede nekaterih pa nesoglasje še vedno traja, zlasti glede novega volilnega zakona, čeprav kažejo včerajšnje izjave liberalnega tajnika Villabrune na verjetnost poskusov, da se s posredovanjem pLI najde neka kompromisna formula, ki bi vladi vendarle omogočila podporo PSDI in obenem olajšala Saragatu umik. Sestavljanje vladnega programa o-težkočajo tudi nesoglasja v sami demokristjanski stranki, ker ji predseduje Fanfani. Predvsem pa izhaja iz tega poročila bojazen, da vlada ne bo nadaljevala po isti poti kot Pella. Toda tudi v sami demokristjanski stranki za Fanfanija ne bo šlo vse gladko. Na eni strani je vprašanje, ali bo v svojem programu hote! iti tako daleč, da bo zadovoljil socialne in gospodarske zahteve sindikalističnega levega krila, ki je v tem manj skrom. no kot Saragat ali celo Nen-ni (temu gre bolj za zunanjepolitično preorientacijo), na drugi strani pa je opaziti neprikrito nezadovoljstvo demokristjanske desnice, ki vidi v Pellovem neuspehu svoj poraz, v Fanfaniju pa glavnega ’ krivca zanj. Čeprav naj bi bila glavna opora Fanfanijeve vlade v štirih strankah nekdanjega centra, ni treba pozabiti, da razpolagajo te štiri stranke — tudi če računamo z možnostjo, da bi se Saragat premislil in podprl vlado — s tako neznatno večino, da bi morali biti vsi njihovi poslanci stalno navzoči na sejah, da ne bi bilo presenečenj. Fanfani mora torej iskati dodatno oporo izven tega okvira, bodisi z novimi glasovi bodisi z blagohotno abstinenco. Zadržanje monarhistov še ni popolnoma jasno; prav tako se še ne ve, kaj bo napravil Nenni. Povsem gotovo pa se zdi, da bodo monarhisti glasovali proti, če se bo Nenni vzdržal, in narobe. Ostaja pa še vedno vprašanje, ali bo v demokrist-janskem taboru res vse v redu, kajti samo s kupčijo z Ministrskimi stolčki ni mogoče premostiti programskih na. sprotij, Eanfani pa se bo mo- ŠE VEDNO NEGOTOVOST GLEDE KOREJSKIH UJETNIKOV TUDI VELIKA BRITANIJA podpira ameriško stališče Ponoven sestenek zveznih častnikov - Predsednica glavne skupščine OZN gospa Pandit opozarja na resnost položaja LONDON, 18. — Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da se britanska vlada strinja s tolmačenjem, ki ga je vrhovni poveljnik združenega poveljstva na Koreji general Hull dal dogovoru o preipirju v svojem pismu generalu Timaji. Dodal je, da britanska vlada nikakor ne strinja s tako tezo generala Timaje, da morajo ujetniki, ki odklanjajo povratek domov, ostati v ujetništvu, dokler ne bo politična konferenca odločila o njihovi u-sodi. Dalje je izjavil, da brl tanska vlada »uradno« nič ne ve o pismu generala Timaje generalu Hullu, v katerem predsednik nevtralne komisije poudarja svoje stališče o ujetnikih. Prav tako nič ne ve o »novem načrtu« o ujetnikih, ki naj bi ga pripravil indijski poveljnik. V londonskih diplomatskih krogih so mnenja, da bo Velika Britanija odgovorila po 23. januarju na zahtevo^ za sklicanje glavne skupščine OZN Kakor je znano, je Velika Britanija skupno z drugimi državami zahtevala podaljšanje roka za odgovor na indijski predlog. Gospa Pandit je na to pristala in je rok podaljšala do 29. januarja. Gospa Pandit je včeraj izjavila, da vprašanje miru na Koreji ne bo rešeno ne glede na to, če bodo 22. januarja izpustili na svobodo vojne ujetnike in da je ona zaradi tega zahtevala sklicanje zasedanja glavne skupščine in prosila za mnenje vseh de^ ne bo mogel preprečiti vojne, če OZN ne bo uspela v svoji misiji«. Medtem je bil v Panmun-jomu nov sestanek zveznih častnikov, ki se pogajajo za obnovitev pripravljalnih razgovorov. Toda tudi na tem sestanku se niso mogli sporazumeti. Ogromno opustošenje v idrijskih gozdovih • zaradi mraza in vlage LJUBLJANA. 18 — Pri podrobnem pregledu gozdarskih strokovnjakov v gozdovih v idrijskem okraju po mrazu v dneh od 20. do 26. decembra lani, so šele ugotovili pravi obseg te naravne katastrofe. Deloma polomljenih, deloma izruvanih je približno 76.000 kub.m bukovine Najhujša je škoda na področju gozdne u-prave v Idriji — 53.000 kub.m. V nedržavnih gozdovih okoli Idrije je uničenih 10.000 kub.m, okoli Črnega vrha in Cerknega pa približno 13.000 kub.m. Največjo škodo so utrpeli čisti bukovi gozdovi. Posamezni predeli so uničeni celo do 75 odst., tako da je nastal problem obnove gozdov na velikih površinah. Neposredni vzrok za to katastrofo je bilo skrajno neugodno vreme. Y tistih dneh je bila izredno gosta megla, zrak je bil prenasičen z vlago, tako da se je po drevju cedila voda kot v dežju, hkra- Presežki živil v ZDA v sklad za pomoč tujini WASHINGTON, 18. — Pred senatnim odborom za kmetijstvo je tajnik za poljedelstvo izjavil, da bo predsednik v svoji poslanici o proračunu za leto 1954-55, ki jo bo predložil kongresu v četrtek, zahteval, naj se presežki živil v ZDA v vrednosti milijarde dolarjev pošljejo prihodnja tri leta drugim gospodarsko šibkim državam kot spopolni-tev ameriškega splošnega programa pomoči za gospodarski in tehnični razvoj, Ta načrt ne spaaa v prejšnji načrt, ki ga je Eisenhoiver predložil kongresu in v katerem zahteva. naj ostane za 2,5 milijarda vrednosti kmetijskih presežkov na razpolago, da se _ .. _ . f , t - dodelijo drugim državam y sanja. Podala je, da »nihče* jah in deblih plast ledu po-izrednih primerih. . _ ti pa je padla temperatura žel članic glede tega vpra-1 pod ničlo. Tako se je na ve-šania. Dodala ie. da »nihče 1 iah in dehiiv, nlast ledu n stopoma kopičila in dosegla tako težo. da so se začela drevesa najprej upogibati, nato pa so se lomile posamezne veje in cela atevesa. Mnogo dreves je bilo tudi izruvanih s koreninami, čeprav ni bilo nobenega vetra. Po gozdovih je odmeval silen trušč in pokanje, obhod gozdov pa je bil smrtno nevaren, ker se je drevje nenehno lomilo. Materialna škoda je ogromna, ker je mnogo lesa Uničenega mnogo lesa, ki bi bil sicer za tehnično uporabo, pa bodo moral; predelati v manjvredne izdelke. Potrebni bodo tudi veliki izdatki za obnovo gozdov. »FOMIHISK1 nVKVl Na današnji dan se je leta 1876 rodil na Premu na Notranjskem Dragotin Kette, slovenski pesnik. Umrl je 26. maja 1899. m DANES, torek 19. januarja Arkadij, Bodigoj Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.52. Dolžina dneva 9.12. Luna vzide ob 17.27 in zatone ob 7.48. JUTRI, sreda 20. januarja Boštjan, Zivojin OBČNI ZBOR DRUŠTVA SLOVENSKIH SBEDNJEŠOLCEV lil nknnfik flllllJk " ODraiin crda SLOVENSKO DIJAŠTVO V BORBI j««urez« za pravice slovenskega šolstva Slovenski srednješolci v posebni resoluciji zahtevajo za slovensko šolo popolno enakopravnost z italijansko - Protest proti sklepu od 8. oktobra Na rednem občnem zboru Društva slovenskih srednješolcev, ki je bil v nedeljo dopoldan v Ul. Roma 15, so slovenski dijaki izrekli odločno besedo proti ravnanju oblasti s slovenskimi šolami. Sprejeli so resolucijo, v kateri pravijo naslednje: J. Slovenski dijaki smo zadovoljni, da se je vsaj deloma Tešilo vprašanje sloveiv-skih šol. Vendar opozarjamo, da ostane še vedno nerešeno vprašanje višje realne gimnazije in klasičnega liceja. Z. Zato zahtevamo, da se u-stanovi v Trstu taka šolska uprava, ki bo res ščitila slovenske šole pred italijanskim, zatiranjem in zapostavljanjem in da se končno reši vprašanje prostorov. 3. Zahtevamo, da se ustanove vse tiste šole, ki manjkajo. kot na primer tehnična srednja šola. i. Zahtevamo, da oblast poskrbi z izrednimi krediti, da se opremijo slovenske šole s potrebnimi učnimi pripomočki, katerih te šole skoraj nimajo in ki so nujno potrebni za šolski pouk. 5. Zahtevamo, da se dokončno odpravi neenakopravni položaj in zapostavljanje slovenske Sole, saj italijanska nestrpnost vidi v obstoju slovenskega šolstva na teh tleh zapreko za dosego svojih ct-Ijev. S. Prav zaradi tega tudi slovenski dijaki najostreje protestiramo proti krivičnemu sklepu od S. oktobra in proti ponovnemu prihodu Italije v Trst. Predsednik društva je tako V otvoritvenem govoru ugotovil da je ZVU res dala slovenskim srednjim šolam novo poslopje pri Sv. Ivanu, vendar se slovenska višja realna gimnazija in klasični licej še vedno stiskata v starih, nezdravih in za uspešen pouk neprimernih prostorih. Predsednik društva je nato nadaljeval: »Mi zahtevamo, da se višji realni gimnaziji in klasičnemu liceju, da novo poslopje, ki bo imelo vse tehnične pripomočke, ki so tem šolam potrebni. Zahtevamo, da bo to poslopje v središču mesta ne pa v okolici ali predmestju. Ce imajo Italijani višjo gimnazijo in dva liceja v modernih stavbah in v središču mesta, zakaj bi naša gimnazija ne smela imeti kaj sličnega? Naj poizkusijo oni živeti in delati v prostorih, kjer moramo mi. Vrhu vsega pa ne mislijo dati niti tistih prostorov, ki jih bosta učiteljišče in trgovska akademija izpraznila. Ce se to zgodi, ostane položaj slovenske realne gimnazije in klasičnega liceja isti, kot je bil pred dodelitvijo šole pri Sv. Ivanu«. V nadaljevanju otvoritvenega govora je predsednik Je izrazil pritožbe dijakov zaradi učnih knjig, katerih komisija. v kateri sta tudi dva italijanska profesorja prav zaradi nepoznavanja jezika pravočasno ne odobri in si morajo dijaki pomagat: z zasilnimi pripomočki. Tajnik društva je nato podrobno opisal društveno življenje v preteklih letih. Društvo je tako priredilo vrsto raznih predavanj in kulturnih večerov. Imeli so predavanje o lepem vedenju, dva večera kulturnih filmov, zlasti pa je lepo uspel literarni večer, na ! katerem so dijaki brali svoja dela. Na tem literarnem večeru so sodelovali tudi dijaki iz Kopra in Gorice, predstavnik Dijaške Matice pa je razdelil nagrade vsem tistim dijakom, ki so sodelovali pri natečaju za Prešernovo nagrado. Živahno je bilo delovanje šahovskega krožka, ki je priredil vpč turnirjev in med njimi tudi dvoboj z Goričani, s katerimi so priredili tudi dvoboj v namiznem tenisu. Poleg tega je društvo priredilo tudi več nogometnih tekem in več izletov. Veliko zanimanje pa so vzbudile plesne vaje, ki so bile vsako nedeljo od 14. decembra 1952 in katerim sedaj redno slede plesne čajanke. Društvo šteje sedaj 111 redno vpisanih članov, katerim je že pred časom izdal odbor nove članske izkaznice. Po poročilu tajnika so dijaki v diskusiji odbili vabilo kominformižtov za udeležbo na nekako diskusijo o tržaškem vprašanju, ker ne morejo sodelovati š predstavniki stranke, ki na eni strani zagovarja plebiscit kot sredstvo za priključevanje Trstu v Italiji, na drugi pa demagoško govori o Tržaškem ozemlju. Na občnem zboru so člani društva izvolili nov odbor, ki je sestavljen po večini iz mlajših dijakov tako, da so v njem zastopane vse šole. Pred. sednik novega odbora se je po izvolitvi zahvalil za izkazano zaupanje, nakar so stari člani odbora izrekli še nekaj napotil za bodoče delo Kriza v obratih CRDA se vedno bolj zaostruje. Računajo, da je sedaj v Trstu in Tržiču skupno 828 delavcev brez dela. CRDA zaposlujejo skupno v Trstu in Tržiču okoli 15 000 delavcev, od katerih jih j* neposredno v produkciji 9.000, pet tisoč pa Jih je v raznih pomožnih službah. Po raznih predvidevanjih se bo do junija zvišalo število de- lavcev, ki bodo popolnoma brez dela, na 2.000, kar pomeni, da bodo ti delavci dobivali le po pet dnj plače na teden. Ni tudi nobenega upanja, da bodo položaj popravila nova naročila. Kar se tiče 2 ladij, ki naj bi jih začeli v kratkem graditi, še ni bil odobren državni prispevek v višini tretjine celotnih stroškov, ki ga dobivajo brodarji za gradnjo ladiij, tako da se izravnajo višji proizvodni stroški. Tudi glede ladje «Mariposa». ki naj bi jo prenavljali najprej v Tržiču nato pa v Tržaškem arzenalu, ni mnogo upanja, da se dela pričnejo. Plovna družba. ki ima namen ladjo preno- Z NEDELJSKE SKUPSClNE KROŠNJARJEV IN BRANJEVCEV KROŠNJARJI IN RRANJEVCI ZAHTEVAJO začasno odložitev plačevanja davkov Takoj po 8. oktobru je prodaja blaga na drobno padla za 50 od-stot,, v novembru pa celo za 60 odstot. - Proti izdajanju novib licenc Več sto trgovcev na drobno, branjevcev in krošnjarjev se je zbralo na nedeljski skupščini združenja lastnikov trgovin na drobno, s katerimi se ukvarja okrog 2000 oseb. Kljub zanimivemu dnevnemu redu, ki je vseboval predvsem vprašanja povišanja pristojbine za zasedbo javnih prostorov za 200 odstotkov, poslovnega davka (IGE), dohodninskega davka (Vanoni) in trošarine, se je skupščine udeležilo premalo zainteresiranih oseb. Predsednik združenja prodajalcev rib Benvenuti je po prečitanju dnevnega reda dal besedo poročevalcu Otellu Au-reliu, ki je takoj prišel na bistvo vprašanja. Omenil je veliko prodajno krizo blaga viti. zahteva, da Ji italijanska j na drobno, ki je takoj po 8. vlada najprej zagotovi eno oktobru padla za 50 odstot-prekooceansko pomorsko progo. I kov, v novembru pa celo za D RIJ G A SKUPlUfl FflSISTlČMIH RAZGRAJAČEV PRED VOJAŠKIM SODIŠČEM NA OSNOVI FOTOGRAFSKIH DOKUMENTOV so obtoženci morali priznati svojo istovetnost Javni tožilec označil napad na sedež fronte za neodvisnost za najbolj podlo dejanje - Obrambi so seveda vsi nedolžni - Razprava se nadaljuje Včeraj ob 9 se je začela pred višjim vojaškim sodiščem razprava proti drugi večji skupini razgrajačev, ki so se 5. in 6. novembra udeležili fašističnih izgredov v Trstu. Nekateri so obtoženi, da so takrat napadli, in uničili avto civilne policije, drugi pa, da so napadli in poškodovali angleški vojaški jeep v Ul. Mazzini ter napadli in razdejali sedež Fronte za neodvisnost ter da so vsi sku-pa; s svojimi dejanji ogrožali javni red Nonin Narciso pa je obtožen, da je napadel angleškega vojaka na Trgu Goldoni, Predsednik sodišča je podpolkovnik Grabb, javni tožilec Da mr. Ellison. Obtožence zagovarjajo skupno odvetniki Harabaglia, Mor-gera, Pangrazi, Antonini, Ja-cuzzi, Nardi, Gefter-Wondrich, Coen, Camber, Štrudthoff, Borgna, Sardos, Pagnini, Tamaro, Gianfranco in Poillucci. V začetku razprave je javni tožitelj prečital obtožbo in poudaril, da ni upošteval kršitve prepovedi javnih manifestacij, ker so prizadeti obtoženi hujših prekrškov. Razdelil je obtožence v tri skupine in opisal dogodke. Prva skupina (Tribel, Gra-zioso, Tringale in Alberti) je 5. novembra napadla in poškodovala angleški vojaški jeep v Ul. Mazzini. Šofer je bil v nevarnosti, da bi ga ranili. Neki civilist, ki je med razpravo nastopil kot priča, namreč Dalla Pietra Salvato-re, je pomagal vojaku, da se je lahko rešil iz nevarnosti. Skupina angleških vojakov je pohitela s kamionom, da bi odpeljala poškodovani jeep, pa se je moral kamion ustaviti na Trgu Goldoni zaradi množice demonstrantov. Okrog kamiona so se začeli zbirati razgrajači, pa so jih vojaki odstranili. Ko pa so hoteli oditi je Nonin Narciso zgrabil nekega angleškega vojaka, ki je ravno vstopal v ka- mion in ga udaril s pestjo po tilniku. Vojak Luger, ki je potem pričal, je udaril No-nina s pasom, da bi pomagal svojemu tovarišu. Obtoženi Ascalone, Pregel, Savio, Somma, Venturi in Žane so obtoženi napada na avto civilne policije pri Por-tici di Chiozza dne 6. novembra. Razgrajači so najprej napadli avto, ki je šel po hrano, nato so ga privlekli do omenjenega kraja in tam' zažgali Javni tožilec je nato opisal «e napad na sedež Fronte za neodvisnost, ki se je zgodil malo po napadu na avto policije. Poudaril je, da je napad na sedež Fronte za neodvisnost najbolj podlo dejanje. Prijavljena škoda znaša 1.726.000 lir, Tega napada so obtoženi Gionni, Mei, Plet, Savio, Somma, Tritone in Žane. Javni tožilec je ob zaključku svojega govora povedal, da so izvršili preiskavo tudi na podlagi fotografij in da so se obtoženci spoznali na slikah ter podpisali o tem izjavo. Na vprašanje predsednika so vsi obtoženci izjavili, da niso krivi — vs; nedolžni angeliki — razen No-nina, ki je «hrabro» priznal, da je kriv, a je vmes posegel njegov odvetnik, ki je izjavil, da ni kriv. In tako je tudi on med «nedolžnimi». Predsednik sodišča je izjavil, da so fotografije in zapisniki na razpolago obrambi. Po kratkem odmoru so prišle na vrsto priče, ki jih je predlagal prosecutor. Angleški vojak Luger je podrobno opisal dogodka na Trgu Goldoni, ni pa mogel spoznati v dvorani obtoženca Potrdil je, kar je omenil javnj tožilec v svoji obtožnici. Napadenega vojaka pa ni več v Trstu, ker je na drugem službenem mestu. Priča Dalla Pietra Salvito-re je pripovedoval, kako je šel 5. novembra po Ul. Maz- PRED GRADITVIJO PODALJŠKA «TRBIŠKE» AVTOCESTE KDAJ IN PO ČEM BODO PLAČALI ZEMLJO razlaščeno devinskim kmetovalcem? Z gradnjo avtoceste bodo omilili brezposelnost, pri tem pa prizadejali ogromno škodo slovenskim kmetovalcem, ki zahtevajo takojšnjo in primerno odškodnino Na zadnji seji devinsko-na-brežinskega občinskega sveta je svetovalec tov. Leopold Le. giša vprašal župana, če mu je kaj znanega o razlastitvi zemljišč devinskih kmetovalcev, kjer bo speljana nova avtocesta. Svetovalec Le-giša se je nato v imenu prizadetih devinskih kmetovalcev pritožil nad načinom razlastitve ter prikazal vse slabe strani, ki izvirajo iz tega načrta. O stvari smo se še posebej zanimali in ugotovili naslednje: Avtocesta bo podaljšek tako imenovane «Trbiške» ceste, ki je tila .‘»eljana pred leti do Nabrežine oz, Sesljana, kjer se je spojila z obalno cesto Trst - Sesljan - meja z Italijo. Drugi del te ceste bo torej šel mimo Sesljana oz. Vižoveli ter Devina in Stivana do meje 7. Italijo ter računajo, da bo izgotovljen v dveh letih. Na mestu samem so že po-gtavili bafako za shrambo orodja ter zaposlili več delavcev, ki trenutno izsekuje-jo grmičevje ter na ta način trasirajo del ceste. Gradnja ceste bo v mnogo-čem pripomogla k ublažitvi brezposelnosti, saj upajo, da bodo lahko zaposlili za časa gradnje vse brezposelne delavce iz devinsko-nabrežinske občine. S tega vidika je torej gradnja nove avtoceste popolnoma na mestu, saj zago tavlja večjemu številu občanov vsaj za določeno dobo delo in s tem zaslužek. Toda po drugi strani ne moremo mimo vprašanja kme- tovalcev, katerim so z dekretom razlastili zemljišča in jim na ta način prizadejali ogromno škodo. Kot primer naj navedemo samo enega izmed devinskih kmetovalcev, ki bo z gradnjo avtoceste izgubil okoli 2.500 kv.m zerpljišča, od tega polovico rodne zemlje. Ta kmetovalec bo izgubil kakih 250 m dolgo in 40 m široko njivo, ki je veljala gospodarja dolga desetletja neutrudnega dela. Izgubil bo vinograd in druge manjše njive, izgubil bo dostop na pašo itd. Obstoj tega in še marsikaterega „rugega kmetovalca je s tem resno ogrožen. Nova cesta jim bo presekala najlepša polja tako da se bo površina njihove rodovitne zemlje močno zmanjšala in s tem seveda tudi količina pridelka. Kmetovalcem je jasno, da se ne morejo upreti gradnji ceste. Zato jih skrbita predvsem dve vprašanji: kdaj in po kakšni ceni jim bodo plačali razlaščena zemljišča? O-menili smo že, da bo eden izmed kmetovalcev izgubil 250 m dolgo in 40 m široko njivo, ki je veljala deset in deset let trdega dela. Ce rečemo, ne in pašnike plačevali po cenah do 100 lir, večje zneske pa za njive, vinograde itd, To so malenkostne številke, ki nam povedo, da bodo prizadeti kmetovalci v takem primeru dobili mizerno odškodnino in utrpeli ogromno škodo, Zaradi tega bi Lilo edinole umestno da bi prizadetim kmetovalcem plačali za razlaščena zemljišča dejansko vrednost plodne zemlje ter pri ocenitvi upoštevali vse dosedanje dčlo ter za prihodnost izgubljeni pridelek. Gledati je treba, da dobijo kmetovalci tako odškodnino, da bodo s prejetim denarjem lahko kupili druga zemljišča ki jim bodo dala toliko dohodkov, kolikor so jih oz. kolikor jih bodo z razlastitvijo izgubili. Prav tako je treba stremeti za tem, da se razlaščena zemljišča čim prej izplačajo, kajti vsako zavlačevanje bi kmetovalcem prineslo novo škodo. Ce je oblastem na tem, da dejansko popravijo škodo, ki jo bodo z gradnjo nove avtoceste utrpeli kmetovalci iz devinskega predela, tedaj smo prepričani, da bodo vse to upoštevali in , storili vse, da se zadeva ne bo vlekla me- zini, zapazil gručo ljudi, ki so začeli napadati angleški jeep, v katerem je bil ves prestrašen in bled mlad vojak. Zaskrbljen je pohitel in pomagal vojaku, da se je rešil iz gneče in nevarnosti ter ga je spremil do Trga S. Gio-vanni. Odvetnik Poillucci ga je obsul z vprašanji, kje je zaposlen, kako se je mogel rešiti iz take gneče itd. Dalla Pietra je odgovoril, da je napravil svojo civilno dolžnost in da ne pozna nobenega od napadalcev. Odv. Poillucci: Proti komu torej priča? Predsednik: ((Njegove izjave služijo kot potrdilo dogodkov, ki jih je navedel vojak, ki je bil v jeepu«. Sledil je narednik civilne policije Armano, ki je povedal, kako so na podlagi fotografij vodili preiskavo, zaslišali osumljence ki so se spoznali na istih in podpisali izjavo. Popoldne ob 3. se je razprava nadaljevala. Odvetniki so se najprej uprli proti uporabi fotografij za dokaz obtožbe za razne napade. Predsednik je izjavil, da bo stvar še proučil in da bo danes povedal svoje stališče. Kot prva priča na popoldanski razpravi je nastopil agent civilne policije di Simone, ki je povedal, kako so 6. novembra šli z avtom po hrano in jih je skupina demonstrantov napadla s kamenjem: ranjena sta bila šofer in neki narednik. Omenjeni avto «Fiat 1100» so potem razgrajači zažgali pri Portici di Chiozza, a tega di Simone ni videl, ker je zbežal v sodno palačo. Nastalo je razburjenje med občinstvom, odvetniki so stikali glave. Kaj se je vendar zgodilo? Kot priča je namreč nastopil Chicco, ki je bil do 14. t. m. še med obtoženci. Odvetnik Goefter - Wondrich napad, zasebnikov na zasebno ustanovo. Toda zdi se, da v tem niso uspeli. Predsednik sodišča je tudi ovrgel ugovor obrambe, češ, da je prizadeta stranka prijavila zadevo policiji in da bi po italijanskem zakonu moralo o tem razpravljati redno sodišče. Razprava se nadaljuje danes ob 9. Danes redna seja tržaškega obč. sveta Danes ob 18. uri bo redna seja tržaškega občinskega sveta Poleg običajnih upravnih vprašanj je na dnevnem redu tudi razprava o proračunu ACEGAT. Pričakujejo, da bodo nekateri svetovalci načeli vprašanja, ki so jih nakazali branjevci in krošnjarji na nedeljski skupščini. 60 odst. Sklep o povratku Italije v Trst je imenoval nesrečno rešitev, ki je še bolj zaostrila gospodarsko krizo mesta. Nato je poročevalec zahteval ukinitev poslovnega davka (IGE). ki je bil vzpostavljen za časa vojne in ki bi ga mogle oblasti že same ukiniti. Povedal je, kako surovo ravnajo davčni organi s trgovci na drobno, če ne plačajo pravočasno IGE. Dejal je, da kdor ne plača IGE, mu ne obnovijo prodajne licence. Obsodil je tudi nečloveško ravnanje uradnikov nekaterih uradov davčne uprave z osebami, ki prosijo za odložitev davkov. Govornik je izjavil, da so lani v decembru prodali dosti manj blaga kot v decembru 1952. Ta mesec, je dejal govornik, predstavlja za nas največje upanje, da si lahko nekaj opomore-mo pred zimo. Pretekli december pa nam ni bil prav nič v pomoč. Glede pristojbine za zasedbo javnih prostorov, ki jo je tržaška občinska uprava s 1. januarjem povišala za 200 odstotkov, je dejal, da jo ne morejo plačati. Zahteval je, da se vprašanje te pristojbine postavi ponovno na dnev- in prodajaln na prostem samo povzroča težave sedanjim prodajalcem. Ugotovil je tudi, da je občina v zadnjih mesecih izdala toliko novih licenc za prodajalne, da njih število ne odgovarja ne povečanemu številu prebivalstva in ne potrebi po novih prodajalnah. Ob zaključku govora je pozval vse krošnjarje, branjevce, trgovce galanterije na drobno in prodajalne rib, naj se združijo, ker samo enotni bodo lahko dosegli svoje zahteve. V živahni razpravi, ki je nastala po glavnem poročilu, je govoril tudi prodajalec Scognamiglio, ki že 44 let krošnjari po svetu. Pozval je vse zainteresirane, naj se pridružijo delovanju združenja, da bo združenje res zastopalo vse male prodajalce, kot jih je zastopalo takoj po ustanovitvi 1945. leta. Dejal je, da je treba delovati brez razlike na vseh področjih in sodelovati z vsemi organizacijami in ustanovami, ki so voljne pomagati. Tudi drugi govorniki so pozvali na enotnost vseh prizadetih. Končno je bilo predloženih več resolucij, med katerimi glavna zahteva: odložitev plačevanja davko do povrnitve normalne- ni red tržaškega občinskega ga gospodarskega stanja na sveta in da naj jo odložijo za «boljše čase«. Poleg tega je dejal, da bi morala oblast, ki tako navija nove in nove davke, pomisliti, da je treba računati na 70 prazničnih dni v letu in na okrog 150 dni slabega vremena, ko krošnjarji in branjevci ne prodajo skoraj nič. Kljub temu pa je oblast v poslednjih mesecih naložila še nove trošarine, ki jih najbolj dušijo. Trošarine so se v zadnjih mesecih, po mnenju govornika, potrojile in obremenjujejo vse prodajno blago. Vse, kar smo zaslužili na Miklavževem sejmu, je dejal, so nam požrli davki. Dalje je zahteval, da oblast prepreči nadaljnje izdajanje novih prodajnih licenc. Odgovarjal je nekaterim krogom, področju in sicer: pristojbine na zasedbo javnih prostorov, trošarine, ukinitev IGE in ukinitev zaračunavanja IGE za pretekla leta ter zaporo nad izdajanjem novih licenc za prodajo. Ob koncu skupščine so sporočili, da bo združenje izdelalo enotno resolucijo, ki bo vsebovala vse gornje zahteve in da bo poslana oblastem. To resolucijo bodo poslali tudi vsem lokalnim listom s prošnjo, da jo objavijo. Maršal Papagos na poli skozi Trst Včeraj je z «Orlent-expres-som« potoval skozi Trst pred- ki trdijo da je treba pove- sednik grške vlade maršal Pa-čati število prodajaln, da se pagos s soprogo v spremstvu ustvari večja konkurenca in s tem znižanje cen. Dejal je, da s sedanjimi davčnimi obremenitvami in pristojbinami ni mogoče znižati cen in da vsako povečanje števila trgovin MED NOGOMETNO TEKMO OKRADENI AVTOMOBILI Policija aretirala pet oseb ki so vlamljale v avtomobile Do zaključka preiskave so jih pridržali v policijskih zaporih V nedeljo, in sicer med nogometno tekmo Inter-Triesti-na je prišlo do več tatvin, ki so jih neznanci izvedli na škodo lastnikov avtomobilov, ki so parkirali v bližini stadiona, Policija je dobila kar tri prijave in ker je bilo videti, da gre za organizirano grupo, so se policisti spravili takoj na delo. V eni noči so raziskali zadevo in tako so včeraj zjutraj aretirali 5 oseb, ki so bile soudeležene pri teh tatvinah. Aretirali so 24-letne-ga Paola Licena iz Ul. Carpi- da je vrednost te njive 101 sece in leta. Jasno pa je; da milijonov lir, nikakor ne pretiravamo, saj moramo upoštevati vse delo, ki ga je bilo treba za izkopavanje kamnov in skal, nanašanje zemlje itd. Govori se, da nameravajo razlaščeno zemljo plačevati od 40 do 200 lir za kv.met r, in sicer tako, da bodo gmaj- če bi zadevo zavlačevali in skušali doseči kar najnižjo ceno, da tedaj ni več govora o potrebah javne koristi, tem. več o razlaščanju slovenske zemlje na skrajni zapadni meji in uničenju močnih slo-.enskih gospodarstev, ki so marsikomu trn v peti. ga je zagovarjal v eni izmed ---“.v;----------------- sodišču za določe- * net° 6, 22-letnega 3ina Siibila iz Domus Civica 3, 18-letnega Fulvia Balla iz Stare istrske ceste 169, 19-letnega Vittoria Civita iz Domus Civica 17, 23-letnega Bruna Giurissicht iz Domus Civica 11 ter 15-letne-ga Angela Signorettija iz Stare istrske ceste 169. Policisti so pri omenjenih izvedli tudi hišno preiskavo, pri čemer so našli v Giurissichevem stanovanju deko in plašč, oboje last okradenega Domenica Longata ter ovratno ruto. last Piera Bergaminija. V stanovanju Stibilija pa so našli še žepno električno svetiliko, ki je last Bergaminija. Do zaključka preiskave so vse skupaj zaprli v policijske zapore poveljstva pri Sv. Soboti. medtem ko se preiskava nadaljuje. Predstavniki brezdomcev pri conskem podpredsedniku Conski podpredsednik odv. Persoglia je včeraj sprejel predstavnike združenja za zaščito stanovanjskih pravic, _ki so mu orisali sedanji položaj v pogledu prisilnih izgonov ter predvidevanja o poslabšanju položaja v bližnji bodočnosti v zvezi z uveljavljenjem zakonskih predpisov. Predstavniki so predložili conskemu podpredsedniku zahteve združenja po takojšnjih ukrepih v korist prizadetim. Med drugim so zahtevali, naj se dajo na razpolago brezdomcem nekatera poslopja, ki so samo delno zasedena ali pa popolnoma prazna. 110.000 lir izginilo Včeraj zjutraj ob 8.30 so agenti civilne policije na telefonski poziv pohiteli v stanovanje 72-letne Auguste Be-lihar vd. De Carrara iz Ul. Valdirivo 16, kjer jim je omenjena s tresočim glasom povedala; da so ji neznanci u-kradli 110.000 lir. Tatvina naj bi se po njeni izjavi zgodila dan poprej, in sicer med 16. in 20. uro, ko je bilo stanovanje prazno. Denar je bil v posebni kuverti, skupno s še 240.000 lirami, ki se jih pa neznanci niso dotaknili. Vse skupaj pa je bilo zaprto v razprav na vanje narokov, ker se ni javljal na policiji. Takrat je predložil zdravniško spričevalo, da se je Chicco že dvakrat zdravil v umobolnici. Zaradi tega se je isti odvetnik včeraj popoldne uprl njegovemu pričanju proti obtožencem. Tudi odvetnik Jacuzzi je močno ugovarjal. No. pa je bila vsa zaskrbljenost odveč. Chicco ni povedal nič posebnega: «Več kot toliko nisem videl. Iskal sem prijatelja da me odpelje domov z avtom«. Tudi zažganega avtomobila pri Portici di Chiozza ni videl, čeprav je bil tam. Več je povedal agent civilne policije Francesco Marcian-ti, ki je bil 6. novembra v služ.bi. pri sedežu Fronte za neodvisnost skupno s tremi drugimi agenti. Do 10. ure je bilo vse mirno. Nato pa so zapazili gručo ljudi, ki so prihajali po Korzu. V bližini sedeža so začeli metati kamenje, Agenti so se umaknili v vežo. Skupina razgrajačev je vdrla v vežo in nekdo se je približal Marciantiju ter mu zagrozil: ((Predajte se kakor se je že en kamion vaših. Ce tega ne storite, bomo vrgli bombe«. Stražar mu je odgovoril: «Ce vržete bombe, bomo streljali. Bolje pa je, da odidete#. Za hip so odšli, nato pa se je ponovno usulo kamenje. Tudi on je bil zadet v nogo. Razgrajači so z druge strani vdrli v sedež in je bilo slišati močan ropot, razdejanje. Po končani službi je Mar-cianti videl razbita okna, pred sedežem pa kup pepela in ostanke sežganih predmetov, ki so jih razgrajači vrgli skozi okno na Korzo. Kot zadnja priča je nastopil dr. Giampiccoli. glavni taj. nik Fronte za neodvisnost, ki je navedel podatke o povzročeni škodi in na zahtevo o-brambe izjavil, da so neznanci ob raznih prilikah napadli že približno osemkrat sedež fronte in povzročili večjo ali manjšo škodo, da pa ni bilo zaradi tega še nobenega procesa in škode ni še nikdar nihče poplačal. Branitelji obtožencev napada na sedež Fronte za neodvisnost so hoteli dokazati, da ne gre tu za ogrožanje javnega reda, ampak samo za predalu mizice v njeni spalni sobi. Ključ od mizničnega predala je bil na svojem mestu, in sicer na nekem drugem kosu pohištva v sobi. Medtem ko so policisti pričeli s preiskavo, so Beliharjevo povabili, naj predloži ustrezno prijavo. Tatvina v Sv. Križu Včeraj popoldne je prišla na policijo v Sv. Križu 15-let-na Alba Bogateč iz iste vasi štev. 265, kjer je prijavila, da so neznanci vdrli v stanovanje in odnesli iz listnice, ki je bila v torbici, 7.000 lir gotovine in zlato verižico v vrednosti 8.000 lir. Vlomilci so prišli v stanovanje s pomočjo ključa, ki so ga domačini pustili pod neko vazo na pritličnem oknu. Policija je uvedla preiskavo. zunanjega ministra Stefano-pulosa in drugih osebnosti, ki odhajajo na uradni obisk V Francijo. Med potjo se je grška delegacija ustavila tudi v Beogradu in drugih jug. mestih, kjer mu je bila izkazana zavezniška pozornost. Med kratkim postankom vla. ka, so grške osebnosti na tržaški postaji pričakali polk. Saville, zastopnik gen. Win-tertona, šef grškega zastopstva v Trstu, župan in drugi. Preklic stavke v lesnem pristanišču Včeraj bi morala biti 24-urna stavka pristaniških delavcev v lesnem pristanišču. Delavci zahtevajo spoštovanje določenih tarif in plačilo prispevka v dopolnilni pokojninski sklad, kar koristniki pristanišča odklanjajo. Ker pa bodo danes o tem sporu pogajanja na uradu za delo, so delavci stavko preklicali v upanju, da pride do sporazuma. S prsti pod cirkularko Z nekim zasebnim avtomobilom so včeraj nekaj pred poldnevom pripeljali v bolnico 19-letno Nerino Strain iz Doline 86, ki je imela porezane prste leve roke. Sprejeli so jo s prognozo okrevanja v 15 dneh na ortopedskem oddelku, pred tem pa je še povedala, da se je poškodovala med delom v tovarni parke-tov, kjer je zašla s prsti ped žago cirkularko. Italijanski ribiški čoln zasačen v vodah jug. cone Motorni čoln obalne službe v Kopru je včeraj zasačil v bližini Debelega rta (Punta Grossa) italijanski ribiški čoln «Trieste», ki je lovil v teritorialnih vodah jugoslovanske cone. Coln je vpisan v pomor, ski register v Chioggi. Na krovu je imel samo okrog 90 kg rib. Vodja čolna je bil danes popoldne kaznovan na sodišču za prekrške v Kopru s kaznijo 24.000 din in na zaplembo ulovljenih rib Ribiški čoln bo lahko zapustil vode jugoslovanske cone čim bo kazen poravnana. VUG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE DANASJNA PRIREDITEV V SKEDNJU Je zaradi tehničnih ovir ODPOVEDANA. V soboto, 23. januarja 1954 v AVDITORIJU v TRSTU premiera F. Hugh Herbert «Vsakih slo lel» Komedija v treh dejanjih (5 slikah) Zaradi pomanjkanja prostora bomo oceno nadvse uspele premiere ((Bratovščine sinjega galebau, v izvedbi SNG. objavili jutri. ( GLEDALIŠČE VERDI .) Uprava gledališča Verdi sporoča, da je prisiljena zaradi ponovne nenadne obolelosti tenorista Vinaya in ker zanj ni mogla najti zamene, predstavo opere «Otel-lo» odpovedati in jo nadomestiti z opero «Boheme». Ce abonenti s tem niso zadovoljni lahko vrnejo vstopnice. V tej zvezi bo prva predstava «Boheme» v soboto 23. t. m. že najavljena opera «Lju-bavni napoj« pa bo anticipirana na četrtek 21. t. m. Popoln lunin mrk Radovedni vremenoslovci ter redki službeni in prostovoljni ponočnjaki so lahko to noč opazovali lunin mrk, ki je bil zaradi popolne jasnine prav lepo viden v vseh svojih fazah. Zatemnitev se je začela ob 0.40, sredina mrka je bila ob 3.32, konec pa ob 6.24, ko so prvi izvodi našega dnevnika že leteli iz rotacijskega stroja. Mrk je bil pri jasnem nebu lahko viden v vsej Evropi in Afriki, na Atlantskem oceanu, v Severni in Južni Ameriki, v zahodni Aziji in na vzhodnem delu Tihega oceana. Zahvala grškega poslanika Tržačanom Grški poslanik v Rimu je poslal zahvalno pismo tržaškemu županu, ki mu je poslal publikacijo o pomoči, ki so jo zbrali Tržačani za žrtve potresa v Grčiji. Poslanik ugotavlja, da je bila velikodušnost Tržačanov res izredna in da jo bo grško ljudstvo znalo ceniti. Hkrati se je zahvalil tudi v imenu vlade ter izrazil hvaležnost članom odbora za pomoč. Končno je želel tržaškemu ljudstvu vse najboljše v prihodnosti. Razdeijevanjeizkaznic občinskim revežem Tržaško županstvo sporoča, da se 20. januarja začne delitev izkaznic (zelenih), vsem tistim, ilci so vpisani v seznam revežev za leto 1954. Prizadeti naj jih dvignejo pri občinskih delegacijah do 15. februarja. NOČNA SLUŽBA LEKAHN Davanzo, Ul. L. Bernini 4; Millo, Ul. Buonarotti 11,; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. Zadnja pol lov. J. Kožuha ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. in 18. januarja se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa Je 20 oseb. UMRLI SO: 66-letna Adele Umek, 82-letna Katarina Berginc por. Kistrin, 64-letni Giuseppe Rinaldl, 86-letnl Francesco 1-a-ghi, 61-letna Anna Romano, 79-letni Giovanni Coretti, 77-letna Rosarija Skumavc, 72-letna Josi-plna Klarič por. Marušič, 75-let-ni Luigl Moretti, 50-letna Marija Kuret por. Bat, Edvige Schnidt, 79-letnl Emilio Raimondi, 79-let-ni francesco Godesa, 54-letni Mario Triscoli, 43-letni Federico Cosmina, 21-letni Ennio Lipez, 87-letna Ivanka Racman vd. Tur-ko, 89-letna Antonija Miadošič vd. Batič, 82-letna Giovanna Severi, 56-letna Olga Spetti. VREME VČERAJ NaJviSJa temperatura 7,2, najnižja 3,7, ob 17. uri 6,0. Zračni tlak 1027,4 v porastu. Veter 2 km-sever. Vlaga 83 odstot. Nebo 3/10 oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,2. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeč! križ 366 - SO Gasilci 2 - 22 Policija 2 - 23 k z i e i t PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU priredi v nedeljo 24. t. m. smučarski izlet v Crnl vrh. Vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure na sedežu v Ul. Machiavelli 13, II. SMUČARSKI IZLET V CRNI VRH Mladina organizira smučarski izlet v Crnl vrh 31. jan. t. 1. Vpisovanje ln pojasnila do 21. t. m, na sedežu mladinskega krožka »Sparfficus« v Ul. Alfie-rl 8 vsak dan od 18. ure dalje. MOTOKLUB (JADRAN* OPČINE organizira za nedeljo 31. t. m. izlet v Vipavsko dolino. Vpisovanje vsak dan od torka 19. t. m. do 21. t. m. od 18. do 19. ure na sedežu. Včeraj popoldne smo spremili na zadnji poti preminulega tov. Jožeta Kožuha iz Tape pri Miljah. Poleg svojcev in sorodnikov so se pogreba udeležili številni pokojnikovi znanci in prijatelji, katere je zapustil tako nenadoma, ko je bil kljub številnim letom še poln življenja. V. zastopstvu okrajnega odbora OF za,Milje se je pogreba udeležil tudi svetovalec miljskega občinskega sveta tov. Marij Vatovec, ki je na krsto pokojnika položil venec z narodnimi trakovi v imenu okrajnega plenuma OF, katerega aktivni član je bil do zadnjega trenutka tudi pok. Jože Kožuh. Rossetti. 16.00: «Očarljiva sovražnica«, S. Pampanini, R. Lamo-wreux. Excelsior. 15.00: ((Giuseppe Ver- di«, Pierre Cressoy. Nazaonaie. 15.30: »Ljubezen v mestu*. . Filodrammatico. 16.00: «ToledsKl ljubimci«, Pedro Armendarit in Alida Valit. Arcobaleno. 16.00: ((Narednik Bun» Burt Lancaster in Virginja Mayo. Auditorium. 16.30: ((Plavolaske z* rešetkami«, B. Hutton. S. Tuffs: Astra Rojan. 16.30: «Moški, kakšni podleži!«, VValter Chiari, Anto-nella Lualdi. Cristailo. (Trg Perugino) 16.00: »Carodejka«, M. Felix. Mladini izpod 16 let prepovedano. Grattaclelo. 16.00: ((Sanjana ne- vesta«, G. Grant, D. Kerr. Alabarda. 16.00: ((Cesarske vijolice«. C. Sevilla. L. Mariano. Arlston, 16.00: «Toto šejk«, TOtO. Gregory Pečk, Linda Darnell IH Rita Hayworth. Aurora. 15.45: «Volkodlaki», An* na Maria Pierangeli in Gene Kelly. Armonia. 15.15: ((Krilati wagi»' John Wayne. Garibaldi. 15.00: »Nedeljski juti*' ki», R. Vallone, C. Greco. Ideale. 15.45: «Sedem glavnih gr«-hov«, Ch. Morgan, V. Romance. Mladini izpod 16 let prepovedano. Impero. 16.00: «Ivanhoe», Rob*r> Taylor, Elizabeth Taylor. Italla. 16.00: »Cesarske viiolic*». C. Sevilla, L. Marjano. ViaVe. 16.00: «Plymouthskl pustolovci«, S. Tracy, G. Tierney. Kino ob morju. Danes zaprto. Massimo. 16.00: «Nahajamo Se * pasaži«, Sophia Lora.n. Moderno. 16.00; ((Prepovedani mož» B, Davis. Savona. 15.00: «Krik gozda«, *• Payne, S. Morrow. Vittorio Veneto. 15.15: «VdovW išče ženo«, Van Heflin, Patrici* Neal. Azzurro. 16.00; »Zver avtostrade»> E. 0’Brien, F. Loveyoy. Belvedere. 16.00; «HollywoodsKe skrivnosti«, R. Sonte, J. Adams. Marconi. 16.00: ((Čudovita podcban S. Granger. Novo cine. 16.00: «Deželanka», Gl* na Lollobrigida. Odeon. 16.00; »Odpadnikovo zna* menje«. Radio. 16.00: ((Vojaška policijah B. Hope, M. Rooney. TOREK, 19. Januarja 1954. JlI 19.00 in 23.30. 7.10 Jutranja glasba; 7.30 Pr«" gled tiska; 14.30 Kulturni razgl®-di; 14.45 Slovenske partizansKf pesmi poje ljubljanski komorn1 zbor; 17.00 Melodije starega DH* naja; 17.20 Otroške skladbice z* klavir čeških skladateljev izvaja Vuka Hiti; 17.30 Orkester na P1' hala izvaja skladba Ivana Zajc®; 17.50 Potpuri dalmatinskih pesmi! 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.P Študent akademije za glasbo J*2 Jakob izvaja lastno klavirske skladbe; 20.00 Jules Massenet: »Manon« opera v 4 dejanjih in “ slikah; 22.30 Lahko noč v melodiji in ritmu tanga; 23.00 Zadnj3 poročila v italijanščini; 23.10 GlaS- ba za lahko'noc. T K H T 1». 306.1 m ali 980 kc-sek 11.30 Lahka glasba; 13.00 Gla*' ba po željah; 14.00 Orkester RuS" seli Bennett; 14.20 Ritmične PK pevke; 17.30 Plesna glasba; 18.0" Delius: Koncert za violino in or' kester; 18.25 Valček; 18.40 Operil8 arije in dueti; 19.00 Slovenščin* za Slovence; 19.20 Priljubljen® melodije; 20.00 Šport; 20.05 Pestra glasba; 20.30 Pevsiki duet in hat' monika; 20.50 Glasbena medigr3' 21.00 Radijski oder - Real in Fet' ner: Trije vaški svetniki, nat0 večerne melodije; 23.30 Rumbe 'n sambe; 23.30 Polnočna glasba. M O V K M ] JA 327,1 m. 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.35, 6.30, 7.25, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 12.00 Slovenske instrumentalni in vokalno-instrumentalnie sklaoj be; 12.45 Zabavrva glasba: 13.00 Modni kotiček: 13.10 Simfonične koračnice ln scherzi; 13.45 Glasbeni razgledi; 15.15 Zabavna glasb*! 16.00 Popoldanski simfonični koncert; 17.10 Pred mikrofonom Štirje fantje, Vaški kvintet '*? harmonikar Slavko Avsenak; 18.0" Zabavna in plesna glasba: 18'*U Rudolf Felber: 10 slovaških ple' sov; 20.10 Odlomile i iz oper Jule" sa Masseneta; 21.00 Sodobna Sv>' carska proza; 21.30 Ritmi in m*" lodlje. ADEX IZLETI 31 JANUARJA 1954 ENODNEVNI IZLET V SKOCIJAN DIVAČO 30. in 31. JANUARJA 1954 DVODNEVNI IZLET V PAZIN ROVINJ PUL0 Vpisovanje do 22. t. m. pri «Adria-Express», Ul-F. Severo 5-h - tel. 29243- Mati oglasi Tiskan časopisni papir V dobrem stanju prodamo po ugodni ceni. — Naslov na upravi lista. 32-LETNO DEKLE želi spozna1 poštenega mladeniča visoke stave In enake starosti v svrj1 ženitve. Ponudbe na UPRA* NAŠEGA LISTA pod. SREČA. vedno nas je zapustila naša draiga mama KOZA SKIIMAVKC Fognfb pokojnice bo jutri, 20. t. m. i« ftapete glavne bolnice ob 10.30 uri. Užaloščena sinova Makso Anton, snahe in vnukinja. Trst . Ljubljane, 19, januarja 1954. KONCERT MLADINSKEGA S KONCERTA V AVDIIOR/JU (j)R_ MILAN 8ART0Š. DRŽAVNI SVEiNIK V TfllNlSIVU ZA ZUNAN1E ZADEVE FLR) j SIMFONIČNEGA ORKESTRA DIJAŠKEGA DOMA «IVAN CANKAR» IZ LJUBLJANE Zamisel organiziranja simfoničnega orkestralnega ansambla, pri katerem sodeluje mladina je pravzaprav novejšega datuma — vsaj pri nas. Sicer smo imeli Slovenci tudi pred II. svetovno vojno nekatere manjše ansamble, ki Pa niso pomenili kaj več ter običaj no tudi niso prešli o* kvira skromnega godalnega orkestra. V okviru glasbenih S°I so delovali ponekod orkestri s posebnim pedagoškim namenom. Postaviti na noge mladinski orkester pravega simfoničnega značaja pa je težavna in dovolj tvegana stvar. Ce se Je istega posrečilo osnovati v Dij, domu alvana Cankarja» v Ljubljani, gre predvsem zasluga mlademu, nadarjenemu glasbeniku Oskarju Kju-dru. Z elanom, vztrajnostjo m neupogljivo voljo pravega Primorca je uspel zbrati Kjuder okrog sebe mlade ljudi ter sestaviti orkester, ki mu ga lahko marsikdo zavida. Kvalitetno ga je v kratkem času dvignil na dostojno stopnjo kvalitete. Na koncertu v Avditoriju, ki ga je organizirala tržaška Glasbena Matica je nastopil mladinski orkester pod vodstvom Oskarja Kjudra v zasedbi 68 članov. Čeprav o popolni zlitosti ne moremo govoriti je treba priznati dirigentu, da je dovolj lepo vskladil med seboj posamezne orkestralne skupine kar je končno dovolj težko tudi iz razloga ker se članstvo zaradi specifičnega značaja ' tega ansambla često menja. Ker niso bili vsi inštrumenti polno zasedeni je o kvaliteti Posameznih skupin težko govoriti; čisto in polno zvenijo Bodala a posebno pohvalo zaslužijo rogovi s katerimi celo odlični orkester tržaške Filharmonije ne more priti na zeleno vejo. Niso še dovolj izdelana lesena pihala zaradi česar mestoma odpadejo zanje značilni efekti (kar pa gre deloma tudi na rovaš pomanjkljive zasedbe). Disciplina mladih ljudi je pohvalna in če pomislimo na možnost obstoja podobnega orkestra v Trstu, naravnost odlična. Kvalitetno bi bil orkester seveda boljši če ne bi bila razvojna stopnja umetni-zrelosti posameznih članov orkestra precej različna. dirigent Oskar Kjuder je izraz it muzik kar je prvi pogoj za uspešno delo na tem Področju. S sistematičnim študijem se bo gotovo razvil v Prvovrstnega dirigenta, Ob tej priložnosti se nam nehote vzbudi misel da se v slovenskem glasbenem centru s premalo širine pristopa k vzgo-H mladih dirigentskih kadrov zlasti v primerih kjer je o-c>tno, da ima mladi človek VSe pogoje za to. Ce bi nekdo v tej zvezi pripomnil da se v takih primerih utegne zaiti na spolzka tla diletantizma mu moramo reči da na žalost dirigentov ne more-nio producirati le ob klavir-M in s partituro v roki mar-več predvsem za dirigentskim Pultom. Ko bo Kjuder do-ončno obvladal tehnično P‘ot bodo tudi odpadle tiste Ponianjkljivosti, ki so diri-g^ntom-začetnikom tako svoj-s(e; preveč šolsko nakazovanjeritma, pomanjkanje elastičnosti in lahkote brez ka-cre orkester ne more zveneti precizno ter se zato mo-1e dogoditi da zvokovno ni J^edno pravilno doziran. Ko o povsem obvladal tehnične }lrobleme se bo Kjuder mo-8e! ie v večji meri posvetiti Muzikalni poglobitvi. Ne Vlanjka pa Kjudru prepriče-^. n in avtoritativen nastop ie važen element pri njegovem delu in mu omogoča „a se laže prebija mimo Cl* iti Karibd partiture. P sporedu je treba reči, da 711 bit najbolje sestavljen ter 3e ce!ouitost koncerta precej potilo, da je bil izvajan le Prvi kkv stavek Schumannovega irskega koncerta v a-mo- 1 : ^ahko so temu krive tu-Povsem objektivne težave . Kndar bi se bilo treba v °do(e dosledno izogibati ’Sanja posameznih skladb na dele. Poleg kola iz Gotovčeve ??ere «Ero iz onega sveta«, '‘ je bil zares dobro podan ln ie prišla jasno do izra-bleščeča instrumentacija, voržakovega Slovanskega Mesa št. 8 ter priljubljene Hubertove simfonije v ‘~inolu «Nedokončane» je bil 7l^jzanimivejši del sporeda "Simfonična pesnitev» Ubalda rabca, ki je bila tokrat sploh prvič izvajana. Delo se oazi ra na motivih narodne in Partizanske pesmi, ki se stap-‘jafo v zvočno tkivo. Zaradi Programskega značaja, bi bilo morda dobro opremiti posamezne stavke z določnejšimi naslovi. Iz dela veje bogata skladateljeva invencija. Celotna zgradba je pregledna, jasna a orkestralno tkivo še ni povsem izkoriščeno. Harmonsko se Vrabec tudi tu ni oddaljil od svojih značilnih zanimivih, mestoma drznih postopkov. Melodičen stavek je pregleden. Pogošte sekvence ne učinkujejo kot mašilo marveč se logično vpletajo v celoto. Skladatelj ni z razvijanjem posameznih tem pristopil k oblikovanju dramatsko določene vsebine čeprav ne manjka močnih dramatskih momentov. Teh ima še največ II. del v katerem skladatelj razvija motiv narodne «Kaj ti je deklica» in «Gozdič je že zelen«. Ta stavek je najbolje napisan in v njem so dobro izrabljene možnosti orkestralnih barv. Iz tega stavka, ki bi lahko nosil tudi označbo «lugubre» diha pravi, neposredni izraz, ki poslušalca močno zagrabi. Tretjemu stavku, ki ima borben značaj in je vanj vpleten motiv partizanske «Heja ho«, manjka zaokrožena izgradnja ter zato skladateljeva zamisel ne pride do pravega izraza in logičnega razpleta. Mislimo, da bi avtor z malenkostno predelavo mogel ta nedostatek odpraviti. Krstna izvedba tega dela tržaškega skladatelja pomeni za slovensko glasbeno izživljanje v Trstu izredno pozitiven pojav saj je to po osvoboditvi obenem prva izvedba simfoničnega dela tržaškega Slovenca v Trstu. Skoda je le, da dirigentu zaradi omejenega študija ni uspelo izčrpati iz dela vseh fines. Ob tej priliki moramo iz srca čestitati skladatelju U-baldu Vrabcu in ga spodbuditi k nadaljnjim stvari tvam na tem glasbenem področju. Klavirski part Schumman-novega koncerta za klavir in orkester v a-molu, ki je publiki posebno ugajal, je izvajala goriška rojakinja Damijana Bratuževa. Od njenega lanskega nastopa zapažamo očiten napredek, zlasti lepši, plastičnejši ton in večjo gotovost pri oblikovanju posameznih muzikalnih fraz. Prekratek čas za skupen študij z orkestrom je povzročil premajhno zlitost med pianistko in orkestrom, ki je bila mestoma zaznavna, Na željo publike je pianistka dodala izven sporeda še dve Schumannovi skladbi. Ce posnamemo da je bilo na koncertu prvič izvajano delo tržaškega skladatelja Ubalda Vrabca, da je orkester,' v katerem sodelujejo tudi študenti iz cone A, vodil Oskar Kjuder ter je nastopila kot solistka Damijana Bratuž lahko rečemo, da je bil ta koncert res naš «tržaški)> koncert. Kljub dvema drugima slovenskima prireditvama je bil obisk sobotnega in nedeljskega koncerta v Avditoriju številen in je dokazal, da Slovenci znajo ceniti koncertne 'prireditve. Med občinstvom in poslušalci je bil že takoj spočetka ustvarjen prisrčen kontakt. Aplavz je bil tako spon-tan* da so mladi gostje morali ponavljati kolo iz Gotovčeve opere. Zelo toplo je publika sprejela Vrabčevo Simfonično pesnitev ter nagradila tržaškega skladatelja z burnim ploskanjem. Med občinstvom smo opazili dosti mladine, zlasti tiste, ki poseča šolo Glasbene Matice, kar je vsekakor izredno pozitiven pojav, saj bodo oni tisti, ki bodo ne-koz prevzeli težavno delo o-ranja slovenske glasbene ledine v Trstu. —r Preteklo soboto Je Mladinski simfonični orkester Dijaškega doma divan Cankar« iz Ljubljane nastopil v Avditoriju Organizacije združeenili narodov V 109 členu listine Združenih narodov se predvideva, da v primeru če bi v prvih desetih letih delovanja te organizacije ne prišlo do revizije listine, naj se skliče generalna skupščina to se pravi ustavodajna skupščina ZN, na kateri se mora obdelati vprašanje potrebe morebitnih sprememb v listini. Tvorci listine so šli s stališča, da je obdobje desetih let precej dolga zgodovinska doba, ki sama po sebi prinaša novosti v mednarodnih odnosih, in da po tako dolgem ob- dobju sam zgodovinski tok narekuje nujnost, da se vprašamo ali prvotno ustvarjena organizacija povsem ustreza novo nastalim razmeram. Z drugimi besedami, tvorci listine so priznali, da nosi zgodovina s seboj razvoj in da je ta razvoj sam po sebi zgodovinska nujnost. Pesimisti v okviru OZN — in to posebno oni, ki ne smatrajo Organizacije združenih narodov za potrebno — so iz tega člena izvajali zaključke, da so se velike sile z u-stanovitvijo Združenih naro- TRETJI PLENUM CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE IMb o mram Borba komunistov je grajena na marksistični tezi, da je razredni interes delavskega razreda obenem interes napredka celotne družbe (Nadaljevanje s 1. strani) Tovariši in tovarišice, nekaj me pn tem skrbi, skrbi me neverjetno nizka idejno politična raven mnogih članov naše Partije, ki so v tem videli neko novo teorijo nadaljnjega gibanja našega socialističnega razvoja, naše stvarnosti. Preseneča me, moje začudenje vzbuja tudi tisto najosnovnejše, kar bi moralo vzbujati zaskrbljenost slehernega zavednega komunista in kar nam nalaga, da moramo malo drugače gledati na notranje življenje komunistov v Zvezi. Ni čudno, da je že s tem nastala velika zmeda. Tovariši in tovarišice! Odkrito'vam moram reči, da nikakor ne bi šel tako daleč, da bi tovarišem predlagal, da skličemo plenum, da nisem videl neverjetno škodljivih posledic, ki so se začele valiti ko snežni plaz s strehe. Po pravici rečeno, bilo mi je dovolj ko sem v biltenu «Tanjuga» v decembru prebral, kaj pišejo tuje agencije, ko sem videl, kako hitro so se vsi oprijeli te Djilasove teorije in kako so se razveselili vsi nasprotniki naše socialistične stvarnosti Le-ti pravijo, da je vendarle videti, da je šla demokracija mnogo dlje, kakor so mislili, kajti zdaj se že lahko teoretik postavi na takšno stališče, da govori o ab- Solisti na koncertu: Ljubo Stoka, Viktor Stoka, Anica Sto-ka, Drago Stoka, Dora Skrk, Marjan Puntar in Rado Briščik. Nastop barkovljanskega pevskega zbora na koncertu Kontovelu solutni potrebi likvidacije tega in onega, da se je Jugoslavija tako, kakor je rečeno v teh člankih, približala zahodni demokraciji, toda ne v vprašanju notranjega sistema, marveč v vprašanju sodelovanja na zunanjepolitičnem torišču. Zakaj se je tovariš Djilas odmaknil od svojih starih tovarišev, s katerimi je sode-lova. 17 let? Tovarišu Djila-su j«- bilo zmerom omogočeno, da je v našem krogu povedal vse, kar je hotel in že več, kakor je napisal. Mi vsi smo ga poznali in medsebojno smo razpravljali. Tudi šalili' smo se. V šali pa lahko človek povi' marsikaj. Toda teh vprašanj v našem krogu nismo obravnavali v takšni obliki, kakor so bila objavljena in tudi on pozneje ni smatral za potrebno, da bi na sestanku Izvršnega komiteja in celo v sekretariatu povedal, da namerava pisati v tej smeri. Seveda mu ne bi bili dovolili tega pisati, k.ajti, kot sem že prej rekel, tovariši in tovarišice, lahko o tem odloča samo kongres, nikakor pa se to ne more obravnavati v javnosti, v javnih časnikih in naj mi oproste vsi, ki tako, jz nekakšnih gnilo liber* lisjtičnih nagibov zagovarjajo težnjo po svobodnem izraža nju misli; mi nismo nikol< zlasti ne zadnja leta, odkar smo se odmaknili od Sovjet ske zveze, preprečevali svo bodnega izražanja misli, toda te misli morajo imeti svo je mesto, morajo biti ploo skupne razprave, morajo bit progresivne, napredne misli ki vodijo našo stvarnost na prej. In vsakdo med nami, ki bi pretendiral na to, da sam daje iz glave najbolj zrele misli ko ptič feniks, se moti, tega ni. Mi smo doslej delali kolektivno, in drugačnega dela kakor kolektivno ne more biti, potrebna je medsebojna izmenjava mnenj, medsebojne ostre diskusije, in tisto, kar večina smatra, da je najpravilnejše, je treba sprejeti. To načelo mora ostati med nami tudi v prihodnje v Zvezi komunistov, po tem se Zveza tudi razlikuje od vseh drugih združenj in strank, prav po tem, da je v njej takšna disciplina. Vsevednežev pri nas ni, nihče izmed nas nima pravice pretendirati na to nihče tudi nima možnosti, da bi stopil naprej in se dvignil nad vse, mislim pa, da ima Dji-do zelo malo pravice pretendirati na to. Bil je namreč zunaj naše stvarnoBti, on ne ve, v čem je bistvo razvoja socializma, on ne pozna naše ureditve, ne pozna vsega trpljenja in naporov v zvezi z izdajanjem naših zakonov, ne pozna vse težine, vse trpljenja polne zgodovine o tem, na podlagi kakšnih elementov nastajajo naši zakoni, na kaj vse zadevamo in kako trnova je bila pot, da smo Nastop pevskega zbora Prosek-Kontovel na pevskem koncertu na Kontovelu 17. t. m. prišli do tega, kar zdaj imamo. Tovariš Djido ni zgoreval in zgorel, kakor je zgorel naš pokojni tovariš Kidrič v delu in kakor zgorevajo v delu tisti, ki jih je on razglasil za birokrate v vsakdanji praksi, ker meni, da je to običajno, drobno, prakticistič-no delo. To pa je socialističen razvoj, to je socialistično delo, to je pravo delo. iz tega je sestavljen socializem, ne pa iz kakšnih abstraktnih idej, ki bi si jih nekdo izmed nas izmišljal, V tem konkretnem primeru tovariš Djido. V tem ni socializem. Kdor ne pozna bistva naSega razvoja, ne more^ pretendirati na to, da piše in pravilno obravnava tudi s filozofske strani našo stvarnost. Tovariš Djilas je zunaj tega. Pričakujem, da bo to tudi sam povedal. Razen tega, tovariši, je v luči sklepov VI. kongresa v teh svojih člankih odločno nastopil tudi proti sklepom II. plenuma na Brionih ko smo govorili o škodljivosti raznih tujih popačenih nazadnjaških in preživelih oblik in nazorov v našem ,družbenem življenju. Tovariš Djilas je tudi to prekršil. Tovariši in tovarišice, to so bili elementi, ki so nas prisilili, da to moramo in moremo urediti samo na plenumu. Seveda ne bom govoril o tem, kakšna protislovja so v teh razmotrivanjih tovariša Djilasa. Naj o tem govori tov. Kardelj, ki bo o tem tudi podal referat. Jaz bi hotel poudariti še nekaj, preden bom nadaljeval. To bi lahko bilo delno opravičilo tistega, kar sem prej rekel na naš račun, da nismo bili dovolj budni, ali ne v celoti in samo do določene mere. Mislim, da bi bilo težko urediti to vprašanje tovariša Djilasa in njegovih nazorov, preden jih je črno na belem samovoljno izpričal pred javnostjo, kajti ljudje ne bi razumeli in bi mislili, da je to nekakšen notranji klikarski boj za oblast in da ne vemo, kaj delamo, ker bi že takrat, ob njegovih prvih člankih načeli vprašanje Djilasa in njegovega sodelovanja v vodstvu Zveze. Po mojem mnenju je vendarle bolje, da je to zdaj prišlo na dan. Naj ljudje tudi tu vidijo naše demokratično ravnanje in demokratično strpnost, če hočete, naj vidi- gati glave, da ne govorim o tisti reakciji na Zahodu, ki meni, da nosi on zastavo demokracije v naši državi. Razume se, da ne dvomim o zavesti velikanske večine komunistov, je pa še na tisoče takšnih, ki bi pomnožili vrste omahljivcev in najrazličnejših pustolovcev, ter povzročili 'ogromno škodo. Na ša dežela bi izgubila ne le na ugledu, marveč bi morala znova osvajati tudi tisto, kar smo si že priborili. Teh in takšnih posledic torej tov. Djilas ni videl. Mislim. da je kot dolgoletni voditelj v naši partiji imel dovolj časa, da bi bil lahko premislil, kam to pelje, kakor je imel dovolj časa, da je razmišljal o drugih stvareh. In ko se zdaj vprašujemo, ali je na njegovi strani res toliko nerazumevanja, ali pa je to ozadje nečesa drugega, prepuščam plenumu, naj odloči, ali je to zavestno sistematično pripravljanje likvidacije najbolj revolucionarnega či-nitelja, ki je pravzaprav nosilec širjenja socialistične zavesti v naših vrstah. Torej, tovariši, kakor sem že rekel, tov. Djilas pozablja prav na delavski razred, ki je nosilec vsega tega, delavskega razreda sploh ne omenja. Mar ni to poskus, da bi zanesel razdor med intelektualce in delavce? Mar ni to podzavestno ali zavestno razdvajanje vrst naše Socialistične zveze? Meni roje takšne misli po glavi in to je treba razčistiti, kajti zdaj že vidimo, da mnogi govore; Kaj bodo tu delavci, delavci tega ne morejo, delavci niso teoretiki, imajo svoje tovarne in naj v njih delajo, kakor so delali doslej, le s to razliko, da jih zdaj tudi upravljajo. Zdaj so poklicani razni kavarniški di-skutanti, politikanti, ljudje o. krog raznih uredništev, nekateri književniki itd. Iz teh vrst, iz vrst malomeščanov, iz vrst vseh, ki so zaradi česarkoli že zdavnaj zaslužili, da ne bi smeli biti v naših vrstah, da bi jih že vrgli iz njih. To torej naj bo elita nadaljnjega nosilca naše socialistične zavesti in razvoja naše socialistične graditve, naše socialistične stvarnosti. Zato vidim v Djilasovih člankih revizionizem, tega, tovariši ,ni težko uganiti. Tovariši, mislim, da ste vi vsi videli in težko verjamem, da on tega ni videl. Gre za jo, da smo čakali do skraj- j vprašanje demokracije na vsak nih možnosti, da pa smo, ko i način, vprašanje formulacij-, ki je prišla zadeva do skrajne meje, rekli; stoj, naj CK kot celota pove, kar je treba in kaj misli o tem. Mislim, da to vendarle ne bo imelo zelo škodljivih posledic, vse škodljive posledice, do katerih je prišlo, pa so nastale samo po njegovi, a nikakor ne po naši krivdi. Tovariši in tovarišice zanimivo je nekaj. Veliko pozornost vzbuja v člankih tov. Djilasa in sploh v vseh njegovih nazorih, da niti z besedico ne omenja delavskega razreda, kakor da ga ni. Glavnega nosilca vsega našega predrevolucionarnega boja pa tudi revolucionarnega boja in porevolucionarne graditve naše dežele, delavskega razreda, ne omenja, marveč v teh svojih «filozofskih» razmotrivanjih izenačuje bivšega bur-žuja-izkoriščevalca in bivše-šega ministra, bivšega buržuj-skega žandarja in zavestnega delavca, ter vsakega z vsakim — vse to je pri njem zdaj enako. Kam to pelje? To pelje v anarhijo, v str&šno negotovost. Ce bi namreč mi to dopustili. bi v enem letu ne bilo naše socialistične stvarnosti, bi je ne bilo, pravim, brez krvavega boja. To bi bili sadovi takšnega naziranja in širjenja teh idej v naši deželi, v kateri imamo še zelo mnogo zaostalosti in vseh mogočih nazorov. To najbolje vidimo zdaj, ko je začelo v kratkem času, v teh nekaj dneh vreti, ko so začeli reakcija ter vsi omahljivi in nezdravi elementi v deželi dvi- se popolnoma skladajo z Bernsteinovo formulacijo cilja (kar bo najbolje pojasnil tov. Kardelj) in cele vrste drugih formulacij, ki so na Zahodu pri nekaterih revizionističnih krogih naletele na silno odobravanje Tovariš Djilas pa tega ne uvidi, da je to revizionizem, in sicer tisti najslabše vrste: reformistični oportunizem, ne pa revolucionarni dinamizem, kot bi hotel to prikazati v svoji^ člankih. Tu ni nobenega revolucionarnega dinamizma. To je potiskanje revolucionarnega zgodovinskega kolesja nazaj, ne pa naprej. In naj mi oprosti, ker se moram precej drastično izraziti, to pomeni, da se je tovariš Djilas ločil od nas, ne da bi odšel hitreje naprej, marveč, da bi strmoglavo drvel nazaj, v staro minulost. Zdaj je samo vprašanje, ali se on tega zaveda ali ne, ali on to uvidi ali ne. Ce se zaveda, pomeni, da si je zamislil to stvar že zdavnaj, te se ne zaveda, upamo, da ga bodo nekega dne lahko o tem prepričali. Vplivi, ki jih je Čutiti v Djilasovih člankih, so različnega značaja. Eden je tisti, ki sem ga že navedel: ločen od sedanje stvarnosti, ločen od svojih tovarišev, si je našel drugo družbo in se z njo družil, dalje, vpliv z Zahoda, potovanje v tujino — in vsi mogoči drugi vplivi od zunaj, ne samo vpliv iz naše stvarnosti, iz naše revolucionarne minulosti in revolucionarnih skušenj v zgodovini sploh. Pravijo, da ima revolucija svojo logiko in da se mnoge stvari ponavljajo. Ob tem prL meru človek spozna, da je to točno. Medtem ko se v prvem razdobju revolucije, v oboroženem spopadu, ko se ogromne množice sprožijo, revolucija giblje nekako laže naprej, medtem ko množice gredo, da bi porušile tisto, kar je preživelo, kar je zastarelo in kar jim je ustvarilo neznosne življenjske pogoje, je mani takšnih pretresov ali pa so zelo redki, da, posamični so takšni primeri, da ljudje izpadejo iz revolucionarnih vrst. Toda v mirnodobnem revolucionarnem razvoju. se pravi, po oboroženem spopadu in po zmagi revolucije, ko se ljudje kot nosilci te revolucije srečajo in spopadejo z vsemi mogočimi podvodnimi čermi Scile in Karibde, ko. se te?ave zelo zaostre, tedaj, zlasti kadar ne gre tako lahko in hitro, kot so si nekateri mislili in domišljali, da bo lahko šlo, tedaj slabiči zlagoma dvignejo roke kvišku, vržejo puško v koruzo, ali pa zahtevajo, na; bi šli naprej hitreje. Ne vprašajo pa sploh, ali je to možno, pri tem pa najdejo vse mogoče izgovore, teorijice in filozofije, da bi lahko obsodili takšen počasen razvoj družbene preobrazbe. Takšen je konkretni primer tov. Djilasa. Le-ta je eden izmed tistih, ki se je naveličal naše stvarnosti, polne naporov, našega težkega dela v razvoju naše socialistične stvarnosti, polne naporov, našega težkega dela v razvoju naše socialistične stvarnosti. Tu mu ni všeč sedeti, tu je prišel v nasprotje s samim seboj, s svojo naravo, in zdaj išče druge izvore, obtožujoč nas brez vsakršne pravice, da smo zavora nadaljnjega, hitrejšega razvoja. Ali sploh je kakšna revolucija, v kateri so njeni voditelji tako smelo odstranili tisto, o čemer so sodili, da ni dobro v dosedanjem delu, in sicer zato, da bi storili nekaj novega in boljšega? Ali je bila kje kaka revolucija, v kateri so njen. voditelji tako smelo priznavali svoje napake, zato da bi celoten razvoj napredoval, kot je bilo to pri nas? Ni je! Čemu potem on sebi pripisuje pravico, da obsoja to, kot pravi on, kot postano lužo, v katero on meče kamenje, da bi se valovi širili in da bi vse to hitreje pognal naprej?! Ne vem, tovariši, od kod izvirajo sploh takšne misli, očitanje nekakšne konservativnosti in oportunizma nam, nam, ki smo na odgovornih položajih To je očitno plod nepoznavanja tistega, kar mi delamo, nepoznavanja pogojev, v katerih mi delamo, nepoznavanja zgodovinske pogojnosti prav takšnega razvoja v zaostali deželi, kot , je naža, razvoja najsodobnejšega družbenega sistema v zaostali deželi, z vsemi mogočimi nazori, s katerimi je obremenjen večidel našega prebivalstva. To pomeni ignorant tki odnos do vsega. Seveda je potemtakem navsezadnje vse, kar on piše navaden juriš na odprta vrata, čeprav so tudi drugi to govorili. Strinjajo se s tem, da smo tudi mi o tem govorili, toda ko smo govorili o odmiranju partije in države — mi nismo nikdar rekli, da bo to jutri, pojutrišnjem ali čez leto ali dve, marveč da je to dolgotrajen proces, ki ga je težavno in mušno razvijati. Edina pozitivna stvar, ki se je v vsej tej zadevi s članki tov. Djilasa pokazala, je v tem. da nam je precej odprlo oči in nas udarilo po glavi, nas. pa tudi mnoge naše ljudi — to. v kar mi nikdar nismo dvomili in nismo niti verjeli: da je toliko tistih, ki so mislili (a zlasti tov. Djilas). da smo pri nas že likvidirali razrednega sovražni. (Nadaljevanje na 4. strani) »Bratovščina sinjega galeba* v Skednju dne 17. t. m. v vpri-zoritvi SNG. Prizor iz drugega dejanja dov med seboj obvezale za desetletno sodelovanje v okviru Združenih narodov in da bj po tem obdobju vsaka izmed teh postala svobodna ne samo pri postavljanju posebnih pogojev, pod kakršnimi zamišlja bodoče sodelovanje, ampak tudi glede tega, ali hoče še nadalje sodelovati v organizaciji ali ne. Zaradi tega ti krogi pričakujejo z veliko nestrpnostjo da mine prvih deset let in pripravljajo svoj načrt o bodočih pogojih mednarodnega sodelovanja, pri tem izkoriščajo samo škodljive in neprimerne strani dosedanjega sodelovanja v okviru Združenih narodov, izkoriščajo slabosti te organizacije ter kopičenje nerešenih svetovnih vprašanj, pripisujoč vse to kakor tudi napetost odnosov dejstvu, da so bili temelji Združenih narodov slabo postavljeni, Mnoge države, ki so v načelu za nadaljevanje mednarodnega sodelovanja v okviru mednarodne organizacije in ki stoje na stališču, da s* organizacija razvija, odklanjajo z druge strani to pesimistično trditev, Te države smatrajo revizijo kot tehnično možnost izpopolnjevanja, kot proceduralno vprašanje ter dodajajo, da mora ta revizija pripomoči, da se v primernem trenutku organizacija okrepi, da se poglobi njena ureditev ter da se popravijo prvotne formulacije v smislu dejanskega razvoja, d.a bi se prav ta ureditev prilagodila dejanskemu življenju. Pristaši ohranitve organizacije ZN izhajajo s stališča, ki je pravno točno, da pravilo o možnosti revizije še ne pomeni vedno tudi absolutno nujnost, da bo revizije dejansko pride. Isti izhajajo tudi s stališča, da nesporazumi, ki bi se pojavili pri reviziji, v nobenem primeru ne pomenijo, da bi se organizacija morala razbiti, ampak samo, da se revizija ne more izvršiti, ker je ta pogojena s pristankom dveh tretjin članov Združenih narodov in soglasnosti velikih sil. Zaradi tega optimistična struja navaja, naj bi se razmere popravile v kolikor bi prišlo do soglasja ali pa naj ostane status quo, v kolikor bi do soglasja ne prišlo. Dosedanje stališče Sovjetske zveze v tem pogledu je bilo zelo zanimivo. Sovjetska zveza je do sedaj a priori odbijala vsako razpravljanje o kakršni koli pripravi revizije in se je že vnaprej postavila na stališče, da ne bo odobrila nobene procedure za revizijo ter da ne bo sprejela nobene revizije ustanovne listine. Iz tega se — s strani o-nih, ki pravilno tolmačijo sovjetsko voljo — da sklepati da Sovjeti smatrajo, da je ustanovna listina Združenih narodov taka kakršna je maksimum obvez, ki jih je Sovjetska zveza sprejela in jih sprejema v pogledu mednarodnega sodelovanja in minimum tega, kar ona zahteva od drugih. Zaradi tega, Sovjeti smatrajo, da bi vsaka revizija privedla do krize, in sicer ne pravnega obstajanja Organizacije združenih narodov same, ampak moralnih temeljev njenega obstoja. V kolikor bi velike sile ž* vnaprej ne prišle do sporazuma glede teksta revizije in bi v teku procedure ena izmed njih uporabila svojo pravico veta, to se pravi, da bi odbila ratifikacijo ustanovne listine, potem bi nastala moralna kriza, zato ker bi nova ustanovna listina ne mogla stopiti v veljavo, do-čim bi stara ustanovna listina bila obsojena od onih, ki so bili zato, da se spremeni S tem bi se pr&vno obdržalo staro stanje, moralno pa bi se postavilo izven zaželenih pogojev sodelovanje one velike sile, katera bi odklonila ratifikacijo. Tako bi se poglabljal jez med to veliko silo in večino držav ali konkretno med Sovjetsko zvezo in dvetretjinsko večino, s katero Sovjetska zveza ne more priti do soglasja. Poglabljanje spora samo po sebi ni dejanje, ki bi pomagalo razvoju miru in poboljša-nju mednarodnih odnosov. Zato smatrajo Sovjeti, da brez predhodnega soglasja velikih sil o morebitnih spremembah ne bi bilo primerno sploh sklicati generalne konference niti se spuščati v neke priprave glede tega. Očitno vidijo sovjetski voditelji v teh pripravah manevre, da se pod videzom demokratske volje večine postavijo Sovjeti pred izvrženo dejstvo. Na drugi strani pa, to ustreza osnovnemu sovjetskemu gledanju na svetovno politiko, in sicer, da osnova svetovne politike temelji na paktu med velesilami. »Bratovščina sinjega galeba« v Skednju. Prizor iz IV. stik« (Nadaljevanje iiežjjjP Im jNj ]fl K} Vremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno jasno vreme z manjšimi krajevnimi pooblačitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 7.2 stopinje; najnižja 3.7 stopinje. TRST, torek 19. januarja 1034 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vaj na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 14.45: Slovenske partizanske pesmi poje ljubljanski komorni zbor. Trst II.: 19.00: Slovenščina za Slovence. Trst I.: 21:55: Rahmaninov: II. koncert v c-molu op. 18. Slovenija: 12.00: Slovenske instrum. in vokalno-instrum. skladbe. KRATKA BILANCA OB ZAKLJUČKU PRVE POLOVICE ITALIJANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA TRIESTINA- INTER 0:0 Slab nogomet državnega prvaka • Razlika petih točk med vodilno trojico (Juventus, Fio• rentmo, Inter) in naslednjimi tremi moštvi (Milan, Napoli. Roma) ni upravičena REZULTATI : Fiorentina * Atalanta Genoa • Spal Lazio - Sainpdoria i.egnano - Novara Roma - * Mi lan Juventus - ^Nspoli Palermo - Bologna Torino - Udinese Triestina * Inter pozitivni del celotnega ko-^prehaja včasih tudi v požtrvo- 2-1 21 3-1 1-0 0-0 Z nedeljskim 17. kolom se je zaključil prvi del italijanskega nogometnega prvenstva. Ob tej priložnosti ne bo odveč nekaj ugotovitev, mimo katerih ne more noben objektiven športnik, tudi italijanski ne, če ga ravno preveč ne obremenjuje kratkovidna samozaljubljenos t v nekdanjo slavo italijanskega nogometa. Na vrhu lestvice so se z enakim številom točk znašla tri moštva: Juventus, Fioren-tina in Inter. Njih vrstni red določuje le razlika v golih. Od teh treh moštev smo videli doslej na tržaškem igrišču dve, Fiorentino in Inter m povsem upravičeno smemo po prikazani igri ravno teh dveh enajstoric sodit j o današnji vrednosti italijanskega nogometa, D očim se je Fiorentina predstavila v dokaj solidni obliki, čeprav z igro, ki po kvaliteti še zdaleč ne odgovarja vodilnemu položaju v lestvici, pa je Inter predvčeraj popolnoma pokopal vse nade tistih, ki so od njegovega nastopa pričakovali povračilo za številna razočaranja od drugih, tudi precejšnjih zvezd italijanskega nogometa, v Trstu. To moštvo, ki je večino prvega dela prvenstva avtoritativno paševalo na čelu, je pokazalo vse hibe nogometa, ki se danes goji v Italiji, počenši od nešportne malodušnosti, od popolne zmedenosti idej do absolutnega pomanjkanja kakršnekoli pozitivne specifične lastnosti, kt odlikujejo na. pr. razna druga evropska vodilna moštva od madžarskih, avstrijskih do jugoslovanskih, pa do obilne porcije surovosti. Res je, da se iz vsega tega rešuje bolj ali manj uspešno nekaj posameznikov (in še med temi je bil vsaj tokrat na prvem mestu tujec Sko-glund), vendar to ni tn ne more biti odločujoče. Nogomet je izrazito kolektivna igra, v kateri so posamezniki važni le toliko, v kolikor so 3-0 j les ja. 1-0 ! Kje so vzroki takega ža-3_0 j lostnega stanja italijanskega 5_1 j nogometa? Pravzaprav ni naš namen sedaj o tem razpravljati, vendar je nedvomno izvor vsemu v stoodstotnem profesonializmu, na katerem sloni italijanski nogomet. Vendar o tem ob drugi priliki. Od vodilne trojice nam preostane še Juventus. Cez 14 dni bo v Trstu. Takrat bomo lahko sodili o njej, za cedaj pa nam ostaja upanje, da bo vsaj to moštvo, ki je v nedeljo v Napoliju ne samo premagalo močne• domačine, temveč tudi navdušilo občinstvo, popravilo neugoden vtis, ki ga je zapustil Inter in s tem tudi neugoden vtis o celotnem italijanskem nogometu. Nadaljnjo trojico z enakim številom točk (5 manj od vodečih) sestavljajo Milan, Napoli in Homa. Razlika 5 točk je glede na kvaliteto vsekakor neupravičena. Milan, Napoli in Roma so izenačena moštva, ne sicer brez že o-menjenih splošnih pomanjkljivosti italijanskega nogometa, vendar dovolj solidna za njihov položaj. Milan ima najučinkovitejši napad, ki vodi tudi po številu danih golov, Napoli odlikuje temperament, ki ne prehaja t> grobost, Roma pa je od vseh najbolj u-staljena tako v kvaliteti kot v sistemu. Njega zmaga proti Milanu na tujem igrišču zato ne preseneča. S tem pa je tudi konec vsega, kar je omembe vredno izmed 18 moštev prve lige-Od sedme, Sampdorie, pa do osemnajstega. Legnana, je razlike 8 točk, v vrednosti pa praktično nobene. Vsako od teh moštev bi si lahko po mili volji izmenjalo položaje, pa bi ne bilo mogoče govoriti o nobeni krivici. Na žalost je med njimi, in še to bolj proti spodnjemu kot proti gornjemu koncu, tudi Triestina. Njena polletna bilanca je kaj žalostna. 17 iger, 4 zmage, 5 neodločenih rezultatov in 8 porazov. Od 13 nabranih^tpčk je bila dosežena samo eh a na tujem, i’se ostale doma. In vendar, če primerjamo njen nedeljski dvoboj z vodilnim Interjem, ne moremo trditi, da nima naše lokalno moštvo nekaterih lastnosti, ki so pozitivne in celo redke. Mislimo na prizadevnost, ki valnost. Ce vse drugo manj■ ka, to seveda ne more biti dovolj, vendar ustvarja to moštvo simpatično, kar povzroča, da ga občinstvo čuti za svoje, da ga bodri in da mu je hvaležno vsaj za prikaz volje in ((športnost i», če mu že ne more postreči s kvalitetno igro. Je sicer v tem mnogo «lokalpatriotizma», ki zna biti širokosrčen in odpuščajoč v zameno za najskromnejši rezultat. Toda nič zato. V tem je končno samo ostanek tistega, kar je nogomet predstavljal takrat, ko je bil še v resnici šport, ne pa degeneriran sistem za pridobivanje denarja. * # * Juventus Težko pričakovani dvoboj med Interjem in Triestino je Inter privabil na stadionu pri Sv. Milan Soboti rekordno število gle- Napoli dalcev — blizu 20.000. Sodni- Roma ku Jonniju sta se nekaj po napovedani uri predstavili obe Lazio moštvi; medtem ko je doma- Novara ča Triestina nastopila v svoji j Bologna mi nevarnimi izpadi kmalu onemogočil še drugega igralca domačih, tokrat Soeren-sena. Prav na koncu se Inter še enkrat nekoliko zgane, toda rezultat se ne menja. Igra brez igre in brez golov se konča ob splošnem nezadovoljstvu občinstva, ki da du-ška svojemu razočaranju nad Interjem z vzkliki Juventusu. ko radijski napovedovalec najavi njegovo zasluženo zmago nad Napolijem. Tako se je menda prvič zgodilo, da so v Trstu ploskali tekmi, ki se je istočasno odigravala na stotine km daleč. LESTVICA : Hitrostno drsanje domena Rusov SAPORO, 18. — Ru&ki h> trostni drsalci so si osvojili prva mesta v vseh štirih tekih na tekmovanju za svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju, razen tega pa imajo še prva tri mesta v splošni lestvici. ki je do četrtega mesta ekipo Berna s 13:5 (2:1. 3:4. 8:0). ----------------- Tenis V finalnem tekmovanju za pokal švedskega kralja je bil rezultat med Dansko in Švedsko prvi dan 1:1. Torben Ul-taka: 1. Silkov (SZ) 197.463 rich (Dan.) je premagal Svena točk; 2. Gončarenko (SZ) Davidsona s 14:12, 11:9, 1:6, iZAKLJUČEN JE II. SMUČARSKI TEDEN GORENJSKE Polda, Bertoncelj in Zupančičeva zmagovalci v skokih in slalomu Med mladinci je v skokih zmagal obetajoči Škriba ■ Tudi Matevž Lukane zopet nastopil 198.225; 3. Grišin (SZ) 200,353; 4. Ericsson (Sved.) 200,652. V nedeljo so tekmovali v tekih na 10.000 m in 1500 m. V teku na 10.000 m je zmagal Gončarenko s 17’38”7; 2. Andersen (Sved.) 17’41”0; 3. Silkov (SZ) 18’01"4. Na 1500 m pa je zmagal Silkov z 2’22”3. ki mu slede 2. ex-aequo: Aas (Norv.) in Grišin (SZ) 2‘24"1; 4. Gončarenko (SZ) 2’24”9. MEDNARODNA (Nadaljevanje s 3. strani) ka. Pri njem ni razredov, ni razrednega sovražnika, vsi smo zdaj enaki. Njegov primer pa prav dokazuje, kako nevaren je razredni sovražni^ pri nas. Razredni sovražnik obstoji, in to je jasno videti po Djilasovih člankih, tudi v Zvezi komunistov. Pojavlja se v raznih oblikah. Pozitivno je to, da bomo morali malo bolj upoštevati, da ne bo nihče mislil, da je vprašanje razrednega sovražnika in njegove likvidacije stvar oborožene borbe in zaključka te borbe, marveč da je dolgotrajen proces, ki traja, dokler gradimo socializem, dokler ne bomo prišlj v višjo etapo, v komunizem. To je dolgotrajen proces in nam se bodo vsemogoče sovražne sile postavljale po robu v raznih oblikah in vtikale v kolo svoje palice, zlasti če upožtevamo, kakšni vplivi prihajajo z Zahoda. Sicer pa Djilas, ki ima navado, da najboli upa v mladino, je tu ubral pot likvidacije mladine! Mladina ni potrebna! To je razumljivo, Ko likvidiramo Zvezo komunistov, ko ostanejo samo nekateri komunisti, ki lahko po skupinicah, v krčmah, v kavarnah. po vogalih in sobah razpravljajo in se med seboj pričkajo — potem je razumljivo, da se je zavzemal za likvidacijo tudi Zveze mladine. Niti za sindikate ni našel prostora pri nas. Želel bi slišati, s čim to opravičuje, ko vemo, da imajo sindikati pri nas še ogromno nalogo in da bodo dolgo dolgo imeli nalogo pomagati in širiti zavest, socialistično zavest med proizvajalci. Tovariši in tovariiice! Tako sem hotel v nekaj besedah na kratko očrtati svoje gledanje na napake tovariša Djilasa, ki jih je storil. To so ogromne napake glede naže enotnosti v državi sploh, škodujejo pa nam tudi izven nje. Na koncu moram poudariti tudi to* lahko pa tudi. že sedaj rečem, da sodim, da bi bilo docela škodljivo, da bi bilo ne samo nekoristno, če bi mi zdaj iz ZK. tako mi, kot naše članstvo, padli v drugo skraj. nost in ravnali, kot smo morali ravnati v dneh ostre revolucionarne borbe. Kajti mi smo danes tako močni, da lahko na povsem drugačen, nov, na naš način vodimo borbo proti taksnim poskusom in da ne stremimo za tem, da ljudi, ki napravijo napake, pa četudi večje napake, zbrišemo in uničimo, marveč jim moramo omogočiti, da uvidijo te svoje napake in da v prihodnje store, kolikor morejo, da bi vsaj nekoliko popravili, kar so storili. Poznam tovariša Djilasa, da je takšen. Smatram ga za komunista, ki mora spoznati, kaj je storil, in da, če je pravi komunist, sprejme vsako kritiko in vsako kazen od partije in da potem dela dalje, da ne izpade iz vrst tistih, ki grade socializem, marveč da dela dalje in pomaga, da bi popravil tisto, kar je škodil naši deželi in Zvezj komunistov. S tem bi zaključil in želim, da bi razprava ubrala takšno smer, da bi tovariš Djilas ne bil tukaj kot oseba, zoper katero je edino treba usmeriti kritiko. Kritiko je treba usmeriti tudi proti celotnim našim sedanjim razmeram, tako v Zvezi kot izven nje. Reči moram, da je bilo tudi pred Djilasovim primerom dovolj gradiva in dokazov, da bi morali odločneje nastopiti proti vsem tistim, ki so hoteli pod plaščem demokracije škodovati naši socialistični državi in ki so zdaj spričo Djilasovih člankov mi- kompletni in trenutno naj' boljši postavi, pa je Inter moral štiri svoje standartne igralce in sicer Nyersa, Maz-za, Nestija in Giacomazzija nadomestiti z rezervami, med katerimi pa sta bila državna reprezentativca Lorenzi in Giovannini. Glede na renome nasprotnika je bilo pričakovati, da se bo Triestina posvetila predvsem obrambi, v kateri se počuti spričo dobrih branilcev, precej sigurna. Toda že prve minute so pokazale, da hoče tudi napadati. Pri tem se ji je kmalu nudila v vseh 90. minutah najlepša priložnost, da preide v vodstvo. Lu-centim je po levem krilu preigral najprej branilca Padu-lazzija, nato pa še dokaj o-kornega Giovanninija in s same linije nizko streljal proti vratom. Oster strel je Ghezzi sicer prestregel ne pa tudi zadržal. Toda celotna akcija je bila tako hitra in nepričakovana. da odbite žoge Ros-setti ni utegnil usmeriti v mrežo, temveč jo je v hitrem naletu premočno dvignil preko gola. Tudi nekaj minut nato Rosseft! ni imel sreče, prav tako pa tudi ne Secchi, katerega lep strel na Valentijev predložek je Ghezzi sigurno obranil. Kmalu nato se I .-ter otrese začetnega pritiska in preide z Lorenzijem v napad, ki ostane brez uspeha. V 20. minuti izredno razpoloženi Lucentini ponovno prodre po krilu in lepo podano žogo Rossetti za las pošlje mimo prečke. Takoj nato je prvič resno zaposlen Nu-ciari, ki se je po daljši odsotnosti ponovno vrnil med drogove. Buzzin poda jeguljastemu Skoglundu, kj se prebije v bližino vrat, nato pa ostro strelja, Zoga preide vso odprtino vrat, ne da bi se je kdo dotaknil. V 25. minuti izsilijo domači kot in Rossetti ponovno pošlje usnje preko prečke. Potem prevzame do konca polčasa iniciativo Inter, vendar je njegov pritis^ mlačen in neurejen tako, da kljub trem izsiljenim kotom ne predstavlja posebne nevarnosti za Nuciarija. Triestina je zopet v napadu je med istočasnim startom na žogo z vratarjem Ghezzijem ostal resno poškodovan Rossetti, katerega so morali odnesti z igrišča. Drugi polčas je Triestina tako začela z desetimi možmi, kajti Rossetti, ki je sicer v drugi minuti pricapljal ves obvezan na igrišče, ni mogel razen dobre volje pokazati ničesar več, V začetku močno pritisne Inter posebno preko nevarne dvojice Buzzin - Skoglund. Tudi Brighenti je precej aktiven, medtem ko Armano le malo koristi. Po dveh zaporednih kotih v korist najprej domačih in potem gostov, zaide igra v popolno stagnacijo. Zoga se motovili po sre- Torino Genoa Triestina Palermo Udinese Spal Atalanta Legnano 17 11 4 2 30 13 26 HOKEJSKA TEKMA 17 17 10 6 10 6 1 1 25 31 11 14 26 26 Avstrija-Jugoslavija 4.-0 17 8 5 4 35 19 21 LEOBEN, 18. — V mednarod- 17 8 S 4 26 15 21 ni hokejski tekmi je reprezen- 17 7 7 3 30 20 21 tanca Avstrije premagala Ju- 17 7 4 b 22 21 18 goslavijo s 4:0 (1:0, 0:0, 3:0). 17 6 5 6 22 20 17 * * tf 17 5 6 6 18 22 16 V prvenstven; tekmi sloven- 17 3 5 7 21 24 15 ske lige je hokejsko moštvo 17 4 7 6 17 24 15 Jesenic visoko porazilo doma- 17 3 3 9 19 28 13 čega Železničarja z 12:1 (4:0, 17 4 S 8 18 28 13 2:1. 6:0) Gostie so dokazali. 17 6 1 10 21 35 13 da so za razred boljši. 17 3 6 8 19 29 12 * * * 17 3 6 8 18 29 12 BERN, 18. — Hokejska re- 17 3 5 9 23 33 11 prezentanca CSR je danes v 17 2 6 9 22 32 10 prijateljski tekmi premagala 11:9; Sved Johansson pa Dan-ca Joergena Ulricha s 6:0. 6:2, 9:7, KOPEN HAGEN, 18. — Po drugem dnevu tekmovanja za pokal švedskega kralja vodi Danska z 2:1. Brata Ulrieh sta premagala Davidsona in Jo-hanssona s 6:4, 6:4, 4:6 3:6, 6:3. Šahovski turnir v Trstu Tržaško šahovsko društvo organizira propagandni turnir, da bi preizkusilo nov izbirni sistem, ki je v proučevanju šahovskega šampiona ta za leto J 954, ki bo v Trstu. Vpisovanje se zaključi v nedeljo 24 t. m. Začetek tekem je v ponedeljek 25. t. m. Nagrade znašajo skupno 10.000 lir. Vpišejo se lahko tudi nečlani. Turnir bo v društvenem sedežu v kavarni Milano v Ul. Giulia štev. 3. V nedeljo se je na Jesenicah zaključil II. zimsko športni teden Gorenjake s tekmovanjem na 35-metrski skakalnici. Nastopilo je 110 članov in mladincev, med katerimi je bi! letos prvič na startu Janez Polda, ki je zaisedel prvo mesto. Rezultati: 1. Polda 211,1 t. (28,5, 29 m); 2. Langus (Jesenice) 201,2 ( 26,5, 25,5 m); 3. Gašperšič (Kropa) 194.5 (26, 26,5); 4. Paul (Kropa) 191,1 (24,5, 25): 5. Finžgar (Prešeren R.) 183,9 (24,5, 24). Znano je, da je Polda že oklenil opustiti skakanje. Najbrž pa se je spet opogumil, ko je videl, da še nima prav nevarnega naslednika. Takoj za člani so nastopili mladinci, ki so zelo lepo skakali. Rezultati: 1. Skriba (Kropa) 199.5 (24, 23); 2. Jan (Bled) 194.5 (24, 25); 3. Vidic (Bohinj) 139 ( 23,5, 23,5); 4 Petrač (Kropa) 180 (21, 20,5); 5. Knafelj (Jesenice) 180 (22,5, 21,5). Za zaključek programa so igrali hokejsko tekmo KAC B iz Celovca : Jesenice B 9:3 (3:0. 4:2, 2:1). Na Bledu pa so zadnji dan II. smučarskega tedna Gorenjske tekmovali za prvenstvo v ob novozgrajeni vzpenjači, je t sia se odlikovali Zupančičeva bila dolga 320 m, z višinsko I iz Kranja in Pračkova z Jese-razliko 120 m in je imela 30 (nic. Pri mladinkah so prevla-vratič. Progo, ki je zahtevala j dovale avstrijske tekmovalke. od tekmovalcev precej tehničnega znanja sta pripravila Kobler in Žnidar z Jesenic. Oba sta mnenja, da bi ustrezala tudi za mednarodna tekmovanja. Sodelovalo je 120 tekmovalcev Gorenjske in 11 gostov iz Avstrije. V tekmovanju članov, ki jih je startalo 68, od tega 5 iz Avstrije, se je po dolgem času spet odlikoval Jože Bertoncelj z Jesenic, ki je z gotovostjo zmagal. Vsa nadaljnja mesta med prvo de.seto-rico, z izjemo dveh, so osvojili Tržičani. Matevž Lukane je pokazal, da se zopet vrača v formo in je zavzel drugo mesto, vendar se mu še vedno pozna, da ni tako zanesljiv kot je bil včasih. Z lepo vožnjo so se odlikovali tudi Križaj. Krmelj in Vovk. Prvi Avstrijec Fielgut se je uvrstil šele na 9. mesto. Mladinci so tekmovali v dveh skupinah. Nastopilo jih je 30, od tega trije iz Avstrije. Naslov prvaka Gorenjske je pri starejših mladincih osvojil Klinar. Žensk je nastopilo 10. od te- Slalomu. Proga, ki je potekala | ga 4 iz Avstrije. Z lepo vožnjo Rezultati: 1. Bertoncelj (Jes.V 53.9; 2. Matevž Lukane (Lju* beli) 55,5; 3. Križaj (Ljubelj) 56,3; 4, Jože Krmelj (Ljubelj) 56,5; 5. Milan Vovk (Jes.) 57,2; C-. Janko Krmelj (Ljubelj) 58,9; 7. Janez Perko (Ljubelj) 59,0; 8. Vili Lang (Ljubelj) 1:01,5; 9. Fielgut (ASK) 1:01,6. Starejši mladinci: 1. Stanka Klinar (Jes.) 1:10.2; 2. Rado Jemc (Bled) 1:11.0; 3. Eisler (ASK) 1:13.5; 4. Janez Ahačič (Ljubelj) 1:23.4. Članice: 1. Slavica Zupančič (Udarnik) 50-2; 2. Lojzka Pra* ček (Jes.) 51.2; 3. Meta Oblak (Kranj) 59.0; 4. Edit Raschka (ASK) 1:41.0. Mladinke: 1. Erika Spendel (ASK) 1.25; 2, Dreša (Jes.) 1.27; 3. Helga Ferenčič (ASK) 1.38.6; 4. Anelore SchwarZ (ASK) 1.54, Članice in mladinke so tekmovale na nekoliko krajci progi. * * * ■V tekil na 15 km v Les E.ous-ses za veliko nagrado predsednika francoske republike je zmagal Vincenzo Perruchon (It.) v 67’20” pred Hirtzona (Nemč.) 67’32” v r- ?v-„ , > RAZEN ZADNJIH 38.800000 LIR MINISTRSTVA ZA JAVNA DELA VSA OSTALA NAKAZILA so samo iz rednih proračunov Prejšnja nakazila ministrstva za javna dela so znašala skupaj 220 milijonov lir - Potrebno je predvsem začeti z obsežnimi javnimi deli Ministrstvo javnih del je po pokrajinskem poslancu Rizzat-ti ju obvestilo goriško pokrajino, da je poleg 220.000.000 lir, odobrenih za javna dela v pokrajini dodelilo 38.800.000 lir za javna dela še v 4 občinah (Ronke, Krmin, Skocijan ob Soči, Gradež), da bi se s tem vsaj nekoliko olajšalo kritično gospodarsko stanje, v katerem so številni brezposelni v gori-ški pokrajini. Toda tudi ta, lahko rečemo, precej majhna vsota ne bo niti cddaleč rešila goriSke pokrajine tiste gospodarske krize, v katero je zašla po letu 1948. Vsi gospodarsko-socialni podatki, predvsem pa tisti, ki se nanašajo na brezposelnost, namreč dokazujejo, da se položaj vedno bolj slabša in da bi bili potrebni drug; ukrepi osrednjih oblasti v Rimu. če bi hoteli korenito spremeniti današnje stanje. V tem smislu so tudi Svobodni sindikati v Gorici izdali posebne zaključke glede nakazil za javna dela. Med drugim pravijo, da so izdatki, odobreni od odgovornih ministrstev za javna dela v pokrajini, izdani le iz njihovih rednih proračunov in zatorej tudi ne bodo mogli doprinesti k koreniti spremembi položaja brezposel. nosti. Kajti kronično brezposelnost goriške pokrajine, ki je dosegla 31. oktobra 1953. leta 12.216 brezposelnih, približno polovico več kot v sosednji videmski pokrajini, bo mogoče ozdraviti le s posebnimi javnimi deli ali pa z novimi industrijskimi iniciativami. Prav o večjih javnih delih, ki bi omogočila zaposlitev številnih brezposelnih za daljšo dobo, ni od nikoder bodrilnega glasu, ki bi napovedal njihov začetek. Se hujši se zdi položaj tega kir Mini }8riS